naroMili v f reci » Odgovorni vrednik Ht'. Jfane* Bleiwei«. Tečaj X. sredo 15. septembra (ranojesna) 1852 List 9S Devetnajste bukve Homerove Iliade Tu me zadela bo smert; pa to zgodilo ne bo se. Dokler Trojca dovolj na polju neviht ne presučem.« Beče 5 « in huj! med pervimi vspred z okopitjeno dvojco. » 1 J. Koseski (KonecO * Sredi množice pak napravlja se rajski Ahilej, Škriplje strašno zobmi, očesi mu bliskate ljuto Kakor ognja požar ; nepreterpljiva bolest mu V sercu divjáj serdivši se tak nad sini trojanskim Zgrabi Hefestovi dar izdelan umetno za njega. Narprej okoli golen si dene golenke branivne, Ter srebernimi jih příponami krasno uterdi; Potier omisli vse krog si persi s krepkim oklepám, Meč jeklen, sreberno kovan, obesi na rame, Dvigne kviěko potem veliki skit siloviti, ? Ta se zabliska ticas kot luna večerná o šípu. Jak v okrožje valov mornarjem sveti požara Daljni plam, ki visoko gori na samotni planini Kadar siloma jih, nerade, tira vihar tje, Od prijatljev proč, versé v ribovito sirjavoj Tak iz Ahiloviga umetno kovaniga skita Prostre po zraku se blesk. Celado težko si dene Naglo na glavo potem, ta sveti ko zvezda danica, Gosto plava po njej iz zlata předena griva, Ktere obilno Hefest grebenu je svitlimu vdelal. Skuši pa sam v orožju sedaj se verli Ahilej, Alj prileže ko gré, ali vda se mu rajsko darilo ? Perju enako se zdi in dviga voditelja mnozic. Zadnič ocetovo zdre iz ovitka sulico težko, Krepko, veliko pošast, ki sukati nihče Ahajcov Mogel je ni, Je samo Ahil metati je znal jo, Piko jasenovo to, katero je verh Peliona Nekdaj očetu Hiron v pogubo protivnih vsekal. Alkim in Avtomedon pa konje napregata pridno, S krasno napravo život pogerneta umno, v čeljusti Deneta berzdi potem, potegneta vajete v sedež Terdni nazaj, ter nagloma bič krepák i priličen Prime Avtomedon ter skoči v sedalo kočije. Zadej plane na voz poboja hotiven Ahilej, Ki se orožja bleší, kot sonce na jasnimu nebu Strašno pa glas njegov zadoni očetovi vpregi : »Ksantos i Bali pozor! o slavna sinova Podarge! Skerbita bolj i tičas, da vodja pripeljeta zopet Med Ahajce nazaj, potem ko se boja našiti ; Mertviga tam, kot Patrokla, ne pušati v prahu.« Odgovori mu sedaj ob jarmu jadreni Ksantos Glavo pobesi o tem, zavalí se mu griva po vratu Skoz obroč na jarmu do tal, i pokrije mu líci; Dala besedo mu pak je Hero limbaroramna: »Da, nedvomno za zdaj otmeva te hrabri Ahilej! Tode pogina se dan brez najne krivde ti bliža Tako je sklep mogočnih osod in silniga boga. Scer orožja iz ram Patroklu niso Trojanci Stergali v boju zavolj pomude i lénobe najne, Hog silovit, ki Leto ga je lepolása rodila, V sprednimu boru mu dal je smert in Hektoru slavo. Severa sapo zares, ki nar hitrejši se čisla, JMidva prehitiva, glej ! pa tebi namenjeno tak je, Tuki da bog in verli junak ubila te bosta.« To govorečimu zdaj ustavi Erinja besedo ftece pa jezno potem tekún siloviti Ahilej : »Kaj govoriš o smerti mi Ksant? Potreba ni tega 5 i'obro razumim sam da proč od očeta i majke Kmetijske in živino z fir ar ni s he vésti. murve sadimo in svilo pridelujmo !) reji svilnih gosenc v Lombardii na Laškim zvémo, da pred 50 leti so imeli ondi le za 20.0 (Murve JLÀ V VUIV ^ uw Jjt vv«. V V/ AVKA OV ILUVll UilUl /Jli 'WVlVW une gosenčnih jajćk, iz kterih so přidělali 800.000 funtov kokonov (svilnih mešićkov), iz kterih so skupili 4milione dvajsetíc. Sedaj izredé iz80.000 une jajèk 4 milione kokonov ? jim verzejo milionov dvajsetic. Lep pridelk, lep dobiček, ki izvira le iz tega, da so se Lahi židoreje cversto poprijeli in murvine drevesa pridno množijo Naj tudi nam bo to izgled in spodbadek se živo popri jeti sviloreje, kodar je kraj za to ! Ni nam treba prerok biti, že sama zdrava pamet vsacimureče, da bo v 50 letih reja murvinih dreves in svilodov Krajnski deželi, posebno na Dolenskim, spodnji Štajarski, Teržaški inGoriški velik velik dobi cek don a šal a, ker bojo naši nasledniki to vse bolje spoznali, kakor nekteri naših ljudi, kterim še sedaj v glavo ne grć, kako bi moglo to biti ! (Zastran cepljenja kuiniga čerma pri zdravi divini) so bile v zboru Nizozemske živinozdrav niške družbe nektere skušnje naznanjene, iz kterih seje zvedilo, da to cepljenje ne škodje živini nikakor ne na molži ne na pitanji, — da so znamnja v cep ljeniga cerma, s kterim se ima živina te hude bolezni obvarovati, zlo en a ke znamnjem praviga da jih je po vcepljenim cermu le celô cerma ? malo poginilo ? da pa je silno teško dobiti do bro materijo, s ktero se cepi. Sklenjeno je bilo se vec poskusiti o tem. — Nam se kaj čudno zdi da Nizozemska družba y c e p 1 j e n j i cèrma ali vrane 5 y niga prisada (Milzbrand) pomoci ise zoper to bo lezin, ker bi ji vendar moglo znano biti, da s ce 5 JM ' , ^ pijenjem se dajo le nalezljive kuge odverniti ki napadajo živino enkrat o njenim življenji 5 5 ne pa take, ki izvirajo iz napčniga vremena, vroćine, napčne klaje itd. in živino tolikrát napasti zamorejo, kolikorkrat se priložnost nakloni ! Wiive plote naprav lj a Jm o Zmiraj bolj pomanjkuje derv in lesa, ga vedno več potřebuje za fabrike, olarije rije, stva f ker se peka opečnice, železnice in mnoge druge rokodel ? oho, in se les iz gojzdov vedno it j^mij^, juwj pa malo zasaja, in kdaj bo tudi ta še le zrasel! jemlje noviga — 294 — Treba je tedaj y ker je cena lesa in derv vsako leto višji, da ga saj ne tratimo, in će ga imamo, da ga raji prodamo, kakor da bi ga tratili nemarno. Gotova potrata pa so namést živih plotov lesene zagraje, ktere moramo večkrat iz noviga delati. Ni res, da bi vse slabo bilo, kar je staro,— in nespametno je zaniéevati staro le zato, ker je staro. Tako imamo tudi dobre stare postave v kmetijskih rečéh, ali žalibog, da mnogo postav le na papirji ostane in da zato postavljene oblasti mno-gokrat premalo skerbijo zato, da bi se dane postave tudi spolnovale. V cesarskih (dvornih) uka- zih od 12. julia 1752, 5. aprila 1754, 21. in 26. julia 1753,' 3. januaria 1775, 25. oktobra 1793 so razločni ukazi dani, ki takole govoré: „Tudi naj se podložni napeljujejo in morajo k temu, da namést lesenih plank in ograj okolj polja in vertov žive plotove in germovje zasajajo". Da bi se tratenju derv in lesa še bolj v okom šlo, so bile nekdaj celô dařila (premije) za na-sajene žive plote razpisane, in vlada je tii in tam na znanje dajala podúke, kako žive plote delati. Ali vse ni pomagalo veliko, — morebiti bo sila in potreba dognala, kar opomini, podiíki in postave na papirji niso opravile. Se vé: lože je iz posekaniga lesa ograjo narediti, kakor živ plot si izrediti ; dokler pa neči-merni clovek le delà to, kar je ložji, ne pa tega, kar je koristniši, gré sto in sto reci v škodo, kar bi si z umnostjo in pridnostjo zamogel sam sebi v prid oberniti. Ker od manjših in manj premožnih kmetičev, ki se večidel terdovratno stare navade deržé in nic ne beró, ker še brati ne znati, se ne more priča-kovati, da bi se drugac boljšiga poprijeli, je že to samo vzroka dovelj, da se veći in bolj premožni kmetje in kmetovavci živih plotov lotijo, dase pervi è ta koristna reč že sama po sebi vstáno ví, in drugič da dobri izgledi spodbodejo sosede, ki se le po izgledih zdramiti dajo. Yi, umni možje! začnite žive plotenapravljati; na suhi zemlji delajte žive ograje iz jesena^ smrek, akacij, gabra, gloga, kaline, polj- skiga javora in mur v, — na močirnati zemlji pa iz j elš in verb. Taki plotovi vam bo jo stanovitne ograje, in zraven tega boste dobivali iz njih ž i veža za živino, stelje, in derv za kur javo. Lejte čve-terni dobićek! Kako vse to, čemo natanjko dokazati. (Konec sledí.) Off led nove kazenske postave zoper hudodelstva, pregreške in prestopke. (Dalje.) Od obtekav in zlajšav hudodelstva. So nektere okoljšine take, da se včasih kazin po-oj s tri, včasih zmanjša; une se imenujejo obte-žave, te zlajsave. Sploh je hudodelstvo toliko večje, kolikor bolj je bilo prevdarjeno; kolikor bolj namisljeno je pripravljanje, s kterim se hudodelstvo započne; kolikor več ja je ž njim storjena škoda, ali združena nevarnost, kolikor manj se ga je varovati moč, ali kolikor več dolžnosti se po njem prelomi. Posebne obtežave so: 1. če se je več hudodelstev razne verste do- prineslo; 2. če se jo ravno tisto hudodelstvo ponovilo; flap ^^ » 3. ce je hudodelnik že zavoljo enacega hudodelstva kaz njen bi I; 4. ako je druge k hudodeistvu zapeljal; 5. če je začetnik, šuntar, vodja bil hudodelstva, ktero je več oseb storilo. Tudi je obtežava, če obdolženec skuša v preiskavi sodnika z izmišlje vanjem lažnjivih okolj-šin prekaniti. Zlajšave so: 1. če storivec ni 20 let star, če je slabega razuma, ali če je bila njegova izreja zlo zane-marj ena ; 2. če se je pred hudodelstvom brez madeža vedel; 3. če je po nagouu koga druzega, iz strahu ali pokoršine hudodelstvo doprinesel ; 4. kadar ga je silno ga nje nje serca, ki je iz navadnega človeškega čuta vstalo, na hudodelstvo zaneslo ; 5. če ga je k hudodeistvu navabila bolj priložnost, ki se mu je iz tuje nemarnosti naměřila, kakor da bi se bil s poprej storjenim naklepom k njemu napravil; 6. če se je pritiskan od ubožtva k hudodeistvu zapeljati dal; 7. ako se je z djavnim pridom prizadeva!, storjeno škodo popraviti, ali daljše hude na-sledke ovreti ; 8. če se je, da si bi bil lahko utekel, ali skřit ostal, sam ovadil in hudodelstvo izpovedal (ob-stal) ; 9. če je druge, skrite hudodelnike razodel, in k njih polovljenju priložnost in pomočke podal ; 10. če je zavoljo preiskave, ki se je brez nj ego- vega zadolženja podaljšala, dalj časa zapert bil. 11. če je pri poskus u odtalo, po mer», kolikor dalje je bil poskus še od dopolnjenega hudodelstva; 12. če se je storivec, hudodelstvo doprinašaje, prosto voljno zderžal večjega oškodovanja, za ktero je priložnost bila ; 13. če je škoda, ki je iz hudodelstva vstala, majhna, ali če poškodovani popolnoma povračilo ali zadostenje dobi. Razdelitev hudodelstev. Hudodelstva segajo ali zoper občno varnost na-ravnost v deržavni vezi, v javnih naredbah, ali v javnem zaupanju, ali pa žalijo varnost posa-meznih ljudi, na osebi, premoženju, slobodi, ali druzih pra vi cab. Po tej zadevi se tù posebne plemena hudodelstev izreko : 1. Velika izdaja. 2. Razžalitve veličanstva in udov cesarskega roda. 3. Motjenje javnega pokoja. 4. Vstaja. 5. Pant. 6. Javna (očitna) posilnost s silovitim ravnanjem zoper zbor, ki ga je vlada za pre-tresovanje javnih reci poklicala, zoper kako sodnijo, ali drago javno oblastoijo. 7. Javna posilnost s silovitim ravnanjem zoper postavno přiznané skupšine ali zoper zbore, ki bivajo z vdeleženjem ali pod nadgledom kake javne oblastnije. 8. Javna posilnost s silovitim lotenjem ali nevarnim protenjem proti gosposkinim osebam v uredskih rečéh. 9. Javna posilnost s silovitim napadom na tuje nepremakljivo blago. 10. Javna posilnost shudob-nim poškodovanjem tuje laainine. 11. Javna posilnost s hudobnimi djanji ali opušenji o posebno nevarnih raz-merah. 12. Javna posilnost s hudobnim poškodovanjem ali motjenjem na deržavnem daljnopisniku (telegrafu).. 13. Javna posilnost z ljudoropstvom. 14. Javna posilnost z brezoblastnim utesaovanjem osedne slobode ka- 295 cega člověka. 15. Javna posilnost po ravnanju s ka- Scer pa dobro razločijo med irneni, ki pomenijo živo kim človekom kakor s suznim. 16. Javna posilnost z ali neživo stvar, in sklanjajo imena živih stvari tako 9 odpeljanjem. 17. Javna posilnost z izsilovanjem. 16. Javna da je 4. sklon v edinobroji drugač kakor 1. sklon, posilnost z nevarnim protenjera. 19. Kriva raba uredske pri neživih stvaréh pa sta sil. in 4. sklon ena ka; na oblasti. 20. Ponareja in prenareja javnih upnih listov. priliko pravi, cigan : „me da va totte čirikles" (jez 21. Ponareja in prenareja (kovanega) dnarja. 22. Mot- ti dam ptica), „jez ti dam kotel" pa pravi: „me jenje vere. 23. Posilna nečistost. 24. Oskrumba. 25.Druge hudodelstva nečistosti. 26. Umor. 27. Uboj. 28. Od- 29. Izpoloženje (zane- senje) otroka. 30. Teške telesne poškodbe. 31. Dvo dava tottei kake v vi". gnanje telesnega ploda (sadu). spôl f Imena sklanjajo včasih s pri loga m, ki razloči pa prilog stavijo kakor se jim ravno zdi. Kakor v več indiških jezicih tudi v ciganskim m boj. 32. Zažig. 33. Tatvina. 34. Nezvestoba. 35. Razboj majo 2. sklona (rodivnika, genitiva), namesto njega (rop). va nje. 36. Goljufija. 37. Dvojui zakon. 38. Obreko- sklanjajo ime s prilogam; zato cigan uikdar ne pravi 39. Hudodelnikom dana podpomoć. (Dalje sledi.) / gieti po svetu. Cigani in njih jezik. (Dalje in konec.) Vsim jezikam, ki jih cigani po mnogoverstnih de želah govoré , čeravno so zlo zmešani z besedami ptu „beseda boga", ampak božja beseda. Sicer pa imajo dva 3. sklona (prisvojivnika) in ablativ, lokal in instrumental. Priloge sklanjajo scer, pa silno neredno; drugo primerjajočo stopnjo (comparativ) imajo, tretje (superlativa)^ pa ne. Iz 1 stopnje napravijo drugo tako, da pri stavijo ter. Mestiména (pronomina) so znaminite pri tem - ljudstvu. Pri osebnih in pri svoj i nih so se ohranile jih jezikov, se vendar pozná, da so sinovi ene matere, starodavne lepe oblike; me (jez), man (mene), mir o K o r e n i n a ci dov severne sprednj anskiga jezika tečí v jeziku naro (moj) i miri (moja). Ozeravne mestimena, ki so zlo Indie in čeravno popacen in za- potrebne v govoru omikanih ljudstev, so se pri ciganih • V 1 «V# • m % m -m w mm . m * « * \ • niêevan, je vunder po rodu pravi čeravno mlajsi sin zlo pogubile. Ka z a vn i h mestímen in tù sèm spadaje imenitniga krita, kterimu se je veliko ptujih be- čih nare čij pa imajo veliko, ker ljudstvo, ki v • 9 ZIV1 sed v razlićnih deželah vrinilo. milim nebam in je v vedni dotiki s takimi řečmi 9 Zgubili so cigani ki jih sila veliko besed, sosebno tacih, eden druzimu kaže, da se jih prilastí, potřebuje vsaki kterih rabiti v svojim revnim življenji v ptujih deželah hip tacih besed; cigani zaznamvajo bližnjiši reci niso prilike imeli. C ni vidil na ptujim papi > slona ? oroslana , risa • itd., tedaj je zgubil tudi i m v se po svojim g za te stvari ; sladkor pa imenuje svilo pahr, grojzd drakh, vino mohl. Pa tudi za druge reci ? ktere vsak dan vidij 5 so zgubili cigani svoje perve indiške imena 9 tako i na priliko r. 9 vejo jih očitnisi vidijo, z visokoglasnimi, daljne pa s široko-glasnimi glasnicami, na priliko: a daj (tukaj), od oj (tam) itd. S te vi Ine imena so v jeziku europejskih ciganov večidel gerške, ki se zlo razločijo od starih indiških. jezika re- Pregibavnih oblik je glagol cig anskiga po svojim tičev, rib in rastljin imenovati: imena za ne ven 9 ? 9 ktere veći in manjši zivali pa so vendar se ohranili uš imenujejo džu. Cigani so znani tatje, in kakor kraaejo radi blago in kar jim pod roko pride, so si nakradli tudi v svoj nedolocivniga naklona (infinitiva) nimajo mesto njega obračajo stavke drugači in rabijo vez te jezik ptujih besed in ga zavili po jeziku tište dežele > (da) „jez hall", rabijo ( na priliko: namést „jez sim si jésti vzel" rekó: sim si vzel, da jem", po cigansko: „lijum man te Tudi prihod nj iga casa nimajo, namesto njega n a z o či čas naznanivniga naklona. Scer po kteri se klatijo; zato je njih jezik na Španjskim dru- pa imajo troje terpivnih deležij (participia passivi), gačen od jezika, ki ga govore na Ogerskim, in jezik kterim se tudi v razglasu očitno sliši, da izvirajo iz Angleških ciganov drugačen od jezika na Francoskim itd. starih Sanskritskih oblik. Kakor vsacimu jeziku, ki se po ptujim pogubuj se je godilo tudi ciganskimu. Pervo je, ciganski jezik ve da zacnejo liko 9 Kar predloge vtiče, jih ima ker življenje tega ljudstva nanaša, da si razmere ptuje besede mešati v domaći jezik; potem se za- prostora natanjko naznanuje cnejo tudi besede tako staviti, kakor jih pt uji c v svo jim jeziku stavi, ker se ljudstvo mislit in govoriti; 9 duhu ptuj klanjanje im še dalje se pogubi jeziku lastno ker in pregibanje glagol Tudi slovniška stava ciganskiga jezika je vsa spa-čena in pokažena, kakor vse življenje ciganov. V vsem tem si je gosp. Pott veliko prizadeval slediti po ostanjkih ciganskiga jezika, ne zato, da bi se narodski duh jezika vedno bolj pojéma, in to je nar huji morebiti soznanil z narečjem, ki ga tatinska derhal ci znamnje, da se jezika konec bliža. Poslednj • * se t ganov zdaj govori, ampak iz vsiga druziga namena, nam last kon besed ne razumejo vec in jezik naroda je reč da bi v tem jeziku pot in stopnje najdel, kako raz onec storil! Ciganski jezik je povsod že na 1 stopnji razrušenja, na Španjskim je celô že na 3, 2 pada in se pogubuje jezik, kterega tarejo ptají jeziki, da posledojič zadušen poptujstvu, zgine iz sveta, Teško je sedanji ciganski jezik, ali kakor ga ci- in z jezikam mine tudi narod. gani imenujejo 55 romani čib" natanjko popisati, ker iz rekovanje ciganskih besed je tako različno, da ni lahko glasov ciganskiga z našimi pismenkami zaznamovati ciganskiga jezika veliko veći so V tem obziru ima sled važnost, kakor marsikteri misli, kterimu ni z go učenica zdaj do vin a to. kar bi mu imela biti sebno zato bražen. 9 ker njih jezik ni po pisanji vredjen in izo- nostil Le skerbno se smé izrekovanje ciganskiga pisanja jezika po enakoličnosti indiških jezikov, s kterimi je v žlahti, poskušati. G ganskiga jezika je po indiško glas l*otovariJe po & as him Spisal M. Vernè. nice se izgovarjajo tako čudno izvirno , da ptujic mar siktero celo teško izgovori. Scer je, kakor smo že rekli ciganski jezik lep oglašen. 20. pismo i Dragi prijatel! V Rimu. Sp m m o s k Drugo nedeljo 4. dan maliga serpana, me je pe in i v ciganskim jeziku je le dvojni: ki; srednjiga (neutrum) nimajo več. liai naš Teržačen, vitez Prandi, ki je v teh krajih k<& 296 doma, po Tuskulanski cesti poleg vodovoda Klaudjeve in Marcjeve vode v Fraskat (Frascati), prijazno, pa Iz Celja smo zvedili, da polčetert ure pred La skim (Markt Tuffer) tikama Sa v i ne so zadéli kopači le majhno mestice, ki mende ne steje cez 3000 dus. na vrelec, kteriga voda je veliko bolj vroča (29%stop. To mestice prek precej visociga hriba na večerni strani R.) kakor je v zdravilnih toplicah Laških (Tiifferbad), ie le revna hči nekdaj silno slovečiga mogoćniga Tu- Ko so delavci dalje kopali, so zadéli na star zid, ki ob « i f ral 1 1 # i v fl fl • V « j • 9 • • i é *m • • . « w . skula (Tusculum) , ki je pa vec ko pol ure vise hriba 9 verh stoji IZ majhnih, okroglatih kamničkov, ki so s cemen stalo , kjer je se veliko podertin viditi, med kte- tam terdno skupej zalěpjeni ; našli so pa v globocíui tudi rimi kažejo tudi razvaline Ciceronoviga poslopja. železno kljuko nekakih vrat, ki je s prav debelo rijo Tù je možák prebrisane modre glave svoje „fiuaestio- obdana bila. Ker so v starodavnih časih Rimci tu go-nes Tusculanae" pisal. Pri Fraskatu je prek hriba nekoliko silno lepih pristav rimskih knezov. spodovali, od kodar tudi dan današnji imé „Laško" iz-vira, ni dvomiti, da so tù nekdaj bile Rimske toplice Od tod smo se v Gr o to-Fer ato (Grotta-Ferrata) kterih sled so přetekli mesec našli. Skoda Ie i peljali da jo 9 kjer smo se pa le malo vstavili. Grota-Ferata vrelec tako blizo vode ali popolnama v vodi, kadar Sa je samostan nekih greških mènihov, ki so ravno peto mašo vina veči prihaja v svojim jeziku imeli in prav lepo peli. ko vojašk tabor terdno obzidan. Samosta 9 n je napraviti. da tedaj ne bo lahko tù toplíc Tje naprej smo prišli v velik terg, ki mu Marino pravijo, in unikraj terga v lepo prijazno Feren-tinsko dolino. V Marin ski cerkvi je nekoliko silno lepih podob Guerčinoviga in Renoviga delà (Guercino, ostalo Guido-Reni), pa jih nisim utegnil ogledovati. Naši Iz Ljubljane. Po novim ukazu, kteri zapové, da prihodnjič noben regiment nima v svoji domaći deželi biti, se je začelo preselovanje regimentov iz eniga kraja do druziga ; v vsaki deželi bo le toliko domaćih Precej pod tergam v „dolini je obilen zvirk ali mentov na Laško , kolikor se jih potřebuje za izvajo novincov. so že šli na Laško; in ker bo še več druzih regi- studenec, ki ga še zmiram „Capo ď Acqua", kakor ne slo, iz Laškiga pa tudi vec regimen kdaj 7) Caput aquœ Ferentinœ" imenujejo Dolina je precej prostorna in polna lepiga visociga drevja. V ti dolini so mesta latinske zveze, potem ko so bili Rim- tov nazaj v druge dezele, bo šio do konca prihodnjiga mesca skozi Ljubljano več kot 30.000 vojakov. — Maršal grof Radecki pride 18. t. m. v Gorico, 20. dan ljani Albo-Longo razdjali, zbore imele, in tù je Tar-kvini Ošabni Aričanskiga odbornika Turna Herdonia po-tuhnjeno in skrivno umořil. Iz doline smo prišli po klancu k Albanskimu jezeru, poleg kteriga je na severno-izhodni strani visok, pa včs lepo zelen hrib Pa t. m. pa se pricakuje v Ljubljano, ogledat svoj grad pod Turnam, kteriga krasna okolica bo Ljubljansko me- sto zares zlo olepsala. nekdaj „Mons latialis", zdaj Monte cave" — kjer so nekdanji latinski zbori praz- nike obhajali, ki se jim je „Fer i se Latin«" pravilo. Slovečiga Jupiterjeviga tempeljna pa ni več sledů ne tiru, temuč verh hriba je zdaj le majhna cerkev z mčni- Ijenje Xoviéar iz mnogih hrctfer. Ker se je přiměřilo, da je ena soseska za dovo mnj zato prosila, da bi si ž njimi nekoliko dohodkov za k ministerstvo kupčije naukazalo potrebe pridobila, je c. k ) da edini ta vzrok ne skim samostanam. Jezero je majhno, in meri na okrog le kacih5 6 more veljaven biti za dovoljenje novih somnjev, ampak praviloma se mora le na to gledati: ali je zavolj kup- italianskih milj, pa je imenitno, ker je Rimljanam, ka in bertnijst kor Tit Li vi pise, v letu Rima 357 veliko opraviti dalo. — Na južni strani jezera je verh hriba tisti krasni v kterim papež vsako jesen nekoliko časa sta- čij s t va potreba. les rezanih podob in druzih natisov vtiče tištim kraji novih somnjev grad nuje Kar prodajo bukev, v bakro, kamen ali vposleđ po kteri je noviga tiskarniga reda postava na dan prišla ? 9 in ki se mu „Castel Gandolfo" pravi debeliga Od grada pelje cesta sred lepiga, visociga in silno drevja v Alb an, kamor je še komaj pol ure. smejo bukvarji z vsakterimi natisi kupčevati, bukvo-vezi le s šolskimi in molitnimi bukvami in s koledarji fali pratikami) ; bukvo ti skar j em je prisušeno, v svoji « Ta kos ceste imenujejo „galerio Današnji Alb an pa ni, kakor sim menil, nekdanja Albalonga, mati Rima, ampak Alba je kake pol ure više prek hriba stala. Kjer današnje mestice Al-ban stoji, so bile nekdaj le Augustové, Klodjeve in Domicianove pristave, ki so jih, kakor je bila takrat navada, po iménu bližnje Albe longe „Albanum Ausrusti" zalogi izdane knj in kamnotise očitno prodajati P i telj i pa jih smejo prodajati v svojim stanovanji. . k. ministerstvo podúka je priporočilo šolskim oblastim vsih dežel, da naj branijo učiteljem in njih pomočnikam pri očitnih plesih godcam biti Hudim stre!jati je po vikšim ukazu prepovedano. vedenji Teržaškiga časnika je bilo do 10. t. m em en i Po iz za okli > Y) Albanum Clodii"