ZAJEMAJMO IZ SLOVANSKIH JEZIKOV
Tovariš urednik, ta odgovor je namenjen tistim, ki so se dotaknili mojega prvega dopisa. Nisem si mislil, da bo skromni prispevek, v katerem sem naglasil, da »zajemajmo iz slovanskih jezikov, da si izpopolnimo jezik«, vzbudil tako pozornost. Kar sem napisal, je premišljeno in prevzemam vso odgovornost.
V št. 6 (JiS II) čitam: »Neki dopisnik je drugačnega mnenja. Po njegovem si je treba izposojati.« To nikakor ni po mojem. O izposojanju nisem govoril, pač pa o zajemanju. Človek si izposoja iz tujega, iz lastnega pa zajema. Smatram, da so vse slovanske besede naš fond: kadar ustrezajo našim glasoslovnim pravilom, so predstavotvorne in po korenu slovenske. In pri tem ostanem. En dokaz za to. Pisec odgovora pravi malo dalje: »Saj se še očaku Finžgarju zapiše potankost, ki je gotovo ni maral zapisati.« Točno! Kar zapisal jo je, pa je naša, kakor da je bila od pamtiveka. Napravljena je popolnoma po pravilih naše besedotvorbe, saj ima naš koren, našo predpono in našo pripono. Kaj je le v njej tujega, izposojenega? Seveda se je Finžgarju zapisala »sama in nehote«, saj ni sence tujstva v njej.
Se ena te vrste: V JiS piše nekdo, da se je prijatelj silno začudil, ko so mu povedali, da je zapad tuja beseda. Kdo bi se ne? Kaj je v nji tujega?
Nikoli nisem dejal, da si kar izposojajmo, ako si hočemo izpopolniti jezik. Ce nimamo, potem pa zajemajmo pri sorodnih, to je slovanskih jezikih, to pa vedno ob gornjih pogojih. Nesporno je, da imajo prednost domače besede in da ne bomo zajemali, ako imamo svoj izraz.
Pisec nadaljuje: »Kdo pa si izposoja pri sorodnih jezikih? Mar Francozi pri Italijanih ali Nemci pri Angležih?« Res si tega izposojajo malo, to pa zato, ker recimo Romani izdatno zajemajo iz fonda latinščine. Francozi imajo premnogo besed, ki se iz njih ne dado več delati nove, n. pr. gioire, oiseau. Po izpeljankah so morali seči v latinščino: glorifier, avion itd.
Ko sem prvič citai pritrdilnico »ja«, sem mislil, da je spodrsljaj, potem sem jo pa kar po vrsti povsod sledil. Nedavno sem jo slišal z odra. Celjsko gledališče je pri nas igralo »Dežurno službo« in tam nekdo dvakrat pravi: »Pa ja de.« Pri Tavčarju je to narečno barvanje, presajati pa bi se taki lokalizmi ne smeli. »Ljudske izposojenke« se pri nas nekako namerno goje. Tri četrtine humorja sobotnih veselih večerov v našem radiu je ravno v tem. Cesar ne zmore ljubljanski žargon, dodajajo še gostje iz Maribora. Neprestano zalivajo in pri-livajo, da bi se cvetka ne posušila. Tak humor je beden!
Zadnjič ste me malce uščenili, ko ste rekli, da je fraza »lomiti kopje« germanizem. Mislim, da nimate prav. To je občeevropska rečenica, ne pa kaka nemška posebnost. Tu nimam na razpolago knjig, vem pa, da pravijo Italijani spezzare una lancia in favore di in da pri njih pomeni lancia spezzata opričnika, oprodo, seveda z nekoliko zaničljivim odtenkom. Prav nič ne dvomim, da ne bi drugi jeziki imeli kaj podobnega. Kadar obupa Nemec, vrže puško v rž, Slovenec pa si v takem primeru poišče koruzo. Naša rečenica gotovo ni germanizem, verjetno pa se obe naslanjata na tuje vzorce. Marsikaj je prišlo k nam preko Nemcev, pa ni suženjsko prevedeno. Ko sem se učil nemško, sem se često z zavistjo ustavil ob kaki sočni nemški frazi. Kasneje pa sem večino tega srečal na galskih ali toskanskih livadah.
Kakor posnemam iz JiS, se pričakuje nova izdaja SP. Tako bodo mogoča dopolnila in popravila. (Upam, da imamo kolegij, ki o vsem odločuje, ne pa da vsakdo samolastno počenja, kar se mu zahoče!) Predlagam pa tole: Ker nam gumb in knof še vedno delata preglavice, vzemimo ruski izraz piigovica, ki je v rabi tudi pri Brkinih. Namesto karžlja naj pride blagva, kakor to gobo imenujejo Prleki in Prekmurci. Najbrž bodo spet rekli, da oba izraza živita na premajhnem ozemlju. To bodo dejali tisti, ki sicer na vse pretege poudarjajo vrednost ljudskega besednega zaklada. Ali je kak predpis, v koliko farah mora biti beseda znana, da pride v SP? Želel bi, da bi moji varovanl<;i prišli vsaj na drugo mesto, toda označeni kot domači besedi. B. Borštnik
Opomba uredništva. Vsekakor ponovna ofenziva »slavofilov«. Bo kdo kaj odgovoril? Pomislite, da se pripravlja nova izdaja SP! Tam bo treba teorijo spremeniti v prakso. Baje bo uredništvo predložilo sporna vprašanja javnosti v dnevnikih, tehtne odgovore nanje pa bo priobčeval tudi naš list. A. B.
48