ČASOPIS ZA SLOVENSKO K 11 A J rí V NO ZGODOVINO KRONIKA IZ ZGODOVINE NEGOVE SLAVICA PAVLIČ ZGODOVINA GRADU Na prijaznem griču višine 282 m, ki ga obdajajo krog in krog dolinice — nekoč je- zerca — se dviga grad Negova, ves v zele- nju vitkih jagnedov in drugih nasadov. Tik gradu stojita cerkev in župnišče, nato šoli in nekaj kmečkih hiš. Kraj sam ima tudi nekaj zgodovinskih znamenitosti. Tu- kaj so odkrili neolitske najdbe, kamne, tk. im. »gromske strele«, pa tudi hallstatsko- ilirske gomile tk. im. »negovske čelade«. Tudi v poznejši dobi najdemo Negovo kot zelo razgiban kraj. V srednjem veku je tod vodila živahna trgovska cesta, ki nam o njej pričajo benečanski napisi. Vas se prvič ome- nja v listini, izdani med letom 1106—1124. Prvi znani lastniki Negove in okolice so bili grofje Spanheimi, ki so jo okoli leta 1120 podarili šentpavelskemu samostanu na Ko- roškem.' Prvotni grad je verjetno postavil slovenski plemič Negoj, po katerem je tudi kraj dobil ime »Negova«.^ Negoj je živel okoli leta 1190 pri Pesnici in je bil kot priča navzoč v Mariboru, kjer je štajerski vojvoda Otokar razsodil spor med admontskim sa- mostanom in njegovim komornikom Wul- fingom.' Čigav je bil grad v XIII. in XIV. stoletju, ni znano. Konec XIV. stoletja se omenja plemenita rodbina Winden, katere last je bil tudi Maribor in Betnava (Win- denau), nato rodbina Perneggi. V XV. sto- letju so bili vedno pogostejši boji med Av- strijo in Madžarsko na eni strani, na drugi strani pa skupne borbe s Turki, ki so vedno globlje prodirali v naše kraje. V bojih med cesarjem Friderikom in ogrskim kraljem j Matijo Korvinom je kralj Matija dosegal vedno večje uspehe. Kralj Matija je že za- sedel Nižjo Avstrijo do Aniže, tudi Dunaj so mu je vdal leta 1485. pokrajine med Dravo in Muro so bile v ogrski posesti, kjer sta vključeni tudi Ormož in Negova.** Leta 1487 je kralj »Matjaž« zasedel grad Negovo z okolico. Na ta dogodek spominja krogla z letnico 1487 nad vrati starega gradu. Grad je prepustil grofu Juriju Zagorskemu, sinu Jana Vitovca, ki mu je dal v zamcuo Kra- pino. Po smrti kralja Matije — umrl je leta 1490 — je dobil vsa posestva njegov zvesti stotnik Jakob Sekcij, ki je obljubil zvestobo cesarju ter mu izročil vsa solnograška mesta in druga posestva, ki so si jih Ogri priborili na Štajerskem. Zato je moral tudi grof Jurij zapustiti Negovo in se vrniti nazaj v Za- gorje. Negovo je cesar Friderik 1492 pre- pustil za plačilo ponovno Jerneju Perneggi- ju. Jernej je odstopil Negovo svojemu bratu Štefanu. O njem nam ni znano nič drugega, kakor to, da so umrli on in njegova brata Jernej in Viljem brez moških dedičev. Tako so ta posestva prišla v tuje roke. Kmalu nato zasledimo Negovo v posesti slavne družine Trautmannsdorf. Trautmanns- dorfi so dali mnogo hrabrih junakov in modrih državnikov, spadajo pa med naj- starejše in najslavnejše plemenite rodbine na Avstrijskem. Njihova domovina je Šta- jerska, zasledimo jih že leta 984. Zanimiv je tudi rodbinski grb, ki stoji nad vhodnimi vrati starega gradu. Prvotni grb je ščit od zgoraj navzdol, raz- deljen v dve polovici: ena je bela, druga JO KRONIKA ČASOPIS Z A S I, O V F. N S k O K H A J i; V \ O / t; O 1) O V I X O rdeča. V sredini je šestpercsna roža z zlatim popkom. Rože pomenijo blaginjo, njihova rdeča barva po spominja na kri, ki jo mo- rajo preliti za domovino, vladarja in cerkev. Rože v grbu so posebno čiustno znamenje. Bele rože pomenijo Jiedolžnost srca, čednost, lirabrost in čisto ljubezen. Grb se je spre- minjal tako, kakor so si grofje širili pose- stva s porokami ali z vojnami. Rodbina Trautnumnsdorf jc imela firad Negovo z okolico v svoji posesti od XVT. do konca XIX. stoletja. Prvi znani lastjiik Negove iz rotlbine 1 raiitmuiinsdorf jc bil Adam, ki se je leta 1529 boril pred Dunajem, a so ga pri Osijekii ujeli Turki, pozneje pa so ga odkupili. Po njegovi smrti je dedoval brat David, a za njim Jiajmlajši siji Janez Friderik, ki je 25. decembra 1579 kii])il od Sigmunda Wclzerja pl. Eberstciiia še Cdeiclienberg. (irof Janez Friderik je z drugimi plemenitaši v času protestantizma podpiral širjenje novega nauka, vendar je kmalu postal vnet katoli- čan in ustanovil kaplanijo pri Negovi leta 1592. ko se je morda pričel tudi prvi pouk. Bil je tudi predsednik dvorskega vojaškega svctovalstva ter je verno in zvesto služil trem cesarjem Ferdinandu L, Maksimilijanu 11. in Rudolfu 11. To je tudi obdobje vedno luijšili turških napadov, ki so leta 1605 napravili veliko škodo na grajskem poslopju in podložnih vaseh. V nekem vladnem poročilu iz leta 1606 je zapisano, »da so divjaki ropali in požgali skoraj vse k Negovi spadajoče vasi in kar so pustili, uničili so cesarski vojaki, zato podložniki ne morejo plačati davkov«. I.eta 1612 jc dal Janez Friderik grad popra- viti (letnica je vklesana juid vhodnimi vrati), toda je že 14. aprila 1614 umrl. pokopan v 1 rautmannsdorfu. Za njim je dedoval naj- mlajši sin in najslavnejši Trautmannsdorf Maksimilijan, drugi ustanovitelj Negove. Leta 1615 je dal sezidati novi grad, vendar se je tu zelo malo zadrževal, ker se je po- gosto udeleževal vojnih pohodov; tako je leta 1648 po končani 30-letni vojni odločal pri mirovni pogodbi, ker je veljal za odlič- nega državnika. Umrl je kot tajni sveto- valec na Dunaju leta 1650. Poročen je bil z grofico Zofijo, s katero je imel sedem sinov, ki jim je v oporoki zapustil in raz- delil obširna posestva. Negovo je dobil Fer- dinand Ernest kot fidejkomis (ncprwlajno dedno rodbinsko posestvo). Za mladoletnega Ferdinanda je oskrboval graščino njegov starejši brat Franc Anton, lastnik Gleichen- berga, Trautmann nsdorfa in Ljntoinera. To važno listino (oporoko) sta podpisala sve- to\alca Martine in Slavata, znana v zgodo- vini, ker so oba prolestantjc dne 13. maja 1618 v Pragi vrgli skozi okno. Ferdinand Ernest je moral braniti Negovo pred divjimi Krnci. ki so zelo jiogosto ropali vas in okolico, celo ])ogosteje od 1 nrkov. Med mnogimi sovražniki, ki so iia])adali kraje med Muro in Dravo, so bili tudi Kruci. Beseda »Kruc« pomeni drznega in neustra- šenega korenjaka pa tudi podivjanega člo- veka. Kruci so se Iwjevali ])od geslom »za svobodo«, a krucovski denar ima napis »pro libertate« — za svobodo. Prve sledove Kru- cev zasledimo že v času cesarja Maksimili- jana 1. Okoli leta 1514 se je zbralo več kot 10.000 ogrskih kmetov, da bi šli nad Turke. Po zgledu križarjev so si pripeli na desno ramo ali na prsi rdeč križ in po tem križu — latinski crux — so se imenovali Kruciati, okrajšano — Kruci. Zbrani kmetje z vodi- teljem Jurijem Dosom pa niso šli nad Furke, marveč so planili nad osovražene ogrske graščake in nastala je ogrska kmečka vsta- ja. Odslej so se vsi nezadovoljneži, navadno tolpa, ki je plenila in uničevala, imenovali na sploh Kruci. Ko so Turki korakali proti Dunaju, jim je kazal najkrajšo pot »kralj Krucev«, njegove tolpe pa so ropale in požigale vasi. Niso plenili samo blaga in živine, marveč so tudi z ljudmi ravnali kakor Turki: streljali so jih in mučili. Še hujši pritisk in nasilje so čutili naši kraji v začetku XY1II. stoletja, ko je stopil na čelo ogrskim vstašem — Kruccm — Franc Rakoci 11.. sin Helene, hčere umorjenega Petra Zrinjskega. Njegove čete so se iitaborile in razširile po vsem Murskem polju.* Toda kljub močnim sovraž- nim napadom je grof Žiga I rautmannsdorf dosegel nekaj več uspeha v borbi proti po- divjanim Krucem z oboroženo vojsko 8. fe- bruarja 1704. S pomočjo radgonskega mest- nega župana Draša sta pognala Kruce v Muro. kjer jih je mnogo utonilo. Maksimili- jan Sigmund pa je 14. februarja 1704 po- tolkel Kruce pred Ljutomerom. Leta 1711 je bila Rakocijeva vstaja zadušena in so na- ])adi z ogrske strani prenehali do leta 1848. Maksimilijan Sigmund je umrl leta 1731. Kdo je bil potem lastnik Negove, je težko ugotoviti, verjetno Franc Norbert, grof Trautmannsdorf. ki je leta 1786 umrl. Konec XVI1L stoletja se kot lastnik Negove ime- nuje l'erdinand, sin Franca Norberta. Za njim je dedoval njegov sin Ferdinand, ki se imenuje. »Fürst zu Trautmannsdorf = Wein- berg und Neustadt am Kocher, gefürsteter Graf von L^mffenbach itd..« toda se je le malo zadrževal v Negovi, večji del je pre- živel na Dunaju. Kakor druge graščine tako je imela tudi Negova svojo gosposko (sod- 56 ČASOPIS ZA SI. 0\F. N'SKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nijo). Ves okraj, ki je liribovit, je imel v XVIII. stoletju 11.000 oralov in štel 1550 hiš s 4700 prebivalci v 58 občinah, okoli leta 1840 pa je obsegal okraj 19 davčnih občin. Podložnike je imela graščina v 468 hišah, ki so bile razdeljene v 15 uradov ali županij. Ko je cesar Ferdinand z najvišjim patentom 7. septembra 1848 odpravil podložništvo s tlako, desetino in davščinami, se je morala graščakom plačati primerna odškodnina in je zato bila na Dunaju osnovana posebna komisija s podkomisijami za deželo. Sodno oblast so opravljali v graščakovcni imenu oskrbniki, ki so oskrbovali posestvo. V XIX. stoletju je grad Negova vedno bolj propadal, ker so živeli lastniki na svojih pomembnejših posestvih v Gleichenbergu, v Negovi pa je bila pristava, ki so jo dajali v najem oskrbnikom, katerim so se podlož- niki vedno bolj upirali. Med prvo svetovno vojno so lastniki gra- ščine v Negovi bili in ostali grofje Traut- mannsdorfi. V stari Jugoslaviji je graščina morala oddati nekaj zemlje, ki jo je odvzela agrarna reforma. Vinogradi in poljedelski del je bil ločen od gozdnega dela. Upravniki posestev so svoj položaj izrabljali v svojo koriist. Grad je hitro propadal, novi del gradu je leta 1938 uničil požar. Upravniki niso imeli nobenega razumevanja, da bi novi del gradu obnovili. Tako je graščina živo- tarila. Med drugo svetovno vojno so si last- niki ponovno priborili pravico do svojih po- sestev. Po en član grofovske družine je od časa do časa bival v gradu in skušal uve- ljaviti svoje pravice. Po končani drugi svetovni vojni se je po- ložaj precej spremenil. Grofje so se umaknili v Avstrijo, posestvo je postalo ljudska last- nina in se je na njem osnovala kmetijsko- produktivna zadruga. Prejšnji hlapci in viničarji so postali zadružniki, solastniki. \endar je velika škoda, da grad tako pro- pada. V starem delu gradu danes stanujejo zadružniki delavci, v novem gradu, ki je pogorel, pa je skladišče. Danes od vsega bogastva in sijaja ni nič ohranjenega. Vse dragocenosti so že pred prvo svetovno vojno odpeljali na Dunaj, kar je ostalo, je bil prazen in poškodovan grad, ki bi ga z večjimi denarnimi sredstvi preuredili v lep kulturno-zgodovinski spo- menik iz XII. stoletja. Negova z gradom in lepo okolico bi lahko razvila turizem. Ne- daleč od gradu leži lepo negovsko jezero, ki ga je turistično društvo Gornje Radgone nekoliko uredilo, zlasii kopalni prostor za odrasle in otroke. Pokazali so se že prvi uspehi pri obnovi negovskega jezera. V pre- tekli sezoni je bilo zelo živahno v okolici jezera, obiskovali so ga zlasti nedeljski iz- letniki tako domači kot tuji. Tako bi tudi obnovljeni grad pripomogel k razvoju turizma v Slovenskih goricah. USTANOVITEV IN RAZVOJ SOLE V NEGOVI Še preden je stalo šolsko poslopje v Ne- govi, so že v XVII. in XVlII. stoletju po- učevali mladino cerkveni uslužbenci, ki so bili hkrati učitelji. Tako lahko z veseljem ugotovimo, da v Negovi v Slovenskih gori- cah obstoji ena najstarejših vaških šol, ki je praznovala že svoj 350-letni jubilej. Prvi učitelj v Negovi, ki ga navaja gra- ščinski račun iz leta 1612, je bil Adam Škor- janc. Za njim so službovali Planina Matej, Menhart Matej, Raab Simon, Raab Janez- Jurij, Faber Koloman, Vrbnjak Franc, Mar- kovič Simon, Ganster Franc, Domanjko Bernard, Žižek Simon' in zlasti Bizjak Mi- hael (1768—1783), ki je postal učitelj v pra- vem pomenu besede. Iz arhivskega gradiva, ki se hrani v Grad- cu pod signaturo XIX-D-18, je razvidno, da je bila dne 3. oktobra 1617 v času službo- vanja cerkovnika Matije Planina druga vi- zitacija. Dokument navaja naslednje: >Ae- ditus vocatus Mathias Planina per lectionem catheliesticam, quam diebus dominicis sem- per hora pomeridiana habebit et rogatus ea.« Iz tega je razvidno, da je bil pouk že pred letom 1617, torej v času učitelja Ada- ma Škorjanca, ki ga navaja račun kot prve- ga učitelja v Negovi. Na podlagi odredb cesarice Marije Terezije in Jožefa II. je bila ustanovljena šola v Negovi leta 1783, kakor je to razvidno iz nekega graščinskega poro- čila iz leta 1796. Šolo je obiskovalo v za- četku le malo učencev, čeprav so bili všolani kraji: Negova, Lokavci, Kunova, Spodnji in Gornji Ivanjci. Število učencev se je gibalo od 3 v letu 1791 in 1792 do 152 v letu 18487 Stnra in nova šola v Negovi KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Šolsko poslopje, tj. učilnica z mežnarijo, postavljeno v letih 1784—1786. je postalo kmalu pretesno in sa je bilo treba razširiti. 1 ako je Negova dobila novo šolsko poslopje leta 1860 in s tem je postala šola dvoraz- redim. K že omenjenim krajem so se všolale še vasi Ivanjševci. Stavešinci in le do leta 1882 Lastomerci. Število šoloob\eziiih otrok jc vedno naraščalo in tako je bilo v šolskem letu 1874-75 246 in v letu 1879-80 že 365 učencev in učenk, zato jc bila šola razšir- jena v trirazredno. Dne 19. julija 1902 je okrajni šolski svet v Gornji Radgoni z od- lokom št. 359 odredil razširitev šole v štiri- razrednico im podlagi odloka c. k. deželnega sveta v Gradcu z dne 17. julija 1902 št. 5711, ker je zimšalo poprečno število otrok v zad- njih treh letih 300. Zoper ta odlok sta se občini Negova in Ivanjševci pritožili, ven- dar je prosvetno ministrstvo na Dunaju to pritožbo zavrnilo. Kljub prejšnji razširitvi šole se je število učencev hitro večalo, tako da je ministrstvo prosvete v Beogradu z odlokom dne 13. av- gusta 1927 dovolilo razširitev v petrazred- nico, ker pa ni bilo na razpolago pet učnih sob, so uvedli za 2 razreda menjalni pouk. Že v šolskem letu 1934-35 je število šolo- obveznih otrok naraslo na 329. Glede na zakon o narodnih šolah z dne 5. decembra 1929 in razdelitvijo šole na osnovno in višjo ljudsko šolo ter učnega načrta za osnovne, oziroma višje Ijtidske šole, je bilo nujno po- trebno, da se šola ponovno razširi. In 24. ju- lija 1935 je bila šola v Negovi razširjena v šestrazrednico. tj. odprli so dva razreda viš- je osnovne šole. Ponavljalna šola in nedeljski tečaji pa v vsej dobi negovske osnovne šole niso bili uvedeni, vsaj zabeleženo ni o tem nikjer. V šoli se je uradóvalo v nemškem jeziku, tj. uradni dopisi so se vodili v nemščini, pre- cej tiskovin je bilo dvojezičnih, predvsem razrednica, imenski katalogi, dnevniki, spri- čevala. V času, ko se je šola hitro širila, dotedanji prostori niso ustrezali svojemu namenu predvsem pa takrat, ko je bila šola razšir- jena v štirirazrednico. Tedaj je okrajni šol- ski svet z odlokom dne 14. avgusta 1903 od- redil, da mora krajevni šolski svet takoj pričeti s pripravami za zidavo nove šole ter načrt predložiti najkasneje do konca okto- bra leta 1903. Tedaj so se pričeli pojavljati razni luičrti za razširitev stare stavbe ali za postavitev nove. Tako se niso mogli zediniti m se je stvar zavlekla do avgusta leta 1905, láö je bil izdelan natančen proračun za stav- bo. Leta 1906 se je začelo z zidavo. V novem šolskem poslopju se je pričel pouk dne 16. septembra 1907. Za novo šolo so nabavili tudi novo opremo. Staro šolsko poslopje je bilo preurejeno v učiteljevo stanovanje. Se- daj sta v kraju dve šolski poslopji; staro, zidano leta 1784, popravljeno in dozidano leta I860, ter obnovljeno leta 1906, je služilo za upraviteljevo in učiteljsko stanovanje ter za eno učilnico. Novo šolsko poslopje, zidano leta 1907, je služilo le za šolske namene in je imelo 4 učilnice in 5 kabinetov. Stavba je zelo lepa. zračna in prostorna ter v lepem kraju. Okoli stavbe so nasadi, vrt, vinograd in trta. Tukaj je pouk polekal nemoteno vse do razpada stare Jugoslavije. Šolski obisk ves čas obstoja negovske osnovne šole ni bil preveč zadovoljiv. Zelo slab je bil v času prve svetovne vojne, ko je primanjkovalo moške delovne sile. Zlasti v pomladnih me- secih nam statistika kaže, da je poprečno manjkalo tudi do 70 "/o vseh šoloobveznih otrok. Poleg tega so se širile nalezljive otro- ške bolezni kakor ošpice, škrlatinka in tako je bila vsakokrat ob izbruhu Ijolezni šola zaprta 14—30 dni, kar je precej oviralo pouk. Ob razpadu stare Jugoslavije dne 6. aprila 1941 je bila šola v Negovi šestrazredna, tj. imela je šest temeljnih razredov-oddelkov. Potrebni bi bili še dve vzporednici, pa ni bilo niti učiteljstva niti kreditov za vzdrže- vanje. Na šoli je bilo tedaj vpisanih 152 dečkov in 184 deklic, sktipaj 336 učencev in učenk, doma pa je bilo še 7 otrok, ki za- radi duševnih in telesnih motenj pouka niso obiskovali, učiteljev je bilo šest, od katerih so bili vsi dalj časa na šoli. V času druge svetovne vojne se je veliko spremenilo. Učiteljstvo je bilo izseljeno, voj- na pa je povzročila veliko škodo. Uničen je bil ves šolski arhiv in inventar, stavba je bila poškodovaim. Toda kljub temu so po- slopje ves čas vojne uporabljali v šolske na- mene. Vojska ni zasedla poslopja. Nekaj mesecev leta 1945 je bilo poslopje prazno. Od maja leta 1941 je bil pouk v nemškem jeziku. Poučevali so nemški učitelji, po ve- čini nekvalificirani. Odnos do mladine je bil grob, surov, gospodovalen, psovke, kakor so jih znali dajati Slovencem, so bile vsak- danja duševna hrana. Za potujčevanje je okupator uporabljal otroške vrtce, jezikov- ne tečaje za odrasle, organizacijo Hitler- jugend. Mutter und Kind, Frauenschaft in Heimatbimd. Pouk sam je bil v vseh letih nereden ali pa ga sploh ni bilo. Od oktobra do konca junija so šteli šolsko leto, v vmesnih mesecih je bilo mnogo prekinitev iz najrazličnejših vzrokov. V času NOB partizanskih borb v šolskem okolišu ni bilo. Kraj je preveč ob meji, da 58 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ; bi se inogle razširiti večje partizanske ak- cije. Partizanske patrulje so redno nadzoro- vale okoliš, se zadrževale pri zanesljivih hišah, dobivale podatke in oskrbo. Vaščani sprva niso razumeli, kaj sc pravzaprav do- gaja, ostajali so ob strani. Toda v letu 1945 je bilo vsem jasno, kakšen bo konec, zato je aktivnost ljudstva naraščala. Tudi teren- sko delo je postalo precej bolj razgibano, kraji kakor Lokovci in Radvcnci so imeli precej terencev. ki so odločno sodelovali z narodnoosvobodilnim gibanjem. Dogodki so se hitro vrstili drug za dru- gim, tako je v začetku leta 1945 postajalo nemškim učiteljem — edinim priseljencem — vedno bolj vroče in do aprila leta 1945 so zapustili Negovo. Z umikom Nemcev, Madžarov in vlasovcev so izginili zadnji za- tiralci, ki so ob umiku naredili veliko škodo. Vojna je bila končana, toda njene posle- dice se niso mogle tako hitro izbrisati. Po- vsod pri obnovi so bile velike težave, zlasti pri mladini. Kulturna dediščina štirih let je bila kaj žalostna. Redni pouk je omogočila vrnitev domačega učiteljstva. Leta 1945 je bilo vpisanih 151 dečkov in 150 deklic, tako je bila negovska osnovna šola 5-razredna. Šolski okoliš se po osvoboditvi ni dosti spre- menil, le upravno se je sedaj razdelil na krajevne odobre: Negova, Lokovci-Radvenci, Ivanjci, Ivanjševci in Stavešinci. Velika ovira pri rednem delu v šoli je bilo prav gotovo pomanjkanje učbenikov, toda kljub tem težavam je pouk potekal še dokaj v redu. Z odlokom ministrstva prosvete z dne 28. februarja 1947 je šola v Negovi postala se- demletna z osmimi oddelki; poučevalo je vse leto 5 učiteljev, skupno pa je bilo 322 šoloobveznih otrok. Učenci 4. razreda osnov- ne šole so morali opraviti izpit za prestop v 5. razred sedemrazrednice. oziroma v 1. razred nižje gimnazije. S šolskim letom 1949 do 1950 je bila osnovna šola razširjena v sedemrazrednico. ki je ])ila odobrena z od- lokom ]ioverjenišiva za prosveto in kulturo Maribor z dne 11. januarja 1950. Odobreno je bilo tudi sedem učnih moči. ker pa teh ni bilo, je dejansko potekal pouk v 5 oddel- kih. Zaključni iz\n{ po 4. razredu osnovne šole je bil z odlokom ministrstva za pro- sveto odpravljen. Pojavljale so se težave ])redvscm pri ])ouku, ker je primanjkovalo predmetnih učiteljev. Danes je v Negovi popolna osemletna osnovna šola, kjer po- učujejo tudi predmetni učitelji. Pouk po- teka nemoteno, kljub temu da so dijaki od- daljeni od šole tudi do 4 km in še več. OPOMBE /. Kraje\iű leksiikon dra\ske banovine, str. 586. -— 2. Scirnuitz Carl, HistoTiscli-Topographi- sclies Lexicon von Steyemiark. — 3. Krajevno zgodovinska črtica — Negova (grad in cerkev), leta 1892 — rokopis. — 4. Kos dr. Milko, Zgodo- vina Slovencev, str. 527. — 5. Kovačič dr. Fran, Slovenska Štajerska in Prekmurje, str. 260—261. — 6. O Simonu Žižku najdemo v Bischöfliches diecäsan Arhiv Graz — Protocollum Visitationis totis Arhiv — Distri. — Strafsgangos de Anuis 1760—1764 XIX-D-13 štev. 575 Maria in Negau liabita die 14. 7. 764, na str. 578 naslednjo notico: Ludimagistri Simon Schischegg (Žižek) delacto 4 iuvenes instruit in legendo et cantato. — 7. Ostanek France, Pomen šolskih kronik za zgo- dovino šolstva, Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, leto L, št. 5, str. 181. Viri: Podatki o zgodovini gradu so vzeti iz Kraje\no-zgo