esoeso esoeso esoeso esoeso rÄi 4111 ■«■■«► Building3ifstms esoeso velenje, 28. inarca 1991 številka 12, cena 15 dinarjev 4- OČISTIMO REKO PAKO - Udeležimo se udarniške akcije v čim-večjem številu STRAN 3 in 11 NADALJNA USODA RUDNIKA je odvisna od izgradnje čistilnih naprav. Kako o tem razmišlja direktor Franc Avberšek STRAN 4 OTROCI SO NAŠE NAJVEČJE BOGASTVO — Občinska zveza DPM si prizadeva, da bi jim življenje kar najbolj obogatila STRAN 8 Brezposelnost v Velenju in Mozirju Spet v porastu Konec februarja je preko velenjskega Zavoda za zaposlovanje iskalo delo 1371 oseb, več kot polovico med njimi je bilo žensk. Relativna brezposelnost se je v februarju v Velenju spet nekoliko povečala, znaša že celih 6 odstotkov. V istem obdobju je bilo namreč v Velenju zaposlenih 22.904 ljudi. Prvo zaposlitev med brezposelnimi je iskalo 376 oseb, skrb zbujajoč pa je podatek, da je med njimi, brezposelnimi, več kot po lovica mladih, tistih, ki še niso dopolnili 26 let starosti. Po izobrazbeni strukturi je daleč največ nekvalificiranih delavcev oziroma delavcev brez poklica — skoraj 600, veliko med njimi pa jih razpolaga s IV. in V. strokovno izobrazbo (336 in 260). V sosednji, mozirski, občini pa je v istem obdobju preko Zavoda za zaposlovanje iskalo ali pa čakalo na delo 353 oseb, za razliko od Vele-njaje bilo v tej občini med njimi precej manj kot polovico žensk — 142. Je pa relati- vna brezposelnost tukaj precej visoka, zaposlenih je 4639 ljudi, znaša 7,6 odstotkov in precej odstopa tudi od poprečja šestih občin (Mozirje, Velenje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Dravograd in Radlje), ki ga >sprem-ljajo< strokovne službe velenjskega zavoda, ta namreč znaša 6,5 odstotkov. Tudi v Mozirju pa je v deležu brezposelnih največje število tistih, ki so brez poklica in ne razpolagajo z nobeno izobrazbo — 137 jih je. (mkp) glede na. TO , DA so tv OI MEN E DAblES. IZ: SLUŽ.RE. *oVA VEL INNOCUI POST ŠE" E NIC RAT rohSOVILA ! 7»m VRJ£L\ Torkova skupščina prekinjena sredi zasedanja Ekološka sanacija in proračun utrudila delegate Zasedanje velenjske občinske skupščine poteka še vedno tako, kot da nekateri ne bi prav vedeli kako in kaj se naj v njej dela. Tako ni čudno, da se razprave pri posameznih točkah tako razvlečejo, da niti predsedujoči, v torek predsednik skupščine Pane Semečnik, ne zna potegniti zaključkov iz kakšne razprave, kot seje to zgodilo pri proračunu. Ob tem, da je potem tudi predsednik vlade Franjo Bartolac prepričan, da mu mora pri vodenju pomagati in poslancem, gostom, predvsem pa članom svoje vlade določi, o čem bodo in po kakšnem vrstnem redu govorili, kot seje to zgodilo ob obravnavi poročila o ekološki sanaciji v občini Velenje. Nič čudnega potem ni, da poslanci šest in pol točk dnevnega reda obdelujejo celih osem ur in potem, utrujeni, sejo prekinejo, ne da bi se dotaknili še katere od nadaljnjih od šestnajst (naknadno so se na dnevni red uvrstili tudi informacije o delu sodišča združenega dela in družbenem pravobranilstvu). Zmenili so se le, da sejo nadaljujejo čez 14 dni, ko bodo temeljito pretresli tudi informacijo izvršnega sveta o stanju gospodarstva v občini Velenje, ki so jo kot 5. točko, v torek umaknili z dnevnega reda. Sicer pa je po pričakovanju največ pozornosti poslancev pritegnil osnutek proračuna za letos in ekološka sanacija. O vsebini tega več na notranji, 3. strani, še več pa prihodnjič. M. Krstič-Planinc Občinska zveza društev prijateljev mladine Velenje Proti pouku ob sobotah Prednost skrčenemu proračunu MOZIRJE — Jutri, 29. marca, se bo ob 10. uri v nazarskem delavskem domu pričelo skupno zasedanje vseh treh zborov skupščine občine Mozirje. Točk na dnevnem redu ne manjka. Za ogrevanje bodo poslanci volili podpredsednika in člana izvršnega sveta, zatem bodo sprejemali predlog odloka o zaključnem računu proračuna občine Mozirje za lansko leto, največ razprave pa naj bi bilo ob sprejemanju ud loka o proračunu za letošnje leto. Pr:pomb na osnutek sicer ni bilo prav pretirano veliko, ob splošnem pomanjkanju proračunskih sredstev pa je vendarle treba pričakovati vročo razpravo. Med pripombami je treba omeniti zlasti premalo sredstev za financiranje dejavnosti krajev- nih skupnosti, skoraj prepolovlje-na sredstva za delovanje strank in podobno. V nadaljevanju bodo na vrsti davki, se pravi sprejemanje dogovora o usklajevanju davčne politike v letošnjem letu in odloka o davkih občanov. Med ostalimi 17 točkami dnevnega reda naj omenimo še poročilo o lanski turistični sezoni in program turističnih prireditev za letos, zlasti pa pregled (kritičnega) poslovanja v občini Mozirje na podlagi zaključnih računov in poročilo o izvajanju 4. samoprispevka po posameznih krajevnih skupnostih za obdobje med leti 1988 in 1990. (jp) Hftl® Jnama Telefonski nakup v Nami! 853-500 Odbor zveze družin pri zvezi prijateljev mladine Slovenije je temeljito proučil razmišljanja o morebitni uvedbi pouka ob sobotah. Njihova mnenja v celoti podpira tudi naša občinska zveza društev prijateljev mladine. In kako razmišljajo? Malokrat se je javnost tako zelo zanimala za samostojnost šole in poudarjala njeno povezanost z okoljem kot ob nedavnem predlogu šolskega ministra o tem, da bi spet vpeljali sobotni pouk. Model organizacije šolskega pouka v zahodno evropskih državah upošteva poleg strokovnosti tudi uveljavljene vrednote, življenjske navade prebivalcev, delovni čas staršev, gmotne možnosti družbe, podnebne razmere, bioritem. Odločitev o tem, kako je pouk organiziran pa je zmeraj tudi politična zade- va. Tudi pri nas ni drugače, saj je delo slovenske šole precej prilagojeno življenjskemu okolju. Zato je večina ljudi razumela omembo sobotnega pouka kot napad na družinske navade in odnose, v skrajni posledici pa tudi na nedotakljivost družine. To kažejo razni odzivi: na hitro opravljene časopisne ankete, mnenja staršev in družin, strah otrok pred vpeljavo šolskih sobot in ogorčenje pedagoških delavcev. Vpeljava sobotnega pouka bi prizadela učence, družine in pedagoške delavce. Kakšne so lahko posledice takšne odločitve? Učenci so zdaj najbolj obremenjena kategorija prebivalstva. Če upoštevamo učno-vzgojni proces v šoli, domače delo in zunajšolske dejavnosti, potem vidimo, da so učenci v višjih razredih osno- vne šole in v srednji šoli bolj obremenjeni od zaposlenih staršev. Neprestana napetost in stiska, ki jo doživljajo otroci, negativno vplivata na njihovo osebno rast. Odmore, proste dni ob koncu tedna in počitnice si učenci brez dvoma zaslužijo, vse to je za njihov osebnostni razvoj nepogrešljivo. Drugačna razvrstitev šolskih dni v tednu — namesto sobot naj bi bilo prosto v sredo — ne pomeni nič drugega kot drugačno porazdelitev istega bremena. Z vidika ohranjanja kvalitete družinskega življenja smo proti uvajanju pouka ob sobotah in proti vsaki prenagljeni odločitvi, ki bi tako korenito posegla v življenje otrok in staršev.« (mz) OBČINSKI ŠTAB ZA CIVILNO ZAŠČITO IN OBČINSKA GASILSKA ZVEZA VELENJE ocenjujeta, da je v tem času velika nevarnost požarov v naravnem okolju. Vse občane opozarjata, da je nevarno kuriti na prostem ali zažigati travniške odpadke ter površine suhe trave. ■ Prosijo, da napodila upoštevate, kajti posledice so lahko katastrofalne. Na pobudo velenjske vlade Celovito reševanje problemov posebnih odpadkov Ko je velenjska vlada pred nedavnim prepovedala kurjenje poplavljenih zdravil v pečeh šoštanjskih termoelektrarn, je republiški komisiji za varstvo okolja in naravno dediščino posredovala pobudo, da je treba problem posebnih odpadkov čimprej celovito rešiti na republiški ravni. Nesprejemljivo je namreč, da se s tem problemom soočajo parcialno, vsaka občina posebej. Zdaj so že prejeli odgo- vor, njihove pobude pa so padle na plodna tla. Omenjena republiška komisija v dopisu med drugim ugotavlja, da je republiška sanitarna inšpekcija, ki poplavljenih zdravil ni uvrstila med posebne odpadke, sicer ravnala v skladu z zakonom, »vendar pa bi moralo biti njihovo ravnanje bolj eksaktno, najmanj s pravočasnim informiranjem o namerah sežiga na pristojne upravne organe občine Vele- nje, pa tudi širše, dodana pa bi morala biti tudi celovita strokovna presoja, kako ravnati s temi zdravili.« je med drugim zapisano v odgovoru. Na pobudo Velenjčanov je republiška komisija za varstvo okolja in naravno dediščino že oblikovali posebno delovno skupino, ki mora proučiti odprta vprašanja oziroma celoten potek nameravanega sežiga. V delovni komisiji med drugim sodeluje Vane Gošnik. Omenjena komisija je že podprla pobudo Velenjčanov in naložila republiškemu sekretariatu za varstvo okolja in urejanje prostora, da v dveh mesecih predloži komisiji predlog ukrepov za celovito ravnanje s posebnimi odpadki. Ob tem je treba jasno opredeliti tudi strategijo zmanjševanja proizvodnje nevarnih snovi. (mz) ■ Novice WmrnmmBF Mozirje — občinski praznik da ali ne Občina Mozirje slavi (je slavila) svoj praznik vsako leto 12. septembra v spomin na ta dan leta 1944, ko je bila s padcem zadnje okupatorske postojanke v Mozirju osvobojena vsa Zgornja Savinjska dolina. Ta datum pa nekako postaja »sporen«, predvsem zaradi dogodkov, ki so sledili tej začasni osvoboditvi. Veliko pomislekov glede tega je bilo izrečenih že v pripravah na lansko slavje, občinska skupščina pa je v zvezi s tem sprejela sklep, da mora njeno predsedstvo sklicati okroglo mizo, na kateri bi se dogovorili o (ne)primernosti tega datuma. Dogovorili naj bi se dvoje: ali naj občinski praznik sploh še slavijo, in drugič kako in kdaj (če praznik seveda bo). Predsedstvo torej vsem predlaga, da svoja stališča posredujejo občinski skupščini, na podlagi teh stališč in predlogov pa bodo konec aprila pripravili okroglo mizo, ki naj bi med drugim odgovorila tudi na problematiko »razvrednotenja« občinskih nagrad in priznanj. Predvsem velja poudariti, da s tem ne želijo razvnemati ideoloških strasti, ampak se želijo na podlagi argumentov in strpne razprave razumno odločiti o načinu in vsebini občinskega praznika. Krščanski demokrati občine Velenje O Karitasu Člani občinskega odbora Slovenskih krščanskih demokratov Velenje se v zadnjem času kar precej ubadajo z uresničevanjem pobude o ustanovitvi organizaciji Karitas tudi v naši občini. Nekatere stvari so menda že dorekli, tudi navezali stike z ljudmi, ki bi bili v njej pripravljeni prostovoljno delati. Tako jih sedaj čaka samo še temeljit pogovor z zainteresiranimi duhovniki, saj je to predvsem cerkvena organizacija. In kdaj bo do ustanovitve Karitasa v naši občini prišlo? Odgovor na zastavljeno vprašanje bo morda dala ena od sej občiskega odbora slovenskih krščanskih demokratov Velenje v aprilu. Emona ekspres Kriteriji VINKO VASLE Poznam mladega politika, ki si je po zmagi demokracije na slovenskem uspel nabrati kar štirinajst pomembnih fukncij. V svoji zbirateljski strasti, si je vmes nadel še nekaj križev in jih kasneje odložil — pa ne zato, ker bi menil, da funkcij ne bi mogel opravljati, ampak preprosto zato, ker je menil, da se mu lokalne oblastne ravni ne podajo najlepše. Pa še pokvarile bi njegov republiški imidž. Omenjeni je absolutni rekorder po številu in raznolikosti svojega dela, praktično človek, ki se spozna na vse, mali genij slovenske pomladi. In ni edini, ki funkcije kopiči kot strastni zbiralec znamk! Še nekaj je imen uglednikov, ki ne izpustijo priložnosti, da bi si ja priborili stolček še v kakšni komisiji, odboru, nadzornem organu, kjer jih potem običajno zaradi kole-darskočasovnih zadreg sicer ni videti, pač v skladu s fizikalno zakonitostjo, da isto telo ne more biti hkrati na petih različnih krajih. Ob tem se morebiti splača spomniti na znamenito afero iz osemdesetih let, ko je takratna tako imenovana alternativa v prah in pepel sesula človeka, ki si je drznil nakopičiti kar tri pomembne republiške funkcije. Da je to politični vanda-lizem grdega boljševizma, smo slišali in brali, poskus totalitarnega obvladovanja slovenskega političnega prostora in podobne oznake. Človeka je to kasneje stalo prav vseh funkcij in celo oblast ni imela pametnih argumentov, da bi ga ubranila. Danes nam ta primer ne pove ničesar več, trojni funkcionar pa je v primerjavi z nekaterimi današnjimi nedolžna ovčica, pravi funkcionarski šarlatan, nesposobnež, ki mu niti treh funkcij ni uspelo obdržati. In ni čudno, če je prejšnji režim pogrnil po dolgem in počez. Kaj vodi posameznike, da se tako razdajajo izgradnji naše skupnosti in da do onemoglosti posedajo po stolčkih, bi najlaže odgovoril kakšen psihoanalitik primernega pedigreja. Ker se v to pustolovščino na znanstveni ravni ne splača spuščati, skušajmo problem opredeliti z vidika pluralne demokracije. Zanjo se ve, da se skuša otresti navlak preteklosti, asortimentov padlega režima in realsocia-listične prakse. Same krasne stvari torej, ki jim ne gre jemati modrosti. Sem vsekakor sodi tudi pravilo o pravih ljudeh na pravih mestih, kar je že malo bolj sporno z vidika prakse, ki nas ta hip navdušuje. Pa se človeku ni treba ravno sklicevati na nekatere ministre, ki so v vlado padli nenamerno, slučajno in po božji milosti. Očitno je namreč, da so pri nas pričeli veljati nekakšni novodobni idej-no-politični kriteriji o tem, kdo je za kaj sposoben. Ali še bolj natančno — ni pomembno, kdo si in kaj znaš, pomembno je, v kateri stranki si. Strankarska pripadnost torej opredeljuje posameznikovo sposobnost in položaj, ne pa obratno. In so si torej nekateri pač sami krivi, če jim akademski in znanstveni nazivi tudi nevtralnih strok prav nič ne pomagajo. So namreč v napačni stranki, kar sicer ni greh, lepo pa dandanes tudi ni. Eden najpomembnejših kriterij so revolucionarne zasluge. Primer umetniškega šarlatana, ki je doživel mednarodno uveljavitev in promocijo z močno podporo nove oblasti samo zategadelj, ker mu je uspelo zblefirati, da ga je prejšnji režim politično preganjal — nam pove veliko. Zdaj čakamo samo še na politično amnestijo arhitekta, ki je zgradil stavbo, ki se je zaradi napačnega izračuna statike pogreznila, na obnovo nesramnega političnega procesa proti človeku, ki prisega, da bi bil danes največji slovenski pesnik,- če ga bivši komunistični režim ne bi prisilil v pijančevanje in mu zato ni uspelo napisati niti verza. Na rehabilitacijo režiserja, ki ni uspel dokončati akademije, ker ga nihče od boljševističnih profesorjev ni razumel. In na popravek krivice novinarju, ki sicer ni napisal niti vesti, a bi jo, če ga prejšnji oblastniki ne bi bilo grobo zatirali in se je že pri sedemnajstih bil prisiljen predati drogam in drugi omami. Šmartno ob Paki Krajevni urad in njegovo delo Nejevolja krajanov krajevne skupnosti Šmartno ob Paki je bila ob ukinitvi tamkajšnjega urada pred približno tremi leti precejšnja in kar obilo volje, vztrajnosti so rabili krajevni veljaki, da so vrata slednjega od novega leta dalje spet odprta. Sicer le dvakrat na teden, pa vendarle. O tem, da jedikovali in nergali niso kar tako, kažejo nekatere številke. V mesecu januarju in februarju oziroma v 14 delovnih dneh urada je iskalo v njem takšne in drugačne usluge informacije kar okrog 110 krajanov Šmartnega ob Paki in tudi sosednje krajevne skupnosti Gorenje. Največje bilo seveda zadev s področja delovanja KS, pa matične službe, kar precej tudi s področja socialne varnosti. Vse kaže, da bo dejavnost krajevnega urada v Šmartnem ob Paki treba v prihodnje še razširiti, saj si krajani želijo prihraniti pot in stroške tudi za pridobitev osebne izkaznice, za overitev prepisov, spričeval in podpisov. Zlati znaki RK Slovenije Za tri aktiviste in dve društvi Na nedavni razširjeni seji občinske organizacije Rdečega križa Velenje so podelili najprizadevnejšim aktivistom priznanja in se jim tako na skromen način oddolžili za njihov trud v skrbi za sočloveka. Zlati znak republiške človekoljubne organizacije so tokrat podelili trem posameznikom in dvema društvoma. Prejeli so jih: Fanika Krbavac, Franc Mumelj in Ivo Rakun iz Šmartnega ob Paki ter gasilski društvi Šmartno ob Paki in Šoštanj. Kongresniki tudi na Teharjih (k) Kot je že znano, bo četrti dan Svetovni slovenski Kongres zasedal v Celju. Celjani bi radi za to priložnost mesto primerno uredili, pripravili bodo nekaj posebnih prireditev, gostje pa si bodo seveda tudi ogledali kraj pri Celju, na katerega ne morejo biti ponosni. Mislimo seveda na Teharje, kjer z raznimi odpadki skrivajo žrtve tragičnih povojnih dogodkov. O tem, kako naj bi Teharje uredili, so že nekajkrat razpravljali, vendar je jasno, da vseh predvidenih del do Svetovnega slovenskega kongresa še ne bodo uredili. Želijo pa narediti vsaj najnujnejša dela: tako naj bi zmanjšali deponijo, prostor uredili in tudi zasadili cvetje in grmovnice. Tu bo namreč ob kongresu posebna spominska prireditev, na kateri bo ma-ševal ljubljanski metropolit Alojzi Šuštar. Uporabnikom KRS Velenje Obveščamo vse uporabnike kabelsko razdelilnega sistema Velenje, da lahko prijavijo morebitne okvare neposredno na telefonsko številko 854-229 ali 853-916 (ob delavnikih od 7. do 16. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure). Ob nedeljah, praznikih in dneh izven omenjenega časa, pa pokličite na telefonsko Številko 85* w Celjsko območje ■ Špinača in solata nista vedno zdravi Je bolje, da ne vem, kot da bi vedel, da ne smem? Tudi tako nekateri sprašujejo ob raznih raziskavah, ko preiz-kujejo tla in ugotavljajo, kako onesnažena tla vplivajo na užitnost rastlin. Eni bi na vsak način radi vedeli, kako (ne)zdrava je sploh še naša zemlja, drugi pa se bojijo resnice. V Celju so pred dnevi predstavili že drugo fazo raziskovalne naloge, ki jo opravljajo strokovnjaki Biotehniške fakultete, Kemijskega inštituta Boris Kidrič in Centra za varstvo okolja mariborskega zavoda za zdravstveno varstvo. Naloga kaže, da so zaradi prisotnosti težkih kovin najbolj kritične rastline, pri katerih uživamo zelene dele — kot sta na primer solata (en-divija) in špinača. Prav tako naj bi ljudje omejili gnojenje in uživanje korenovk, kot so korenje, redkvica, rdeča pesa. Ne pritegujejo pa težkih kovin stročnice in kapusnice, medtem ko naj ne bi gojili paradižnika tam, kjer je v zemlji veliko kadmija. Seveda pa je za odločitev, kje bomo katere rastline gojili in kje ne, treba vedeti, kako so na raznih mestih tla onesnažena. V celjski občini so vzeli vzorce tal za analizo s štirih območij, prav tako so pregledali rastline: prvo mesto so izbrali v samem centru (Oblakova ulica), drugo v Že-pini (bližina Cinkarne), tretje v Medlogu (proti žalski občini) in četrto na Dobrni, to je zunaj dosega industrije (tu je možna primerjava z neindu-strijskim območjem v sosednjih konjiški in velenjski občini). Lokaciji v mestu in Žepini kažeta ročno onesnaženost in so koncentracije težkih kovin (kadmija, svinca in cinka) močno zvečane. V Medlogu je preveč kadmija in cinka, ne pa svinca, na Dobrni pa nobene od teh težkih kovin ni preveč. Pri raziskavah so tudi ugotovili, da na ogroženih območjih gredo težje kovine vse globje v zemljo in je zato ogrožena tudi podtalnica. Vendar za zdaj strokovnjaki na tako neposredno nevarnost še ne opozarjajo. Za občane, ki imajo vrtove ali njive, je seveda najbolj zanimivo vprašanje, če se je mogoče tej nesnagi upreti. Tudi to je seveda odvisno od tega, kje imajo zemljišča. Za mesto »priporočajo« najbolj sprejemljivo rešitev — odvoz zgornje plasti onesnažene zemlje in dovoz nove. Seveda se ob tem zastavlja novo vprašanje, kje zdravo zemljo dobiti. Kjer pa koncentracije niso tako hude, je možno tla zboljšati z raznimi pripomočki, ki se dobijo že tudi pri nas. Pojavile so se razne soli in minerali, pomagalo naj bi tudi apno. Vse to pa ni poce- ni, pa zato tudi ni odveč vprašanje, kdo naj bi to plačal. Strokovnjaki so ugotovili, da za prisotnost težkih kovin niso krivi kmetijci (umetna gnojila), ampak industrija. Da bi račun izstavili tej pa verjetno ne bo prišlo v po-štev. Tudi ta analiza je torej narejena, prizadeti občani pa so še vedno zmedeni. Da jih ta problematika močno zanima, so pokazali ob predstavitvi te raziskovalne naloge, ko so dodobra napolnili Narodni dom. Če pa bodo te izsledke tudi upoštevali, je pa že drugo vprašanje. To je namreč odvisno tudi od debeline njihovih denarnic. Znano pa je, da si z vrtički pomagajo predvsem tisti, ki ne zmorejo vsega kupiti na tržici ali v trgovini. Ob tem pa seveda še vedno ostaja odprto vprašanje, na kakšni zemlji so pridelane vrtnine, ki jih kupujemo. (k) Savinjsko-šaleška naveza- Vsi skupaj smo ena sama provinca Pa smo spet tam, ko spet ne vemo, kaj smo! Smo Slovenci, hribovski Hrvati ali Avtrijci na južni strani Alp! Bomo ostali Slovenci, ali se bomo po novem le imenovali po raznih deželah, v katere naj bi se prelevili, ali pa bomo Korošci — in to Korošci po tisti pokrajini, ki zdaj leži v sosednji severni državi. Vse te (in še kaka) možnosti se porajajo ob sedanjih govoricah o tem, kakšna naj bi bila naša bodoča usoda. Čeprav pravimo, da naprodaj nismo Slovenci nikdar, nekateri vendarle delajo razne račune, čeprav pravega krčmarja vedno ni videti. Naše politike slišimo govoriti, da je čas, da se stvari uredijo tako, kot so bile urejene pred sedemdesetimi leti; kako je bilo tedaj s Slovenijo, pa vemo. Kadar so Hrvati malo bolj samozavestni in mislijo, da so se otresli srbskega prekletstva, razmišljajo o lepi samostojnosti, pri tem pa nekateri menijo, da bi le bilo lepo, če bi živeli skupaj s severnimi hribovskimi brati. Naš znani ekonomist »je bil razumljen«, kot da bi želel videti Slovenijo kot deseto avstrijsko provinco, podobna zamisel pa zdaj prihaja celo iz avstrijskih logov. Felix Ermacora, ki v nekaterih krogih tudi nekaj velja, je kar za priključitev Slovenije Avstriji. Ali bi bili potem samostojna dežela ali provinca, pa naj bi bilo tako vseeno. Kakor je lepo, da drugi tako lepo skrbijo za nas in nas ne bi pustili samevati, je seveda še neko malenkostno vprašanje, ki pa za nekaj Slovencev vendarle ni tako nepomembno. Ti namreč menijo, da se v federaciji vendarle ne cufamo tako za samostojnost, da bi si takoj nadeli nov jarem. Lepo je delati načrte, kako bi se s cestami bolje povezali z Avsrijo, lepo je tudi, če za pot k sosedom ni treba prevelikih mejnih pre-prek — ampak meja naj bi le ostala in vsak svoj naj ostane lepo normalno na svoji strani. Če bi postali ena izmed avstrijskih pokrajin, bi izgubili velik čar našega bivanja. Kaj je zdaj lepšega kot kritizirati naše trgovine in še kaj drugega in hvaliti, kako lepo je vse to tam čez mejo. Pa čeprav zadnji čas, ko tehtamo dinarje in šilinge, tudi tam čez mejo ni več vse tako lepo. Pa nekateri zaradi tega tudi pravijo, da smo samo zato devalvirali dinar, da se nam je malo bolj priskutila tujina. In če bo devalvacija še ena, bomo spoznali, kako poceni je doma in kako drago na tujem. In bomo vsi zadovoljni in veseli. In tedaj morda še tistim, ki se tega veselijo, ne bo več za to, da bi rinili pod okrilje naslednikov matere Marije Terezije. Pa čeprav nekateri tudi pravijo, da bi z njo in Jožefom verjetno šolske in podobne stvari laže rešili. O svojih povezavah pa o delitvi naše male države se vsi skupaj res obnašamo provincialno; gremo se gospode in »deželane«, pa čeprav smo vsi skupaj ena navadna preprosta provinca. Pa v kakršnem koli smislu to že razumemo. (frk) Koliko bomo, če bomo, letos dobili za dopust Naj se reče regres ali 13. placa, važno je, da bo denar Prejšnja leta smo se v marcu že začeli pogovarjati o tem kam na dopust in iskati mesto, največkrat kje ob Jadranu. Podjetja so tudi hitela in razpisala svoje počitniške zmogljivosti. Čakali smo potem le še regres, ki bi vsaj v prvih dneh pomagal premostiti cenovne >nespora-zume<, pa je bil navadno tako nizek, da smo ga že pred odhodom na dopust porabili za kaj sprotnega. Sindikat se je potrudil, da je z njim >bolj< omogočil dopustovanje tistim z nižjimi dohodki, saj so regresa navodno prejeli več, kot tistim, z visokimi, ki so dopust zmogli, če ni šlo drugače, tudi brez njega. Letos pa bo vse drugače. Predvsem regres ni več regres, ampak 13. plača. »Ta izraz smo v sindikatih prvič uporabili lani na kongresu. ko smo si zastavili temeljne programske usmeritve za delo sindikata in opredelili tudi, da naj bi bila 13. plača v višini poprečne plače delavcev v gospodarstvu,« pravi o bivšem regresu za letni dopust in novi 13. plači predsednica Območnega sveta ZSSS Velenja, Mira Videč-nik. Posamezna podjetja se že približujejo temu, da bodo letos izplačala 13. plačo. Tako je opredeljeno tudi s splošno kolektivno pogodbo, kjer je določeno, da naj bi v podjetjih izplačali regres najmanj v višini 2850 dinarjev netto. To je malo, vendar je treba poudariti, da to določilo splošne kolektivne pogodbe sodi med tista, ki bodo spremenjeni z 31. marcem. Posamezni sindikati dejavnosti so že sprejeli in Letovanje tudi preko ATRIS-a (mkp) Na Rudniku lignita Velenje so v soboto že vpisovali zanimanje delavcev za letni dopust. Območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Velenja pa bo v naslednjih dneh razpisala letovane zmogljivosti, ki jih imajo. Območna organizacija je lastnica osmih počitniških prikolic — 6 v Lanterni in 2 v Rabcu. Podroben razpis bo še izšel, prav tako pa bodo o tem obveščeni sindikati podjetij. Možnost prijaviti se, bodo imeli vsi člani tega sindikata, vključeni v območni organizaciji Velenja, torej tudi Mozirčani in pa člani sindikata nekaterih podjeltij v Šentjurju, ki so se priključili velenjski območni organizaciji. Kot pravijo, bo letos dnevna najemnina počitniške prikolice od 150 do 200 dinarjev, plačati pa jo bo mogoče v dveh obrokih. Še to, člani sindikata lahko letujejo tudi preko Atris-a, podjetja za turistične letovalne kapacitete na področju počitniškega turizma pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. veljajo le še ta teden Konec tega meseca preneha veljavnost nekaterih bankovcev 2.000.000 din z datumom izdaje 8/89; 500.000 din z datumom izdaje 8/89; 200 din in 50 din z datumoma izdaje 1/90). Po prvem aprilu jih boste lahko zamenjali samo še v enotah Službe družbenega knjigovodstva. Ekološka delovna akcija »Očistimo reko Pako« Vestni in pridni gospodarji vsako leto spomladi okrog svojega bivališča in delovnega prostora očistijo vso nesnago, ki jo je razkrila pomlad. Naša Paka je žrtev vseh tistih, ki tega redno ne počno ali pa je bilo njihovo dvorišče, žal deponija najrazličnejših odpadkov, ki so jih narastle vode odplavile na bregove Pake. Onesnaženost reke in njenih bregov se je še poslabšala ob lanskoletnih poplavah. Z akcijo »OČISTIMO REKO PAKO«, ki jo SLOVENSKI KRŠČANSKI DEMOKRATI ŠOŠTANJA IN VELENJA orga niziramo 6. 4. 1991, se obračamo tudi na vas, in sicer ne zato, da bi iskali krivca za predpomladansko cvetenje reke Pake, temveč trkamo na vašo ekološko zavest. Pomagajte nam! Pričakujemo, da boste pristopili k akciji ž lastno udeležbo ali pa nas boste finančno podprli. Čiščenje bo potekalo od Šoštanja proti Florjanu in skozi sotesko Penk proti Šmartnem ob Paki. Podrobnosti bomo objavili v Našem času in na Radiu Velenje. Morebitne prispevke lahko nakažete na naš žiro račun: 52800-678-57455, s pripisom »za ekološko akcijo«. V Našem času bomo tudi objavili imena oziroma nazive sponzorjev naše akcije. Dokažima, da lepe besede o ekologiji znamo tudi ude-janiti ! Naše oči se lahko odpočijejo le v lepi in čisti naravi. podpisali branžne kolektivne pogodbe. Naprimer pogodba za črno metalurgijo, kovinsko in elektroindustrijo ter barvno metalurgijo in livarne, kjer je največ članov z našega območja, okoli osem tisoč. Ti imajo opredeljena določila za regres za letni dopust tako, da ga bodo izplačali do konca julija kot 13. plačo in to najmanj v višini 100 odstotkov poprečnega osebnega dohodka izplačanega v gospodarstvu Republike Slovenije za mesec maj tekočega leta. V energetiki in premogovništvu so to dogovorili s pogodbo. Delavcem bodo izplačali kot regres oziroma 13. plačo poprečni OD v podjetju. Tako bodo izplačali regres tudi na Rudniku lignita Velenje in sicer v 3. obrokih, 80 odstotkov vsem v gotovini, 20 odstotkov pa bodo porabili za skupne namene. Predlog kolektivne pogodbe za gostinske delavce in tiste, ki so zaposleni v turizmu pa je spet drugačen — njihov regres naj bi bil >visok< za poprečno plačo v gospodarstvu, vendar samo za mesec prej kot ga bodo izplačali. Ce ga bodo recimo julija, potem bodo vzeli poprečno plačo gospodarstva v mesecu juniju. Rdeča nit vsem regresom oziroma 13. plačam pa je poprečni OD v gospodarstvu. Če bi jo izplačevali danes, potem ta znaša okoli 7 tisočakov. Milena Krstič-Planinc Veliko pričakovanja, majhni dosežki, takšno je življenje. BALZAC V predlogu proračuna možni le kozmetični popravki Jasno je bilo, da z osnutkom proračuna ne bo zadovoljen marsikak porabnik, in da bo za vse želje zmanjkalo denarja. Pa vendar ga skoraj ni bilo, ki nanj ne bi podal vsaj kakšne, če že ne velike, pa malenkostne pripombe. Samo pod to točko se je zvrstilo 29 razprav, možnost dodati pripombe pa obstaja še do torka*neposredno na izvršni svet, ki bo o tem izdelal tudi predlog. Zanimivo, da nihče v torek ni odgovoril, pa čeprav sta to spraševala najmanj dva, kaj se zgodi, če proračun v Velenju ne bo sprejet do konca In kaj so o osnutku proračuna rekli? Franjo Bartolac je uvodoma omenil, da nam pri tem pogačo reže republika, znotraj pa se preštevamo sami. Igor Meh je >priznal<, da je 90 odstotkov sredstev za proračun določenega s strani republiškega komiteja za finance. Miran Gmajner (ZZD) je menil, da so v proračunu sredstva za delovanje upravnih organov previsoka, medtem ko ni hii zadovoljen z sredstvi namenjenimi gospodarski (komunalni) infrastrukturi. Ivan Atelšek (LDS) se je vprašal, kako je možno, da občine, ki so gospodarsko šibkejše. dobijo za proračun več denarja. Zavzel se je za Informativni center, pri katerem je treba videti kaj je treba narediti, da Naš čas in Radio Velenje obveščata ljudi še naprej. Srečko Meh (SDP) je tudi omenil Informativni center — če se je kdo odločil, da ga ne potrebujemo, potem je pot (da zanj v proračunu skoraj ni denarja) prava. Če ga potrebujemo, potem pa ni! Obenem pa se zavzel za neprofesionalno kulturno dejavnost. Matjaž Natek (SDP) je predlagal posebno točko prihodnjič za problematiko osnovnega šolstva. Delegat Cerkovnik (zbor KS) ni zadovoljen s sredstvi za delovanje krajevnih skupnosti, Marjan Jakob (SKZ) je menil, da je proračun škrt tudi do kmetijstva, Tone Ravnikar za ZD) je omenil, da v Velenju v proračunu kulturi namenjamo samo 3,13 odstotkov denarja, veliko pa je občin, ki za to dajejo znatno več. Branko Nimac (SKD) je menil, da je nesmiselno jemati denar društvom prijateljev mladine in kulturi, Martin Budna (SSS), da je za delovanje KS znatno premalo denarja. Milica Kovač (SKD) se je zavzela za sredstva za subvencijo stanarin, Viktor Robnik (vlada) je menil, da je preveč razprave o številkah in premalo o ciljih (so ti pravi, se je vprašal) Marko Jeraj (vlada) je ob koncu »potolažil« poslance, češ da dosti telovadbe po proračunu ne bo možno, nekaj kozmetičnih popravkov pa seveda bo. Žal ne takih, da bi bili zadovoljni vsi. Kot že rečeno, je bilo razprav veliko, izvzeli smo le nekaj značilnih, pogosto so se tudi ponavljale. Izvršni svet bo imel gotovo še precej težav, da bo pripravil sprejemljiv predlog. Denarja je toliko, kot ga je. Zato, da bodo nekateri dobili, pa čeprav samo kozmetičen popravek ga bodo morali drugim zbrisati. bolnišnica v skupščinskih klopeh Ni jih bilo malo, ki so z veliko začudenja pred kratkim sprejeli novico o nameravanem možnem ukinjanju bolnišnice Topolšica in tako ni čudno, da so o tem v torek že kar uvodoma spregovorili tudi v velenjski občinski skupščini. Veliko nezadovoljstva so izrazili nad tem, kako so bili obveščeni — informacije so (tudi) do vlade prihajale tako kot do nas — iz sredstev javnega informiranja ter govoric in ne po običajnih poteh. Kaj več bo o tem gotovo povedala dr. Katja Boh, ki so jo povabili na obisk v Velenje. Pričakujejo jo v prvih dneh aprila. Nekateri delegati so bili v torek odločno proti ukinitvi te bolnišnice, saj predstavlja ta bolnišnica evropskega tipa, majhno in takšno v kakršni je prihodnost. Drugi pa so menili (teh je bilo manj), da je treba dati besedo tudi drugi strani. Na koncu so odločili, da izrazijo javni protest o tem, kako smo bili o nameri ukinjanja obveščeni, izvršnemu svetu Velenja pa naložili, da takoj pristopi k aktivnostim za rešitev bol- nišnice Topolšica in pri tem upošteva že sprejeta stališča v zvezi s to bolnišnico pred leti. ekološke sanacije vsi ne jemljejo resno! Že nekaj časa zahtevano poročilo o ekološki sanaciji v občini Velenje je v torek le prišlo v presojo delegatom. Čeprav je onesnaževalcev v občini več in čeprav so ti tudi govorili, pa je bila največja pozornost namenjena dvema — zlasti Termoelektrarnam in Rudniku lignita. Ob razpravi je bilo opaziti, da z uresničevanjem ekoloških zahtev pri posameznih onesnaževalcih niso preveč zadovoljni, saj iih mnogi, ker ni sankcij, niti ne jemljejo preveč resno. To bo verjetno spremenil odlok o ekološkem sanacijskem programu občine, o tezah katerega so govorili, in jih tudi sprejeli. Bliža se leto 1992, ko naj bi v TEŠ namestili čistilne naprave ali pa. kot postavlja zahteva omejili proizvodnjo. To bi bilo precej boleče tudi za rudnik in zaposlene v njem. Jože Dermol je povedal, da je danes finančna konstrukcija za čistilno napravo na bloku 4 zaključena — četrtino lastnih sredstev, tri četrtine tujih kreditov, izvajalec del naj bi bil znan v septembru, čistilne naprave pa nared konec leta '93. Za blok 5 potekajo priprave na gradnjo čistilnih naprav s približno eno letno zamudo, medtem ko je aditivna metoda, ki jo bodo uporabljali na blokih 4 in 5 do izgradnje naprav za popolnejše odžvepljevanje, pred zaključkom. Končan naj bi bil projekt v maju, metoda pa bo omogočila zmanjšanje SOi za približno 30 odstotkov. Skupščina je v torek ponovno terjala spoštovanje sprejetih programov TEŠ-a in tudi obveze izvršnega sveta Slovenije, da se sanacija TEŠ-a pospešeno izvede. O morebitnih novih rokih za sanacijo pa bodo razpravljali potem, ko bodo dani rezultati že izvedene sanacije garant, da bo sanacija opravljena v celoti in v za občino Velenje še sprejemljivem roku. Lokalna samouprava Občani si že nekaj časa zastavljamo vprašanje ali nam resnično grozi centralizacija, ali kot jo Primorci radi imenujejo »EMONA-CENTRIZEM«? Ali so KRAJEVNE SKUPNOSTI preživete, oziroma ali bodo vse večje KS postale z novo ustavo občine? Postavlja se vprašanje kakšen bo strošek in če je to potrebno? Vsa ta vprašanja in še mnoga druga so vodila STRANKO DEMOKRATIČNE PRENOVE Velenje v pripravo na temo LOKALNA SAMOUPRAVA. Mag. Stane Vlaj, svetovalec v Republiški skupščini je v uvodu dejal, da je delo na tem področju zahtevno in dolgotrajno. Ekipe, ki so se v svetu spoprijele z reformo samouprave so za svoje delo potrebovale od pet do deset let, zato je pričakovanje, da bomo v Sloveniji to opravili v enem letu nerealno. Osnovna podlaga za sprejem nove lokalne samouprave je nova slovenska ustava, ki mora jasno in nedvoumno zagotoviti lokalno samoupravo. Predviden rok za sprejem nove ustave je še vedno mesec junij, torej pred letošnjimi »počitnicami«. Po sprejemu nove ustave naj bi do konca letošnjega leta sprejeli zakon o občinah, nakar bi sledilo obdobje preoblikovanja dosedanjih občin. Število občin se bo občutno povečalo, dokončno število pa še vedno ni znano, kajti pogojeno je prav z odločanjem ljudi, ki bodo svoj pristanek izrekli na referendumu. Seveda bo v zakonu vgrajen varovalni eiement, ki bo onemogočal nesmiselno drobljenje. Nova lokalna samouprava ne bo grajena na sedanjih občinah, ki so tudi sedaj opravljale predvsem (80 % svojega dela) vlogo republiške ekspoziture. Jasno bo potrebno ločiti, kaj je državna uprava in kaj lokalna samouprava. V pripravi novega zakona ne prevladuje razmišlja- nje o ukinjanju krajevnih skupnosti, temveč le o spremembi načina delovanja. Nesmiselno je zanikati po-mebno vlogo KS, ki jo je odigrala v preteklem obdobju. Pogovor je pokazal, da v KS nimajo navodil kako delovati v tem prehodnem obdobju. Mag. Stane Vlaj je pojasnil, da so že lani v mesecu septembru poslali v občine navodilo, ki pa žal, kot opažamo, ni prispelo do vodstev KS. Običajno se skupščine razpuščajo, še naprej pa funkcionirajo sveti KS. Volitve v svete se opravijo na najbolj primeren način; praksa pa je pokazala, daje to najbolje izvesti na zboru krajanov. Delitev občin navznoter (KS, mestne četrti, vaška skupnost itd.) ne bo predpisana z ustavo, ampak bo omogočeno, da občina to določi s statutom. Naelek-treno pa je ozračje glede vprašanja povezovanja sosednjih občin v večje samoupravne lokalne skupnosti. Jasno je, da bo potrebna dvostopenjska lokalna samouprava, kajti zgolj občine in republika brez vmesnega člena ne morejo zagotoviti uspešnega povezovanja in funkcioniranja. Katere občine in kako se bodo povezovale pa je odprto vprašanje. V mnogih občinah je čutiti nepripravljenost za sodelovanje s sosedi predvsem zaradi bojazni ogroženosti in izkoriščanja. Komisija, ki deluje na področju lokalne samouprave je razdeljena na dva tabora. Prvi zagovarjajo varianto, ki pomeni da se v ustavi zapiše, da se občine lahko med sabo povezujejo (npr. regije, pokrajine) in drugi, ki so za bolj trdo varianto in bi želeli, da se v ustavi zapiše: »Občine se med sabo povezujejo.« Sporna je torej besedica LAHKO, ki pa v pravnem jeziku mnogo pomeni. Razgovor je pokazal, da je projekt lokalne samouprave zelo zahteven, vendar ravno toliko kot je zahteven, je tudi NUJEN! Bojan KONTIČ SKOZI TEDEN REMONT BLOKA IV Prepolovi jena proizvodnja Konec preteklega tedna so v Šoštanju izključili iz omrežja četrti, 275 MW blok štiri, kar pomeni, da bodo * vse do sredine avgusta, kolikor naj bi remont trajal, pošiljali v omrežje le polovico dosedanje proizvodnje. Na bloku štiri imajo predvidena obsežna dela. Revi-talizirali bodo kotel in namestili na blok napravo za zmanjševanje emisije dušikovih oksidov. Poleg tega imajo v letošnjem letu v načrtu še manjša remonta prvega in drugega bloka. Opravili ju bodo v septembru in oktobru. Za omenjena dela bodo letos predvidoma porabili 100 milijonov dinarjev. V prvem tromesečju bodo šoštanjske termoelektrarne poslale v omrežje okoli 850 GWh ur električne energije in s tem proizvodni načrt izpolnile 88 odstotno. "Pri elektroenergetski bilanci pa je za naslednje obdobje zaradi remonta bloka štiri predvideno zmanjšanje proizvodnje. V aprilu naj bi proizvedli 143, maja 132, junija 88 in julija 103 GW ur električne energije. (mz) Bo zajamčen osebni dohodek že kmalu kaj višji? Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je sredi tega meseca predlagalo Izvršnemu svetu Skupščine Republike Slovenije, da v skladu s svojo z zakonom določeno obveznostjo določi nov znesek zajamčenega osebnega dohodka in to najmanj v višini 5.450 dinarjev, kar predstavlja izplačilo v višini 3500 dinarjev. Danes znaša zajamčeni osebni dohodek, ki se ni spremenil že od 1. septembra preteklega leta 4.378 dinarjev, kar predstavlja netto izplačilo 2.830 dinarjev. To ne zagotavlja več niti minimalne socialne in materialne varnosti delavcev. Vse več Konjičanov brez dela Vse kaže, da so se tudi v sosednji konjiški občini stvari hitro spremenile na slabše. Ni še dolgo, ko smo govorili, da je ta občina v regiji pravi vlečni konj — zdaj je očitno opešal. Jasno je, da tudi za težave niso krivi le sami, mnogi pa le opozarjajo, da so v nekaterih organizacijah malo preveč zaspali. Tako stanje se pozna tako pri poslovnih rezultatih kot seveda pri zaposlovanju. Nezaposlenih je zdaj okoli 500 oseb, nekateri pa opozarjajo, naj bi se tem še letos pridružili tisoč ali pa še enkrat toliko novih. Nekatere konjiške organizacije smo včasih dajali za zgled, kako ob posodabljanju skrbijo za nova delovna mesta viška delovne sile, kako pomagajo pri odpiranju novih delovnih mest v obrti in pospešujejo tudi kmetijsko proizvodnjo. Toda zdaj že nekaj časa novih delovnih mest nihče več ne odpira, v domala vseh okoljib pa se kažejo viški. Zato ponovno opozarjajo na potrebo po skupni aktivnosti za ustvarjanje novih delovnih mest. To pa seveda ni lahko. Saj tudi z že dolgo načrtovano tovarno, kjer naj bi zaposlili v glavnem le žensko delovno silo, ni bilo nič. Vztrajali so namreč pri tem, da mora biti to organizacija, ki bo poslovala aktivno, in ne »podporna« delovna organizacija. Taka merila naj bi seveda veljala tudi sedaj. (k) Ni dovolj biti skromen: za to je treba imeti razlog. VOLTAIRE Se na RLV pripravljajo na leto 1993? Rudnik je v celoti odvisen od čistilnih naprav Velenjski rudarji bodo letos nakopali 4 milijone ton premoga, kar je 300 tisoč ton manj, kot so prvotno načrtovali. 3 milijone 220 tisoč ton ga bodo pokurili v TEŠ za potrebe proizvodnje električne energije, 160 tisoč ton za potrebe toplovodnega ogrevanja Velenja. 640 tisoč ton ga bodo namenili široki potrošnji in industriji. Od tega so njihovi največji odjemalci Papirnica Videm s 180 tisoč tonami in Toplarna Ljubljana s 100 tisoč tona- »Računamo, da bo takšna proizvodnja možna tudi v letu '92. Leta '93 pa nastopi dodatna težava — zmanjšanje potrošnje premoga oziroma proizvodnje električne energije v TES, skladno z ekološkimi ukrepi. Najstrožji kriteriji bi lahko pomenili, da bi v TEŠ za proizvodnjo električne energije prevzeli samo 700 tisoč ton lignita. Pri tem ni jasno, kaj bi to pomenilo za toplovodno ogrevanje Velenja, saj bi s tem pravzaprav odpadlo. Milejša varianta bi pomenila, da bi z delno izgradnjo Franc Avberšek: »To pa bi za rudnik pomenilo, da je postal dejansko nerentabilen. Pomenilo bi začetek zapiranja.« oziroma z zmanjšanjem emisij dosegli kompromis in bi v letu 1993 proizvedli 3,2 milijona ton premoga, za potrebe TEŠ-a samo 2,5 milijonov ton, za potrebe drugih porabnikov pa okoli 600 ali 700 tisoč ton. To pa bi za rudnik pomenilo, da bi ta postal dejansko nerentabilen H Odšlo jih je blizu sedemsto V dobre pol leta so na Rudniku lignita Velenje zmanjšali število zaposlenih za okoli 700 delavcev. Veliko jih je odšlo, ker so prejeli odpravnine, drugi so se upokojili. Do konca letošnjega prvega polletja naj bi s število zaposlenih na rudniku zmanjšalo še za okoli 100. Računajo, da bo tako, kljub manjši proizvodnji, produktivnost višja za 6 ali 7 odstotkov. ali drugače povedano — pomenilo bi začetek zapiranja velenjskega premogovnika,« pravi o tem predsednik poslovodnega odbora Rudnika lignita Velenje FRANC AVBERŠEK. Trenutno znaša cena velenjskega lignita 7 DEM za giga Joul, vendar dobijo na RLV plačanega le 5,5 DEM za giga Joul (od ELES-a oziroma termoelektrarne). V kratkem pričakujejo subvencije iz poračuna Slovenije, ki naj bi pokrile to razliko. »Zaenkrat pa problem rešujemo s pomočjo Slovenije z zamikom plačil nekaterih obveznosti. Tako normalno izplačujemo osebne dohodke in približno tekoče poravnavamo tudi druge stroške,« pravi Avberšek. Če bo slovenska gospodarska politika šla po poti, ki jo je očitno začela, da odpravi velike porabnike električne energije, bi to pomenilo, da bodo potrebe po električni energiji v Sloveniji še manjše, in da bodo tudi zaradi tega za premogovnike in proizvajalce električne energije nastopili problemi. V enem letu se je že brez tega poraba električne energije zmanjšala za 15 odstotkov. Na deponiji premoga je ta hip naloženega okoli 650 tisoč ton lignita. »Če bo prihodnje leto stanje na deponiji pokazalo, da je ta previsoka, bomo morali seveda proizvodnjo še zmanjšati, to pa I I pomeni tudi še naprej zmanj- | sevati število zaposlenih ozi- I roma, v prvi fazi, manjšati J število opravljenih in tudi I plačanih delovnih dni, v dru- I gi pa tudi odpuščati. Upam j pa, da do tega ne bi prišlo, | da bomo našli sredstva in | ---I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I Rudarji bodo prosti 29. in 30. aprila V velenjskem premogovniku bodo zaposleni letos delali tri delovne dneve manj, kot so prvotno računali. Prosti bodo 29. in 30. aprila in si tako prvomajske praznike kar lepo potegnili. dovolj znanja, da bodo čistilne naprave v tem času že v izgradnji in nam bo omogočena proizvodnja okoli 4 milijone ton letno,« razmišlja v času, ki ni tako daleč, predsednik poslovodnega odbora RLV Franc Avberšek. Sicer pa se na rudniku spominjajo tudi tega — da so še leta '84 ali '85 v elektrarni pokurili 5 milijonov ton lignita. Če ga bodo letos le še 3 milijone 300 tisoč, lahko to pomeni, da so za 30 odstotkov že zmanjšali emisije žveplovega dioksida v zrak. Bo pa treba, k temu dodajati, narediti še odločnejše korake, da se onesnaženje zmanjša. Milena Krstič-Planinc Konferenca občinske gasilske zveze Velenje »Naše geslo : v službi ljudstva na pomoč« V soboto, 23. marca, je bila v prostorih gasilskega doma Velenje letna konferenca občinske gasilske zveze Velenje. Poleg delegatov vseh štirinajstih gasilskih društev in drugih gostov se je konference udeležil tudi podpredsednik predsedstva gasilske zveze Slovenije Tone Koren. Ob njih so bili na konferenci še predstavniki občinskih gasilskih zvez Celja, Hrastnika, Slovenj Gradca in Raven na Koroškem, žal pa ni bilo predstavnika izvršnega sveta SO Velenje in požarne inšpektorice. Najprej je pionir — gasilec v imenu Topolšice, Gaberk in Škal seznanil udeležence s potekom pionirske konference prej imenovanih društev, zatem pa je skupina mladih GD Lokovica izvedla nadvse zanimiv in šaljiv program Building systems novi način jeklene gradnje za proizvodnjo, šport,obrt za trgovino in kmetijstvo hale za vse namene ter v pesmi in besedi predstavila delo in življenje gasilca. Poročilo Nekaj povzetkov iz poročila predsednika predsedstva OGZ Velenje Toneta Berložnika: »Kljub številčnemu članstvu iti močni preventivni dejavnosti je bila žal požarna varnost v Sloveniji slabša v primerjavi z letom poprej. V Sloveniji sta bila lani 2.602 požara, ali 30,4 odstotka več kot predlani. Med vzroki je na prvem mestu malomarnost. Kako je bilo v občini Velenje? Število reševalnih akcij in požarov se je lani povečalo, tako je bilo skupaj 97 intervencij. Zaradi hitrega in uspešnega posredovanja gasilcev na srečo nismo zabeležili večje materialne škode. V spomladanskem času smo imeli največ opraviti s travniškimi in gozdnimi požari. Najhuje je bilo v Cirkovcah kjer je sodelovalo 150 gasilcev, krajanov in pripadnikov CZ. Največja preiskušnja je bil I. november, ko nas je zajela največja vodna ujma doslej. V teh poplavah je v občini Velenje so- delovalo pri reševanju 286 gasilcev in 86 pripadnikov CZ, ki so skupaj opravili 8.793 intervencijskih ur. Ob tem smo ugotovili, da je povsod manjkala oprema za reševanje ob poplavah. Čeprav so bili prav gasilci v večini primerov prvi pri reševanju in so včasih izpostavljali tudi lastna življenja, pa za to humano delo ni bilo prostora v'sredstvih javnega obveščanja, razen nekaj izjem v lokalnih medijih. Občinska gasilska zveza Velenje združuje 14 gasilskih društev in enoto Gorenje. Skupaj štejejo okoli 2.000 članov, pionirjev, žena in veteranov. Vseskozi veliko pozornosti namenjajo izobraževanju gasilcev in sodelovanju z drugimi dejavniki, kar se je izkazalo za zelo uspešno. Razprava V razpravi je podpredsednik predsedstva gasilske zveze Slovenije Tone Koren, dejal: »Delo, ki ste si ga začrtali, je bilo uspešno opravljeno in nobenega koraka niste storili nepremišljeno. Razveseljivi so podatki o vse večjem številu članstva, o novih domovih in opremi. Posebej bi se za- tel 063/853-312 fax 063 / 855 - 690 hitro narejeno najceneje kvalitetno trajno na sejmu Gradbeništva v G.Radgoni od 6.do 10.4.91 na sejmu IDEJA v Celju od 9. do 12.4.91 hvalil za vašo pripravljenost in uspešno izveden strokovni tečaj za uporabnike dihalnih aparatov. Gre za zahtevno nalogo, za katero ne sme biti vprašanja, da z njo ne bi nadaljevali. Sicer pa je ob današnjih sodobnih gasilskih pripomočkih še kako pomembno, da znamo z njimi tudi pravilno ravnati. Zahvala in priznanje vam gre tudi za akcije in reševanje ob poplavah. Sledili so še drugi razpravljal-ci. V imenu skupščine občine Velenje je Jože Melanšek spregovoril o financiranju in občinskem proračunu, v imenu sekretariata za LO pa je Viktor Brglez govoril o dobrem in zglednem sodelovanju med LO in gasilci. Takšno sodelovanje se mora nadaljevati, je poudaril. V razpravi so sodelovali še predstavniki sosednjih občinskih gasilskih zvez, prenesli so čestitke in pozdrave za uspešno delo velenjskih gasilcev. Podelitev priznanj Po sprejetju plana dela in finančnega načrta za letos je sledila podelitev občinskih priznanj za vestno in požrtvovalno delo na področju požarnega varstva. Prejeli so jih: Franc Mumelj iz Šmartnega ob Paki, Peter Radoja iz Šoštanja, Ptefan Plaskan iz Lokovice, Edo Kaš iz Gaberk, Martin Pečečnik iz Velenja, Slavko Dragar iz IG D TUŠ, Anton Levar iz Šoštanja in Oto Švener iz Velenja. Ob koncu pa še to. Gasilci so pričakovali, da bo občinska gasilska zveza Velenje za svoje uspešno opravljeno delo v preteklem letu le deležna kakšnega občinskega ali republiškega priznanja, pa ni bilo nič, razen ustnih pohval. Glede na vse kar je bilo slišati v poročilih bi si zveza kakšno priznanje le zaslužila. Jasno seveda je, da se sama ne more predlagati za priznanje. Pa morda kdaj drugič ob primerni priložnosti ! B. Mugerle Slovenija brez vojske Toliko je bilo v zadnjem času v javnosti mnenj o tem, kako si eni in kako drugi predstavljajo Slovenijo v prihodnje. Z ali brez vojske? Demilitarizirano Slovenijo? O tem so si brusili peresa tudi nekateri naši dopisniki, eni s takšnim, drugi z drugačnim mnenjem. Kaj pa o ideji menijo tisti, ki bi je drugače, razen če jih ne bi vprašali, nikoli ne povedali javnosti? Torej njihovega mnenja ne bi poznali. O tem — Slovenija z vojsko ali brez, smo vprašali štiri povsem po naključju izbrane Velenjčane. BORIS HERNAUS: »Vojska seveda mora biti. Vprašanje je pri tem zame le, kakšna naj bo. Preveč denarja zanjo nima smisla dajati. Kolikor poznam tovrstne razmere v Avstriji kjer delam, se mi zdi, da imajo to zelo umno urejeno. Sest mesecev služijo vojaški rok, v tem času prejemajo 80 odstotno plačo, če vojak ni bil zaposlen prej, se mu ovrednoti kvalifikacija in izobrazba . . . Skratka Avstrija ima plačano vojsko in za tako bi se tudi jaz ogreval v Sloveniji.« ROBI DOBOVIČNIK: »Realno gledano Slovenija vojske ne potrebuje. Imamo svojo teritorialno obrambo, ne? Je pa res, da država kot taka, povsem brez vojske tudi ne more biti, tako je recimo v Švici. Še bolj realno, če takole razmišljam, se mi zdi, da jo zmanjšamo na minimum, in ne da jo povsem ukinemo. Sem pa za demilitarizacijo kot postopen proces, kjer bi se skozi čas upoštevalo res wse, kar bi bilo treba za demilittarizacijo nekoč narediti. Sicer pia — danes je v svetu vse več podpornikov miru.« JANA ZORKO: »Jaz bi bila zelo zadovoljna, če bi v Sloveniji dosegli Slovenijo brez vojske. Manj strahu bi bilo, tudi za otroke in več denarja bi nam ostalo za drugo, za kar nam ga zdaj primanjkuje. Tako pa se vse bolj oborožujemo in za to zapravljamo denar. Zdi se mi, da je Slovenija tudi premajhna, za to, da bi bila lahko vojska, številčno mislim, tudi prav učinkovita.« TOMAŽ POTOČNIK: »Idejo o demilitarizirani Sloveniji ocenjujem kot zelo pozitivno. Če se spomnim, da sem v vprašalnik, ki sem ga izpolnil pred odhodom k vojakom, nekaj takega napisal že pred 6. leti, potem sem danes še bolj za. Ampak takrat je bilo to obsojanja vredno. Lahko pa bi imeli kakšne plačance recimo, take vojske kot je danes, pa ne.« (mkp, B. M.) Usposabljanje pripadnikov TO Zmotili smo jih na Gori Oljki jf V tem času, ko se je tudi koledarsko pričela pomlad, poteka po občinah usposabljanje pripadnikov teritorialne obrambe, ki sodi v letni program občinskega štaba. Usposabljanje je teoretično in praktično, predvsem služi obnavljanju vojaškega znanja in seznanitvi z novostmi na tem področju. Te dni so se na Gori Oljki in v okolici urili pripadniki TO iz Šmartnega ob Paki in okolice. Tu je bil tudi Dušan Žerjav, rezervni zastavnik, sicer pa spremljevalec enote s strani občinskega štaba TO Velenje. Povedal je, da je na vaji okoli 30 pripadnikov, namen usposabljanja pa je usposobiti enoto, da bo lahko samostojno borbeno delovala, če bo to potrebno. Seveda si želimo, da do tega nikoli ne bo prišlo,« je dodal in nadaljeval: »sedanje usposabljanje se razlikuje od prejšnjih v tem, da urjenje poteka v glavnem na pohodu enote in ne na enem mestu kot doslej. Poleg obnavljanja znanja pripadnikov bo na Trebe-liškčm preiskus v streljanju z osebno oborožitvijo.« Alojz Omladič: »Ni teža\, čeprav gredo pripadniki vsak dan domov« Kako je potekal dan usposabljanja nam je povedal komandir enote rezervni kape-tan Alojz Omladič: »Pripadniki se po vsakem urjenju popoldne vračajo na svoje domove, naslednji dan pa se spet spočiti javijo na zbornem mestu. So zelo disciplinirani in se ne zgodi, da koga ob napovedani uri ne bi bilo na zbornem mestu. Dan vaje poteka približno takole: ob pol osmih je zbor s preštevanjem in z zadolžitvami za vojaško opremo. Zatem gremo na določeno območje kjer izvajamo praktične vaje. Ob 13. uri je kosilo in do 15. ure počitek. Zatem je do 16. ure na vrsti praktično in teoretično usposabljanje. Do približno pol sedmih zvečer je pohod po določenem teritoriju in vrnitev na zborno mesto. Sledi čiščenje opreme in odpust pripadnikov domov. Moram dodati, da so pripadniki s takim načinom usposabljanja zelo zadovoljni in se vsak dan disciplinirano vračajo na zborno mesto.« B. Mugerle Prosti čas za kosilo in počitek Onesnaženost zraka H V tednu od 18. 3. do 24. 3. 1991 so bile izmerjene naslednje povprečne 24-urne koncentracije SO; in maximalne 1/2 urne koncetracije SO; v zraku: AMP 18.3. 19.3. 20.3. 21.3. 22.3. 23.3. 24.3. Šoštanj 1 0,01 2 0,03 0.01 0,10 0,03 0,15 0,13 0,75 0,10 0,73 0,11 0,94 0,01 0,07 Topolšica 1 0,01 2 0,05 0,00 0,07 0,05 0,66 0,01 0,06 0,01 0,03 0,03 0,21 0,01 0,06 V. vrh 1 0,07 2 0,40 0,11 0,56 0,05 0,31 0,02 0,05 0,01 0,01 0,01 0,05 0,09 0,96 Zavodnje 1 0,04 2 0,13 0,02 0,10 0,08 0,64 0,04 0,16 0,01 0,01 0,05 0,15 0,01 0,05 Velenje 1 0,01 2 0,03 0,01 0,01 0,02 0,15 0,02 0,04 0,01 0,03 0,03 0,03 0,03 0,25 G. gora 1 0,02 2 0,03 0,01 0,04 0,10 0,52 0,08 0,41 0,10 0,46 0,01 0,04 0,02 0,23 H povprečna 24-urna koncentracija SO2 v zraku (v mg/m3) !) maximalna 1/2 urna koncentracija SO; v zraku v dnevu (v mg/m1) Polurna koncetracija o,75 mg SOi/m3 zraka je bila presežena v slednjih termi '' 23. 3. Šoštanja I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I L Imam sina, ki hodi še v sedmi razred osnovne šole, vendar se zadnje čase veliko pogovarjamo o tem, v kakšno šolo naj bi šel po končani osnovni šoli. Pravi, da ga veseli poklic fizioterapevta. V šoli je kar priden, dosega prav dober uspeh. V zvezi s tem bi me zanimalo: — v kakšno šolo naj se vpiše — ali je to sploh poklic za fante — kje dobiti štipendijo SPOŠTOVANI! Vašega pisma sem bil vesel iz več razlogov. Veseli me, da ste se o bodočem poklicu začeli pogovarjati s svojim sinom tako zgodaj, saj se bo čisto dokončno odločil oziroma vpisal v srednjo šolo šele čez leto dni, ko bo v 8. razredu os-novnešole. Če bi večina staršev začela ta pogovor vsaj v sedmem razredu osnovne šole, bi mnogih negotovosti v 8. razredu sploh ne bilo. Dobro je tudi, da ima vaš sin pred sabo čisto konkreten poklic. Res je, da mladi v tem razvojnem obdobju dokaj pogosto spreminjajo svoje poklicne cilje, res pa je tudi, da jim moramo ravno v tem obdobju dati čim več podatkov o poklicih, šolah, ki jih zanimajo in o njih samih (presoja sposobnosti, interesov, delovnih navad in drugih osebnostnih lastnosti). S tem jim omogočamo, da svojo željo primerjajo najprej s svojimi zmožnostmi z zahtevami šole, ki usposablja za željeni poklic ter kar je zame najpomembnejše, z zahtevami poklica, dela, torej, ki jih zanima. To zadnje žal mladi najmanj poznajo. Zato bom tudi odgovor na vaše vprašanje začel z opisom dela fizioterapevta. Cilj dela fizioterapevta je vrnitev in vzpostavitev de-lazmožnosti. To doseže z vodenjem bolnika pri po- novnem oblikovanju funkcije okvarjenega organa ali dela telesa (na primer zatr-delost sklepov, oslabelost mišic, motnje v koordinaciji ...). Fizioterapevt pomaga tudi invalidom, da se ponovno naučijo osnovnih vzorcev gibanja, na primer hoje, prijemanja. Sodeluje v zdravstvenem timu (zdravnik, medicinska sestra) pri ocenjevanju bolnikovega stanja, načrtovanju fizioterapije in ocenjevanju njegove učinkovitosti. Delo fizioterapevta lahko opravlja zdravstveni delavec, ki ima poleg znanj, ki jih je pridobil med študijem tudi naslednje lastnosti: mora biti sposoben hitrega prilagajanja novim bolnikom, mora biti telesno vzdržljiv, potrpežljiv, vztrajen in imeti mora človeški odnos do ljudi. Pri svojem delu uporablja tudi nekatere fizikalne vplive in metode s katerimi zmanjša bolečine in vzdra-žljivost, izboljša cirkulacijo in spodbuja delovanje organov. Sem najbolj pogosto sodijo električna energija, voda, ultravijolični in infrardeči žarki, mehanska energija. Fizioterapevti se lahko zaposlijo v zdravstvenih domovih, bolnišnicah, zavodih za rehabilitacijo, šolah in vzgojnih zavodih, zdraviliščih, domovih za ostarele in še kje. Za poklic fizioterapevta izobražuje VIŠJA SOLA mama sedmošolca iz Velenja ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE V LJUBLJANI. Študij traja 4 semestre, vpišejo pa se lahko kandidati, ki so uspešno končali srednjo šolo za zdravstvenega tehnika ali kakšen drug 4 letni program, ki ima biologijo, fiziko in kemijo v obsegu ur programa zdravstvenega tehnika. Prepričan sem, da je poklic fizioterapevta primeren tako za fante kot dekleta. Razlogov za to, da se za nekatere poklice izobrazi več žensk kot moških (»feminizacija« poklicev na pedagoškem, zdravstvenem in ekonomskem področju) ne moremo iskati v drugačnih sposobnostih ampak predvsem v drugačnem razvoju interesov. Zato je prav, da vašemu sinu ta interes še naprej spodbujate. Kadrovskih štipendij za poklic fizioterapevta na žalost v občini Velenje letos ni razpisanih. Lahko pa, če izpolnjujete pogoje, kandidirate za republiško štipendijo (razpis z i*oki in pogoji bo izšel predvidoma konec meseca maja). Lep pozdrav! Srdan Arzenšek, dipl. psiholog Zavod za zaposlovanje Velenje Na naš naslov pričakujemo vprašanja v zvezi s poklicnim odločanjem. V kotičku poklicne orientacije bomo objavili odgovore nanje. Uredništvo I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I študentski vogai študentski dremež naslednjih terminih: 24. 3. Veliki vrh 8.00- 3.30 20.00-20.30 . .ODSEK -ZA VARSTVO OKOLJA- Študentje (katerih sloves je že v pantiveku bil, da veljajo za napredni liberalno miselni svet in so vedno bili potencialna nevarnost vladajoči strukturi) smo tokrat padli na izpitu. Preveč monotoni, kot da smo samo produkt časov, v katerih smo odraščali. Predaleč od stvarnosti, preblizu kruti realnosti. Kot da se ne zavedamo, da nismo na fakultetah samo zato, da bi strumno in.čimprej pogoltnili ves, kar potrebujemo za akademski naziv, ampak da v okviru svojih možnosti in in-telekta (čeprav neizkušeni) pomagamo ustvarjati naš vsakdan. Pa se je zgodil odstop rektorja Mariborske Univerze, dogaja se sprejemanje treh bistvenih sistemskih zakonov (o zavodih, raziskovalni dejavnosti in financiranju šolstva) in zgodile so se mirne demonstracije beograjskih študentov. Študentje ali bolje rečeno njihova uradna predstavnica, novoizvoljena Študentska organizacija Univerze (ŠOU), katerä je ob lanski reorganizaciji imela veliko pripomb na neaktivnost njihovih predhodnikov, ni storila ničesar. Pojdimo po vrsti. Odstop rektorja Mariborske Univerze dr. Alojza Križmana je bil navzven nekoliko čuden, saj je v odstopni izjavi kot vzroke odstopa navedel preutrujenost in preobremenjenost. S tem je uspel prepričati le tiste, ki niso bili bolje seznanjeni s takratnimi razmerami v visokem šolstvu. Vse skupaj pa je potekalo na sledeči način. 31. januar je bil rok za oddajo novega študijskega pro- grama na obeh Univerzah. Mariborska Univerza je program pripravila, medtem ko ga Ljubljanska Univerza ni (izjema je bila le ekonomska fakulteta). Sestal se je Odbor za šolstvo in pod »pokroviteljstvom« Ministra za šolstvo gospoda Venclja celotno stvar preložil za eno leto, saj po njihovem mnenju Mariborska Univerza ne more delovati po drugačnem programu kot Ljubljanska Univerza (konkurenca še vedno ni za-željena stvar). Program Mariborske Univerze zajema zmanjšanje obsega ur iz 900 na 750, razširitev študija na naravoslovnih in tehničnih vedah iz osem na devet semestrov (seveda, če bi bilo potrebno) ter določitev maksimalnega števila predmetov v letniku (iz sedanjih dvanajst ali trinajst predmetov na osem). Vzroki za takšne odločitve so bili dobljeni iz obstoječih analiz, kjer so rezultati porazni. Povprečje študija na tehničnih usmeritvah v Mariboru (v Ljubljani je verjetno stanje identično) je šest let in od vpisanih študentov študij konča le tretjina, od tega pa v rednem roku le 1 do 1.5% študentov. In kakšen je bil odziv študentov pri vitalnih stvareh za njih same? Enak ničli. Tudi pri sprejemanju novih zakonov je Univerza neposredno oškodovana. Če preskočim področja o zavodih in raziskovalnih dejavnosti (o njih bo zaradi svoje avtonomije morala Univerza odločno posredovati), bi se za trenutek ustavil ob financiranju. Že tako bori preračun za visoko šolstvo je v letu 1991 zmanjšan za okoli 40% glede na lansko leto. Pojavljajo pa se intuicije, da želi država Univerzo kontrolirati, ker ji namreč daje sredstva (denar je od davkoplačancev, država je samo posrednik), kar je čisti absurd. In če se k temu doda podatek, da ima Ljubljanska Univerza primanjkljaj milion in pol dinarjev, čeprav so zaposlenost v rektoratu zmanjšali za 25% in da nimajo niti toliko denarja, da bi plačali rektorja in prorektorja za opravljanje funkcij (kar pomeni, da vodstvo Univerze dela zastonj), potem res ni potrebno nič dodati. Študentje pa nič. In ko se je v Beogradu zgodil tisti krvavi 9. marec in so študentje revoltirani odšli spontano na Terazije, braneč le demokracijo in liberalizem, ne podpirajoč ne leve ne desne politične struje in skušali izpostaviti v državi Evropo po vse preveč balkanskih pripetljajih, smo študentje spet molčali. Na Studiu Ljubljana je bila sicer posredovana izjava predsednika ljubljanskega ŠOU g. Andreja Pozniča, ki pa je o stvareh govoril tako, kot da se dogajajo nekje v Bangladešu, bilo pa je prekleto pri nas. Najbolj žalostno pa je bilo videti izjavo mladega intelektualca, povedano v stilu prejšnjih (sedanjih) diplomatov. Izpit je bil in mi smo padli. Za naslednje izpitni rok pa povprašajte starše, če se spomnijo let od 68 pa vse tja do 72. In če niso sami postali členi dogmatskega državnega aparata, vam utegnejo svetovati. Izpit je vendar potrebno opraviti! Milko 28. marca 1991 MESARSTVO PREKORŠEK Kardeljev trg 11, Velenje, Nudimo vam veliko izbiro vseh vrst svežega mesa in mesnih izdelkov! VELIKONOČNA PONUDBA • kmečka šunka • rol šunka • vse vrste prekajenega mesa PO AKCIJSKI CENI vam nudimo prekaien kare le 75 din/kg Odprto imamo od torka do petka od 7. do 18 ure in vsako soboto od 7. do 12. ure. brokat O < O zo o trgovina z meterskim blagom E A L E K 39 - 91 POMIDORA d.o.o. Kiseljak SUPER POCENI MARKET Šalek 90, Velenje vas v predvelikonočnih dneh vabi k nakupu: • jajca od 1,70 do 2 din • orehova jedrca 145 din/kg • pomaranče 24,60 din • banane 35 din • moka tip 500 8 din/kg • 5 I olje 110 din • surova kava 60 din/kg • vegeta 64 din/kg Zelo ugodne so cene sadnih sirupov, pudingov, suhomesnatih izdelkov, pijač, vloženega sadja in zelenjave, pralnih praškov . . . Odprto je vsak dan od 7. do 21. ure in vsako nedeljo od 7. do 14. ure. NAS CAS FOTOKO PIRAMO Foitova 10 VARILNI APARATI za hobi in obrt, domačih in tujih proizvajalcev! Od 28. marca do 18. aprila CENEJE KOT VČERAJ! Izbirate lahko med 24. različnimi aparati že od 2.156,00 din. Kupljene ali naročene aparate vam pripeljemo na dom! Naročila sprejemamo na tel.: 857-927 ali osebno. TOREJ d.o.o., Velenje, Cesta III/22! gorenje KERAMIČNE PLOŠČICE GORENJE vam nudimo že od 84,00 din/m2 (brez p.d.) v INDUSTRIJSKI PRODAJALNI KERAMIČNIH PLOŠČIC GORENJE KERAMIKA ŠMARTNO OB PAKI tel.: 063/884-030 Odprto imamo: od 8. do 15. ure ob sredah od 8. do 18. ure ob sobotah od 8. do 12. ure Oglasite se v tovarni KERAMIKA, ne bo vam žal! t DIMNIKAR- STVO Peter Pečnik Kavče 15, Velenje Telefon: 063/888-257 GORENJE COMMERCE DEVIZNI VARČEVALCI LB TEMELJNE BANKE VELENJE OD 25. MARCA 1991 NAPREJ V PRODAJNIH CENTRIH GORENJA V VELENJU PRODAJAMO: 0 GOTOVE IZDELKE 0 REZERVNE DELE 0 IN DRUGE MATERIALE ZA DINARJE DEVIZNEGA POREKLA 20 % CENEJE NATANČNEJŠA NAVODILA PRI PRODAJALCIH PC GORENJA. VI Zasebna trgovina »PRIMA« Partizanska 65 Velenje (Pesje) Tel.: 063/857-319 IZREDNA PONUDBA! Cenjene stranke obveščamo, da smo razširiti našo ponudbo . . . Izbirate lahko med več kot 200 različnimi vrstami metrskega blaga domačih in tujih proizvajalcev. METRAŽNE TKANINE KUPUJEM V TRGOVINI PRIMA! Pridite! KITAJSKA KUHINJA V LUČAH Želite uživati specialitete kitajske kuhinje? Pridite, vabi vas gostilna RA- DUHA iz Luč, kjer vam bo gost iz Kitajske Lin Chen od 4. do 21. aprila vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo od 15. ure dalje pripravljal kitajske dobrote! Pokličite po telefonu 884-025 in pridite v gostilno RADUHA! 0 SERVIS RENAULT PRODAJA NOVIH IN OBNOVLJENIH REZERVNIH AVTOMOBII.SKIH DELOV S DAIHATSU POOBLAŠČEN ZASTOPNIK ZA PRODAJO IN SERVIS JOŽE JAKOPEC VELENJE Kosovelova 16 tel.(063)855-975 H«LLY TRGOVINA NA DROBNO Efenkova 61, Velenje vam nudi: — otroške mikice od 150 din dalje — trenirke od 250 din dalje — pletenine od 240 din dalje — moške jakne tetratex od 1.500 din dalje — kavbojke od 250 din dalje in kozmetiko! Vabimo vas! KAFFEE PIZZE RI J A m m m m mam Lesjak Spodnja Rečica 51, Spodnja Rečica želi zaposliti 3 natakarice Zaželjene so delovne izkušnje. Stanovanje je zagotovljeno. Osebni dohodek po dogovoru. Pošljite vloge ali se zglasite osebno v PIZZERIJI LESJAK v Spodnji Rečici 51. Nastop dela takoj. Republiški zavod za zaposlovanje OBMOČNA ENOTA VELENJE OBJAVE POTREB PO DELAVCIH DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE DEL. IZK. NC DČ ROK P OD ŠT. DEL. M — Ljubljanske mlekarne d.o.o. Mlekarska proizvodnja, zbiralnica mleka Radmirje mlekarski tehnik laboranta I 1 NČ 8 dni 7.000,00 1 MERCATOR Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje diplomirani pravnik pravnik v spi. sektorju 1 NČ 8 dni 10.500,00 1 Kulturno društvo Šmartno ob Paki Nova predsednica Minka Bubik Biti na čelu društva kot je kulturno društvo iz Šmartnega ob Paki ni hvaležna naloga. Dejavnosti, ki se stiskajo pod isto streho je namreč veliko, denarja za vse pa vedno mnogo premalo. Prav zaradi tega se na februarskem programsko-volilnem občnem zboru omenjenega društva niso mogli dogovoriti, kdo od članov izvršilnega odbora društva bo predsednik. Svoja stališča in predloge so tako uskladili šele pred časom. Za novo predsednico društva so izvolili Minko Bubik. Občina Velenje Ob preimenovanju ulic tudi šole? Vse kaže, da so tisti, ki so predlagali na zborih občinske skupščine preimenovanje ulic, naselij, ustanov razmišljali tudi o novih nazivih šol. Na nedavnem kolegiju ravnateljev osnovnih šol velenjske občine so to pobudo obravnavali ter se dogovorili, da morebitne spremembe nazivov šol opravi ustanovitelj, akcija pa naj bi potekala ob preimenovanju že prej omenjene pobude Zelenih Velenja. Center srednjih šol muzeja Velenje Zgodilo se je . . 28. marca Leta 1919 Leta takoj po koncu prve svetovne vojne so bila v Šoštanju in v Velenju polna narodnega navdušenja in boja proti Nemcem in raemštvu, ki je pred prvo svetovno vojno v Šoštanju prevladov/alo, v Velenju pa imelo relativno velik vpliv. Tako se že leta 1919 pojavi v Novi dobi članek, ki kritizira »pozabljeni« napis 'Woellan na vhodu v velenjski trg. Takoj zatem se dopisnik iz Šoštanja loti tudi Haukeja, kot zapriseženega »Ve-likonemca«. To pa seveda ni bilo vse. Prirejali so domoljubne igre in predavanja na temo slovenstva. Meseca marca leta 1919 je šoštanjski sokol tako priredil predavanje z naslovom »O primorskih Slovencih«. Predaval je prof. Lucijan Orel v Vasletovi dvorani. Po predavanju pa so organizirali še »splošno manifestacijo za našo teptano primorsko rajo!« Leta 1920 Narodno navdušenje je trajalo še tudi v letu 1920, čeprav je potrebno povedati, da je bilo to narodno navdušenje povezano v veliki meri z jugoslovanarstvom in manj s slovenstvom, eden najživahnejših dni v Šoštanju leta 1920 je bil ravno 28. marec, ko je šoštanjski Sokol priredil kar dve prireditvi. O obeh je poročala Nova doba, ki je za to obdobje najboljši vir za našo lokalno zgodovino. Prva prireditev je bila ljudska igra »Veriga«, ki jo je »spisal Fran Šaleški Finžgar«. Igra »se je vršila ob štirih popoldne v hotelu Jugoslavija«. Po igri pa je bil »prvi spomladanski družabni večer Sokola, na katerem predava br. Kurnik o 70-letnici Masaryka.« O tem večeru je Nova doba poročala: »kulturno prosvetni odsek je priredil 28. III. Masarykov večer s predavanjem načelnika br. Kurnika o sla-vljencu: istem je društvo potom češko-slovaškega konzulata v Ljubljani poslalo čestitke . .., za katere je poslal osebni tajnik predsednika češko-slovaške republike ... zahvalo ...« Leta 1921 Ze naslednje leto pa se je brezmejno navdušenje moralo umakniti vsakdanjim problemom. O enem takih nas seznanja dopisnik Nove dobe: »Na potovanju sem prišel tudi v šoštanjski okraj. Morje blata po okrajnih in drugih cestah pa mi je pokvarilo dobro voljo. Zanemarjeni mostovi brez varstvenih naprav in morda pred vojsko zadnjikrat z gramozom posute ceste kažejo, da tu nekdo gospodari, ki nima smisla za javni blagor. Po mojem mnenju ne zadostuje, da se zvišajo članom okrajnega odbora, ki so imenovani kot nadzorniki cest, dijete, ampak treba tudi posipanja. Posebno zanemarjenje pa sem opazil v Šoštanju. Od rje snedeni in precej razdrapani železni most kaže, da se zanj nikdo ne briga in nima pojma o škodi, ki se na ta način dela okraju.« Leta 1928 Z umirjanjem in stabilizacijo življenja pa so se začele kazati težave in v prvi plan je stopila revščina ter boj za preživetje. Tako ni čudno, da si je vsaka stranka prizadevala kontrolirati in izkoriščati delavsko nezadovoljstvo. Zato je nastalo mnogo delavskih organizacij, sindikatov in strank, ki so si seveda konkurirale. Zato je med njimi prišlo večkrat tudi do odkritih nasprotij. Eno takih je marca leta 1928 izbruhnilo v naši dolini. Pod vplivom Polanca in Šteinbergerja (dekalista) ter Valenčaka in Zaleznika (SSJ) so namreč rudarji izglasovali nezaupnico trem delavskim zaupnikom, kot so imenovali svoje predstavnike, ki so se pogajali z upravo, »ki se niso držali navodil delavstva«, kot poroča časnik »Edinost«. V ozadju vsega je bil spor med dekalisti (komunisti) in drugim delom, ki je ostal zvest Bernotu. To se vidi tudi po zaključku resolucije, kjer pravijo: »... Energično odklanjamo namero prisilne organizacije, zasnovane iz konfuzne ideje Bernotovih fanatikov, ki gredo iz strankarskih interesov preko volje delavstva.« Da pa vse le ni šlo tako preprosto nam pove odgovor Bernota v naslednji številki istega časnika: ». . . Popolnoma pravilno so nastopili ti trije zaupniki, ko so odklonili zahtevo, da bi položili mandate. Mandator je dolžan deiati po svoji vesti, ne pa po željah posameznih volilcev. Pa tudi če bi vsi volilci brez razlike kričali proti njemu, ker jim je kdo napačno razložil mandatorjevo delovanje, bi ne bilo prav, če bi v takem trenutku takoj vrgli puško v koruzo, namesto da počakajo, da volilci spoznajo dejanski stan.« Kot vidimo resnično ni »nič novega v deželi Danski«. Že »od nekdaj« si različni . . . isti predstavljajo demokracijo (beri: vlado ljudstva)i zelo po svoje! Tone Ravnikar Izšel je »ŠPRIC« Špric — kdo in kaj je to? Šaljivo, pestro, rodoljubno izdelan »cajtng«, najboljši časopis na Centru srednjih šol v Velenju. Tretja, dvojnaa številka glasila za mlade po letih in srcu — sploh za vsakega s svežimi idejami, nakravžljani-mi možgani in voljo do ustvarjalnega življenja je ugledala luč sveta pred štirinajstimi dnevi. Pred tednom dni pa je o Špricu tekla tudi beseda za ovalno zbornično mizo na Centru. O tem, da je najboljši v vseh letih izhajanja, ni nikakršnega dvoma. Na 39 straneh zato ni več takega, kar bi bilo potrebno posebej kritično obdelati. Še največ »napak« so v njem našli avtorji oziroma člani uredniškega odbora z mentorico vred. Najbrž ga niso po naključju tokrat oblikovali predvsem dijaki naravoslovne usmeritve, ki so dali v njem več pozornosti novinarskim zvrstem in manj literaturi. Kljub temu ga je vredno vzeti v roke ne samo dijakom, njihovim staršem, ampak tudi drugim, ki jih zanima, kaj se za zidovi rumene, oranžne in gimnazijske stavbe dogaja in kaj se bo. V Špricu so se namreč tokrat »razgovorili« predstojniki posameznih usmeritev na Centru srednjih šol, na njegovih straneh pa znajo biti za marsikoga zanimivi tudi prispevek o Litvi, spomini na Marjana Rožanca, pa prispevki o letenju, samostanu, o življenju na gradu, zgodovini in znamenitostih Šaleškega gradu. Omenimo naj še portret Ivča Kotnika, pogovor z Alenko Turnšek, ki se v Mariboru pripravlja na mednarodno maturo, s Katjo Mi-joč, Boštjanom Kuzmanom, o delovni praksi, učbenikih, učencih in šoli nasploh. Kot smo na tokratni predstavitvi med drugim slišali, ni več tako daleč dan, ko bomo lahko prebirali že novo številko Sprica. Tokrat s povsem drugačno zasnovo in z angleško prilogo. Kako seje 15-članski ured- niški odbor in mentorica »namučila« preden jim je uspelo natisniti »cajtng«, so jim vsi udeleženci pogovora povsem verjeli. Zato ostaja toliko bolj grenak in tudi nerazumljivo slab odziv iz zbornice. Špric naj bi bilo namreč glasilo učencev in učiteljev Centra srednjih šol in za ogledalo vsega dogajanja na njem, je njihovo sodelovanje potrebno. Takole jih je pozval glavni urednik Rok Poles: »Kličem vse, ki ne nosijo glave zaradi frizure — raz- mišljajte in pišite. Glasilo je vaše.« Z izdajo dvojne številke Šprica je na center prišla kulturna pomlad. Ustvarjalci si želijo, da bi bila vsebina v prihodnje še pestrejša, boljša, s še več zanimivega branja. Upajo tudi, da bodo vse dobre stvari povezane z njo dovolj za uresničitev še ene želje — za dovolj velik lasten kulturni prostor, ki bi ga kulturniki na centru lahko s pridom porabili za ustvarjanje, nastopanje in razstavljanje. Velika noč Veliki četrtek, veliki petek, velika sobota in nazadnje velika noč — koliko bogatih spominov iz moje mladosti! Začelo se je pravzaprav že na cvetno nedeljo, ko smo nesli cvetje in zelenje k blagoslovu. Kako je dišalo po kadilu, ko smo ob mahanju z oljčnimi vejicami in ob ponosnem dvigovanju butar proti nebu poslušali vzklika-nje jeruzalemske množice »Hozana Davidovemu sinu! Blagoslovljen, ki prihaja v Gospodovem imenu! Hozana na višavah!« Branje Jezusovega trpljenja nas je opomnilo, kako nestanovitni smo ljudje v svojem hotenju, saj je ista množica že čez nekaj dni vzklikala: »Križan naj bo!« Veselju in navdušenju cvetne nedelje so sledili dnevi Jezusovega trpljenja. Veliki četrtek — spominjali smo se Jezusove zadnje večerje, postavitve zakramentov ev- halistije in duhovništva, posebno pa nas je prevzela Jezusova zapoved ljubezni: »Novo zapoved vam dam — ljubite se med seboj! Kakor sem vas jaz ljubil, se tudi vi ljubite med seboj!« Veliki petek — v globoki resnosti ob čiščenju križa smo se spominjali Jezusovega trpljenja in smrti. Velika sobota — začela se je z blagoslovom ognja in velikonočnih jedil, v vsej polnosti pa nas je prevzelo bogoslužje na velikončno vigili-jo v soboto zvečer. Ob blagoslovu krstne vode smo obnavljali krstno obljubo, v nas pa je ozvanjala veličastna aleluja — Kristus je vstal! Kristus je vstal! je vsemu stvarstvu razodevala vstajen-ska procesija na veliko noč. Velika noč — Kristus je vstal! Brez velike noči bi bilo Jezusovo trpljenje brez smisla, toda resnica, da je Kristus vstal, daje tudi vsem našim naporom, trpljenju in preizkušnjam trdno upanje, da bomo nekoč vstali tudi, če bomo vsak dan vstajali iz svoje majhnosti, slabotnosti in nepopolnosti. Ob praznovanju velike noči kličem vsem ljudem dobre volje: »Kristus je zares vstal! Vstanimo tudi mi!« M. O. Ob materinskem dnevu 25. marec - Gospodovo oznanenje Skrivnost učlovečenja božjega sina je neločljivo povezana z Marijo, ki ni le v telesnem, ampak osebno v najglobljem pomenu Jezusova mati. Ob materinskem dnevu — prazniku Gospodovega oznanjenja se spominjamo ange-lovega sporočila Mariji, da bo rodila Sina, Mesijo. Luka piše v svojem evangeliju takole: Angel je rekel Mariji: »Ne boj se Marija, kajti našla si milost pri Bogu. Spočela boš in rodila Sina, ki mu daj ime Jezus. Ta bo velik in se bo imenoval Sin najvišjega (L k 1,30) Marija je odgovorila s tem, da je izrekla svoj »da« zavestno, svobodno in z velikodušnostjo vere, ki je obenem popolno, nadvse ljubeče zaupanje v Boga. Čeprav je bila njena vera močnejša in globlja kot vera kateregakoli človeka, je bila polna preizkušenj: rojstvo Jezusa v neurejenih okoliščinah, beg pred Herodom v Egipt in življenje v tuji deželi. Prav tako je bila preizkušnja njene vere nebogljenost otroka Jezusa, saj je bilo potrebno zanj skrbeti kot za druge otroke. Takoj ob angelovem prihodu je težko razumela, da bo tisti, ki ga bo rodila, pravi Bog. Pa vendar je s svojo trdnostjo in jasnim pogledom v prihodnost zaznala znamenje časa — da bo njen sin vršil veliko poslanstvo v tisti dobi in za vse čase. Globoko v svojem prepričanju je znala izreči »zgodi se«, zato je življenje ni strio — tudi takrat ne, ko je v rokah držala svojega edino-rojenega sina in ga gledala obdanega z množico. Takrat je s svojo dejavnostjo v apostolskem občestvu pospeševala vero v Kristusa; danes pa je dejavno navzoča v cerkvi. Hodi pred božjim ljudstvom in ga vodi. Globlji smisel Jezusovega spočetja in rostva ni na ravni znanosti o življenju. Gre predvsem za božje znamenje, da odrešenje ne prihaja iz naravnih zemeljskih sil, ampak od Boga. Tako veselje ob vsakem novem življenju ni le človeško -— tega se veseli sam Bog, ki daje življenje. Pri tem sodelujejo očetje in matere, ki svojo življenjsko moč usmerjajo v novo rojstvo. Pogostokrat se pojavljajo dvomi, strah pred odgovornostjo. Marija kot mati nam je vzgled: neomajna v veri in zaupanju. Njeno materinstvo je rodilo sadove za vse človeštvo. Naj se sporočilo materinskega dne izlije v hvaležnost vsem materam in ženam, ki sprejemajo in varujejo življenje. Milena Hudej Za življenje Cvetna nedelja, s soncem in runenim cvetjem posijana. Skozi okno pozdravljajo barvni tulipani, ob živi meji vriska forzicija. Za hip se zmrači čelo: pred petdesetimi leti. Štukasi grmijo z višin nad plašno prebivalstvo ... Oljčna vejica je med tistimi butarami cvetja in trakov. Zdaj je veliki teden, in še vedno mi odmeva v ušesih glas radijskega napovedovalca: »Veliko noč vsem, ki verujejo v življenje!« V kratkem tednu bom prešel vso tisto Kalvarijo, križanje in smrt. Trpljenje in pelin, pelin in trpljenje. Kaj si res, življenje le pelin? Ne, nikakor ne! Toliko radosti nam ponuja, ponuja nam pomlad, ponuja zelene trate in modro nebo. Ponuja vrbe, ki se oblačijo rumeno. Sam pa pričakujem žlahtni praznik. Zdi se, kot da je podoben brezbrežnemu miru in svobodi in premagovanju zadnje skrivnostne sile. Zvo-njenje je za trenutek utihnilo. Nato pa je zopet zapelo in zadišalo po belih cvetovih. Neki avstrijski psiholog je zapisal, da človeka trpljenje spremeni v zrelega človeka... Da, verujem v življenje ve-soljstva! Nočem se opredeljevati za nihil, nočem nikoli umreti. Zato verujem v življenje. Zato tudi praznujem! Praznujemo vsi, ki smo bratje. Če nas druži ljubezen, potem ni vojne. Potem ni nasilja. Potem se bomo tudi kot narod okopali v svobodnem soncu. Zato bomo verjeli v našo prihodnost, ker verujemo v življenje. Na velikonočno nedeljo bo trata žametna preproga, bo ves pisani lesk narave sva-tovski kot vrisk in bo vse človeštvo, tudi jaz in ti, presrečno. Zbrali se bomo, tehtali lastno notranjost — in upali, da smo ljudje, vredni človeka. Tokrat ne bo zlobe in ne bo sovraštva! Viš- Pri Rezoničnikovih v Belih vodah Last uc na tisoč metri V velenjski občini so v zadnjem času zgradili precej malih hidroelektrarn, ki že uspešno delujejo. Ob vse večji potrebi po električni energiji in ob dejstvu, da takšna proizvodnja ne onesnažuje okolja, so takšne elektrarne še kako potrebne, celo nujne. Ker se te po navadi gradijo na višinskih in od večjih središč oddaljenih kmetijah, je zanje močno zainteresirana tudi teritorialna obramba, ki graditeljem malih elektrarn ob spodbujanju za gradnje tudi finančno pomaga. Sicer je velenjska teritorialna obramba lani finančno sodelovala pri izgradnji cestnih odsekov, krušnih peči, malih elektrarn in vodovodov, zlasti seveda na kmetijah, ki jim je bilo to za življenjski obstoj neobhodno potrebno. Lani novembra je takšno malo vodno elektrarno zgradil in pričel s poskusnim obratovanjem (moč elektrarne je 27 KW) tudi dvajsetletni Roman Rezoni-čnik iz Zaloke 45 v Belih vodah. Kmetija, na kateri gospodari Roman skupaj s staršema, leži na tisoč metrih nadmorske višine. Kmetija meri 65 hektarov, na njej pa se v glavnem preživljajo z gozdom in z živinorejo. Nekoč je bila kmetija s cesto povezana le z mo-zirske strani, zdaj pa se je moč do nje pripeljati tudi z velenjske. Prejšnji četrtek so družino Rezoničnik obiskali Pankracij Semečnik, Franjo Bartolac, Jože Prislan, Igor Meh in Emil Šterbenk in si z zanimanjem ogledali kako deluje mala hidroelektrarna, ki je Romana stala okoli 120.000 DEM. Na mestu kjer sedaj deluje elektrarna je bil pred približno 120 leti mlin na vodo, pred 20 leti pa sta Romanova starša tam že imela manjšo hidroelektrarno. Roman je želel takšen način pridobivanja energije obnoviti, zato se je še pred služenjem vojaškega roka lotil dela. Takole je povedal: »Starši so nekoč že imeli malo elektrarno, seveda veliko manjšo kot je sedanja. Prav to me je spodbudilo, da sem leta 1987 začel s pripravljalnimi deli. Ko sem prišel od vojakov, sem začel iskati soglasja in dovoljenja. Kar težko jih je bilo dobiti, kljub vsemu, da vsi podpirajo izgradnjo malih vodnih elektrarn. Največ težav je bilo s soglasjem za zajetje vode, ki priteče izpod Smrekovca in teče naprej do zajetja Ljubi-je. Ko so ugotovili, da ni nikakršnega onesnaževanja vode, sem soglasje dobil. Čakam le še na prevzem in na pogodbo. Maksimalna moč elektrarne je 27 KW, odvisna pa je od pritoka vode. Odvečni tok bom pošiljal v omrežje. Da ta naprava deluje, gre zahvala teritorialni obrambi občine Velenje, ki mi je pri izgradnji tudi fi- Občinski možje si ogledujejo Romanovo elektrarno Roman Rezoničnik: »Veliko je poti do potrebnih papirjev« nančno pomagala. Posebej je za to zaslužen Jože Prislan,« je sklenil pogovor Roman. Zapišimo, da je Roman pred časom opravil enodnevni seminar in na koncu še izpit, ki ga je organizirala Elektro — distribucija Slovenj Gradec. Na tem seminarju si je pridobil teoretično in praktično znanje o ravnanju s temi napravami. In kaj še dodati? Čestitati mu, da sploh vztraja na tako oddaljeni kmetiji, ki res potrebuje vztrajnega in pridnega človeka. Roman Rezoničnik je tak, pa čeprav še ni dopolnil enaindvajsetega leta. B. Mugerle Drsenje zemlje v Skornem grozilo hišam Na domačiji Pavle Jurje-vec, Skorno 9, že nekaj časa živijo v strahu, zlasti od lanske vodne ujme dalje. Njihov strmi hrib, velik približno 800 kvadratnih metrov, je namreč začel vidno drseti proti hiši in gospodarskim objektom. Da je nevarnost drsenja zemlje res velika, smo se lahko prepričali sami, ko nam je Pavla Jurjevec pokazala, kako se je kozolec premaknil kar za dva metra proti dolini. Seveda drsenje zemlje ni ogrožalo samo domačije Jurjevec, pač pa je bilo nevarno tudi za hišo Komprej pod njimi, za cesto v Penku in za reko Pako. Prvič so se razpoke na omenjenem hribu pokazale že leta 1973, lanska vodna ujma pa je drsenje še pospešila. V teh dneh so se delavci Cestnega podjetja Celje — obrata Gradnje, lotili sanacije, da bi zaustavili drsenje hriba. Najprej je geolog iz Celja opravil raziskavo in načrt kako se sanacije lotiti. Kot nam je povedal vodja del, se je zahtevnega dela lotilo sedem delavcev. Izkopali so štirideset metrov odvodnih jarkov, 120 metrov cevne drenaže, globoke 2,5 metra na zelo zahtevnem terenu. Ker dovoz gramoza in druge- ga materiala zaradi strmine s tovornjaki ni bil mogoč, so morali uporabiti ustrezno mehanizacijo, med drugim stroje nakladalce z gosenicami. Gramoz za drenažo so morali namreč pripeljati s ceste okoli 300 metrov v hrib. Dela potekajo uspešno in bodo te dni končana. B. Mugerle Že kakšno leto deluje v Velenju ginekološka ambulanta za mladoletnice Mladenke prihajajo po nasvet in zaščito Že kakšno leto v okviru velenjskega zdravstvenega doma in ginekološke ambulante deluje tudi tako imenovana ambulanta za mladoletnice. ki jo vodi dr. Bi-serka Štajerc-Martin. Sem prihajajo po nasvete predvsem mlada dekleta, od 14. leta naprej. Pridejo lahko seveda tudi v redno ambulanto, a nekako preprosteje je priti takrat, ko je čas odmerjen prav njim in tudi nobene bojazni ni, da bi v teh prostorih srečale tudi kakšno sosedo ali znanko. za katero ne bi rade, da jih vidijo tam. Po kaj prihajajo mlada dekleta h ginekologu? »Najpogosteje po nasvet kako se zaščititi pred nezaželeno nosečnostjo, kar je tudi osnovni namen te ambulante,« ugotavlja dr. Martinova. »Osnovni namen pa je zame dosežen že, če pepreči-mo kakšen povsem nepotreben splav, ki ima na mladem organizmu lahko katastrofalne posledice.« Sicer pa pravi, dajo veseli to, da prihaja po nasvet h ginekologu vse več deklet že takrat, ko šele načrtujejo svoj prvi spolni odnos. »Velikokrat starši sploh ne vedo, da njihove hčere prihajajo k nam. Pa bi morali biti starši prvi, ki bi se o tem pomenili z otroki in jim dali tudi kakšen uporaben in koristen nasvet. Na žalost je velikokrat drugače. Pogosto pride k nam kakšna zaskrbljena in frapirana mamica, ki je pri svoji šestnajstletnici recimo, našla kontracepcijske tablete. Ampak osnovna stvar je nasvet. V pravem času,« pra- vi dr. Martinova. Ambulanta za mladoletnice deluje v velenjskem zdravstvenem domu, zdaj res še v utesnjenih prostorih, vsak drugi četrtek v mesecu, in to popoldne. Posebej se za obisk pri ginekologinji v tej ambulanti ni potrebno naročiti. Z dr. Biserko Štajerc-Martin pa smo se dogovorili tudi, da bo občasno, enkrat na mesec, kakšen nasvet tudi zapisala in ga objavila v našem tedniku. (mkp) Občinska zveza DPM Velenje Za srečno otroštvo Skrbi za srečno otroštvo in družinski vzgoji namenjajo v svojem delovnem programu na občinski zvezi društev prijateljev mladine Velenje osrednjo pozornost. V dokaj nezavidljivem položaju pa so se znašli sedaj saj so nekatere njihove aktivnosti v času velikih družbenih sprememb ohromele. Na primer: doslej so dobro sodelovali s pionirskimi aktivi po šolah — teh ni več, skupaj z njimi pa se pogosto izgublja vez z osnovnošolsko mladino, ki jo seveda želijo ohraniti v svojih dejavnostih. Kar težko je našteti vse, kar nameravajo organizirati v letošnjem letu. Omenimo najprej le nekaj prireditev, ki so jih letos že pripravili. Januarja je bilo pionirsko šahovsko tekmovanje, pripravili in izvedli pa so tudi pester počitniški program in otroško olimpiado. Imeli so še videotečaj, pa šahovski turnir in organizirali izposojanje knjig. Pri njih redno, vsako sredo med 18. in 20. uro deluje telefon TIP (telefon, pomoč, informacije), namenjen vsem, ki so v stiski. Klicev je veliko, zato bo številka 853 369 vsem navoljo tudi v prihodnje. Dobro so organizirali pustno rajanje, pod njihovim okriljem pa je začel delovati klub staršev srednješolcev. V tem mesecu so že razpisali letovanje, pripravili pa bodo še likovno delavnico in sodelovali na prireditvi Naša beseda 1991. Pod njihovim okriljem poteka tudi tečaj nemškega jezika. V aprilu bodo organizirali občinsko tekmovanje Vesela šola, maja pa podelili Kajuhove bralne značke ter sklenili akcijo Po poteh preteklosti. Med junijskimi prireditvami omenimo po-slikavo betonskih površin v KS Edvarda Kardelja, zabavno otroško prireditev Žurček in začetek programa počitniških dejavnosti, ki bo še posebej pester in bogat oba počitniška meseca. Septembra bodo razpisali tekmovanja in raziskovalne naloge ter organizirali malo Napotnikovo kiparsko kolonijo. Oktobra bo v ospredju Pikin teden, za prvošolce pa bodo pripravili slovesen šolski sprejem. Najbolj veselo pa bo seveda decembra, ko se bodo vrstile prireditve strnjene v »Veseli december«. Posamezna društva prav tako pripravljajo zanimive programe s katerimi želijo popestriti otrokov vsakdanjik, k sodelovanju pa vse bolj vabijo tudi stgrše. Zanje pripravljajo različne seminarje in pogovore ter se tako vključujejo v družinsko vzgojo. (m i) Otroci bodo letovali v Savudriji V vseh okoljih se v tem času že pripravljamo na letni dopust, na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje pa prav tako pripravljajo vse potrebno za organizacijo letovanj tako za predšolske kot šolske otroke. Tako kot lani, bodo tudi letos lahko ti letovali v počitniškem domu Zveze prijateljev mladine Ljubljana Center v Savudriji- Po sedanjem izračunu bodo morali starši prispevati na otroka po 2.376,00 dinarjev. Cena oskrbnega dne je določena v markah in jo bodo, če se bo spremenil tečaj dinarja, dvignili. Starši bodo lahko letovanje poravnali v treh obrokih (ob izplačilu OD, s čeki ali položnicami). Morebitno podražitev oziroma spre- membo tečaja dinarja,-bodo obračunali kot četrti obrok. Kot običajno pa velja tudi za letos lestvica subvencioniranja — otrokom iz socialno šibkejših družin bodo del cene letovanja krili z družbenimi sredstvi. Za primer povejmo, da bodo tisti starši, ki dosegajo na družinskega člana do 1.122 dinarjev (za lansko leto) prispevali za letovanje le po 480 dinarjev. Prijave za letovanje zbirajo v šolah in vrtcih, prednost pa bodo imeli socialno in zdravstveno ogroženi otroci. Predšolski otroci bodo lahko letovali od 1. do 11. julija, šolarji pa od 30. julija do 9. avgusta in od 9. do 19. avgusta. (mz) Drsenje zemlje je premaknilo kozolec za dva metra. S težko mehanizacijo nad plaz. MOJ SADNI VRT (20) Futuristična vzgoja sadovnjakov Naslednja vzgoja, ki bi vam jo rad predstavil, je »super gosto sajenje« ali »super spindel«. Ideja se je porodila v sosednji Avstriji in si k nam le počasi utira pot, to pa zaradi tega, ker je ta sistem precej drag in še ne povsem raziskan. Kaj sploh pomeni »super gosto sajanje«? Za lažjo primerjavo si zamislimo vrt v katerega smo nasadili visok fižol v oporo. Res je, prav dobro ste prebrali, nič se nisem zmotil in tudi tiskarski škrat ni. Sadimo sadna drevesa v vrsti od 20 do 40 centimetrov in od 40 do 100 centimetrov v medvrstnih razdaljah. S takim sajenjem uspemo posaditi od 12.500 do 25.000 sadnih dreves po hektarju. Za razliko od ostalih sistemov tukaj sploh ni potrebno, da je sadika s predčasnimi poganjki, ker je lete treba odstraniti, saj jih sploh ne potrebujemo. Sadiko sploh ne odrežemo pri vrhu, ker jo moramo kar najhitreje pripeljati do za-željene končne višine (1,80-2,50 m). Takšno dre- vo, če ga lahko potem sploh tako imenujemo, saj je skozi celo življenjsko dobo podobno rodni palici, sploh ni potrebno nikoli rezati, saj vse nerodne (vodene) poganjke pinciramo (obiramo) skozi vse leto in tako drevo silimo k tvorjenju cvetnih brstov, katere seveda potrebujemo za redni pridelek. Takšen sistem seveda potrebuje močno armaturo in seveda vsaka sadika svoj oporni kol, ker se sama ne more držati pokonci zaradi obilnega pridelka. Od podlag za jablane bi por« prišle v poštev samo najšibkejše, kot so M9, M27 in M26. Prednosti takšnega sistema so predvsem v tem, da je izkoristek tal skoraj maksimalen, v polni rodnosti je že drugo leto po sajenju, izognemo se zimski rezi, prav tako je lažje obiranje in pa seveda vsa strojna obdelava skozi vso življenjsko dobo. Slabosti, ki jih je seveda tudi treba povedati, pa so: veliko dražji nasad od klasičnega (več sadik, več opor, močnejša in draž- — ....... fl o ' 1 0 i v ^ armai ur t C-1!'*"* Super spindel 1 . i "ijggjlaj ja armatura, dražje sajenje zardi velikega števila sadik ter hitro izrojevanje sadik — največ pet do sedem let rodnosti). Ce bi sedaj zaključil z vsemi temi sistemi, ki sem vam jih predstavil v nekaj člankih, bi vam svetoval, da se povsem sami odločite za sistem sajenja, ker je močno odvisno od tega, kakšno lego zemljišča imate, kakšna je nadmorska višina, kako veliko parcelo imate, kakšna je vaša mehanizacija in pa seveda s kakšnim namenom nameravata pristopiti k vsej zadevi. Vsi ti sistemi imajo svoje prednosti in seveda tudi slabosti v danih okoliščinah. Pri izbiri sistema in seveda kasneje pri sami pridelavi sadja pa vam želim čim bolj srečno roko in kar največ sreče, saj bo s tem globoko poplačan vaš trud in tudi pred prijatelji se boste lahko pokazali kaj ste uspeli pridelati. Posebno opozorilo! Sedaj je pravi čas za prvo predpomladansko škropljenje sadnega drevja. Poškropili ga bomo z »belim oljem« ali »folidol oljem«, ali »oleodiazinonom«, ki mu bomo takoj dodali kontaktni fungicid dihtane, antra-col...). Matjaž Jenšterle kuharski nasvet Orehova potica Za testo potrebujete: lepe bele moke, 1/4 mlačnega mleka, 8 do 10 dag masla, sol, 2—5 rumenjakov, 3 dag kvasa, naribana limonina lupina, vanilija, 10 dag sladkorja. Kvašeno testo gnetite vedno na toplem! V lonček dajte nekaj žlic mlačnega mleka, dodajte zdrobljeni kvas, žličko sladkorja in žličko moke ter pustite, da vzhaja. Moko presejte, naredite v sredino jamico in vanjo vlij-te vzhajan kvas. V lončku razžvrkljajte mleko, maslo, 8 do 10 dag sladkorja in rumenjake. Prilijte k moki. Dodajte še naribano limonino lupino, vanilijo in sol. S kuhalnico dobro stepajte, tako dolgo, da se loči od posode in se delajo mehurčki. Testo postavite na toplo in naj vzhaja približno dve uri. Za orehov nadev potrebujete: 1 I zmletih orehov, 3/8 1 sladke smetane, 1 jajce, nekaj žlic sladkorja, rozine. Smetano prevrite in z njo poparite orehe. Po okusu dodajte sladkor in vanilijo ter jajce. Vzhajano testo razvaljaj-te, premažite z nadevom in potresite z opranimi v rumu namočenimi rozinami. Zvij-te in položite v pekač. Pokrijte in dajte na toplo vzhajat. Vzahajano pomaži-ze v raztepenim jajcem in pecite približno uro in četrt. ViOV)^ 60. leta Pravzaprav v letošnji pomladni in poletni modi ni nič kaj revolucionarno novega. Kroji, ki jih bomo nosili, so zelo podobni tistim iz 60. let. Pomladni kostimi so navadno brez ovratnikov, jopice klasičnih dolžin se dvoredno zapenjajo, ramena pa so le rahlo podložena. Dolžine so tako mini (ultra) kot take, ki le malo odkrivajo kolena, lahko pa so tudi dolga. Hlače se nosijo cigaretnega kroja, lahko pa so čisto ozke. Naš barometer cen e«BnBHBi Studentski kotiCek Kulturni odmevi iz Placa Povemo lahko,"da se je prejšnji petek v Placu zgodil napovedani kulturni večer, ki je bil zelo zanimiv in bogat. Pogovor s slikarjem in književnikom Andrejem Krevzlem se je razvil v prijetno debato. Med pogovorom nam je slikovito predstavil vsebino svojega prvenca. Z gotovostjo lahko trdimo, da je knjiga ne sa- mo zanimiva, ampak vredna tudi resnega branja. Triletno ustvarjanje in piljenje njegovega dela je Andreja Krevzla pripeljalo do enega boljših novelistov ne samo v Šaleški dolini, temveč tudi izven nje. V imenu ŠŠK-ja se mu za obisk in prijeten večer še enkrat zahvaljujemo in upamo, da nas bo, če ne prej, pa ob izidu njegove druge knjige, spet obiskal. Razstava grafik in recital V petek, 29/3-91 Vas zopet pričakujemo v Placu, po možnosti v malo večjem številu kot teden poprej, še z enim kulturnim dogodkom. Odprli bomo razstavo grafik Mije Žagar, sicer študentke likovne smeri, razstavo pa bo spremljal recital pesmi Matjaža Šaleja, študenta geografije in sociologije. Rastava bo v Placu na ogled vse do 19/4-91, torej tri tedne, kasneje pa že sledi nova razstava akvarelov Aleša Hofmana. Študentje, ne zamudite te priložnosti in pridite v petek, 29/3—91 ob 21. uri zvečer v Plac. QUKI Koliko dražje od lani? Potrošnik ima vedno, ko stopi v trgovino občutek, da se je kakšna stvar od včeraj na danes podražila. Navadno te podražitve niso skokovite; se pa zato kakšna stvar počasi in po malem draži. Statistika, ki spremlja vse, pa je tokrat vzela pod drobnogled cene v letu dni. Primerjala je lanski februar z letošnjim in prišla do spoznanja, da so nekatere stvari celo cenejše — verjeli ali ne? Ker so te tako izjemne, je že treba omeniti recimo pravo kavo (kilogram, od lanskih 143,18 dinarjev se je pocenila na 137,59, kar predstavlja skoraj 4 odstotke. Sicer pa si poglejmo nekaj najbolj značilnih izdelkov v naslednji TABELI: cena cena Izdelek februar februar odstotek lani letos mineralna voda 5,25 7,74 + 42,3 mleč. čokolada 150,13 133,72 - 10,9 brezalk. pijače 4,54 18,74 + 312,7 beli kruli 8,86 19,75 + 122,8 mleko 7,55 9,16 + 21,3 med 73,24 79,87 + 9,0 govedina s kost. 41,92 59,23 + 34,2 vinjak 9,93 17,87 + 79,9 dnevni časopis 5,33 11,33 + 112,5 znamka za pis. 0,40 2,50 + 525,0 Zastava 101 92.337,00 133.130,00 + 44,2 prava kava 143,18 137,59 - 3,9 telefonski imp. 0,16 0,50 + 212,5 stanarina (m!) 5,73 13,09 + 128,5 To je le nekaj primerjav, sicer pa so se cene na drobno v letu dni povečale za 48,7 odstotkov, najbolj storitve 99,1 odstotek in kmetijski pridelki 91,7 odstotka, najmanj pa industrijski izdelki: v poprečju za 38,4 odstotke. Koliko je kdo vreden? Zelo različno so bili zaradi članka Štirperesna deteljica na pohodu prizadeti trije velenjski >znameniteži< — Vrbič, Gošnik in Rezman. To sklepamo po odškodnini, ki so jo terjali. Vrbič je prepričan, da je bil prizadet vsaj desetkrat toliko kot Rezman, ali pa se desetkrat več ceni. Tudi Gošnik, čeprav podpredsednik slovenske skupščine je bil v tem primeru kar >prizanesljiv<, če ga primerjamo z direktorjem Vrbičem — šestkrat manj je zahteval ali pa je šestkrat manj . . . Ampak, če sta prvi in drugi povedala kam bosta dala denar, če ga dobita, je tretji zgovorno tiho. Mi pa ugibamo s tem v zvezi o prostorski stiski Zelenih. Telefon pod plazom Razumno ali ne, potrebno ali ne, ironično ali ne — res je, da v krajevni skupnosti Luče teče akcija širitve telefonskega omrežja. Uvodna vprašanja so namenjena dejstvu, da od Luč navzdol proti Strugam po povsem uničenem terenu pospešeno kopljejo jarek za položitev telefonskega kabla. Kaj bo (če in ko bo), ko bodo pričeli z obnovo uničene ceste trenutno pač ni pomembno. (Ne)poučenega lahko ob tem kvečjemu skrbi dejstvo, da jarek kopljejo tudi na plazu, ki je eno hišo zbrisal z zemlje; na plazu, kjer ni dovoljeno popraviti niti zasilne ceste, ker se zemlja še ni umirila. Dodatno razmišljanje-je gotovo odveč, saj nič ne pomaga. Ne premastno in ne preglasno Jutri, 29. marca, bo veliki petek, ko utihnejo zvonovi v cerkvenih zvonikih, to je tudi petek, ki pomeni strogi post. Seveda to nikakor ni narobe, morda pa bi bilo lahko majhno opozorilo poslancem vseh treh zborov skupščine občine Mozirje, ki se bodo zbrali na skupnem zasedanju. Majčkeno opozorilo zato, ker bodo med drugim razpravljali o vroči zadevi, ki se imenuje proračun za letošnje leto in zatorej preveč mastne besede in preveč povišani toni ravno ne bi bili primerni. Naj bo to dobronamerno, da morebiti ne bi bilo treba zvoniti po toči in se ob tem še postiti (pa ne zaradi praznika). Enim še ni prehudo V teh težkih gospodarskih časih si večina gostinskih zasebnikov in tudi onih drugih prizadeva pridobiti kar največ gostov. Vse pa kaže, da je nekaterim še vedno malo mar zadovoljiti še tiste redke goste, ki jih obiskujejo. Za primer vzemimo velenjski Delavski klub. En prostor v njem je namenjen jedači, drugi s šankom pa napitkom. Vse lepo in prav, žal pa v drugem prostoru pri mizah ne strežejo. Sam si moraš pri šanku naročiti pijačo in jo po (ne)prijaznem pojasnilu sam odnesti na mizo. Če se še niste prepričali sami, lahko verjamete, delavci v delavskem klubu pa naj si ne mislijo, da bodo v teh časih res živeli od delavcev. Peš v Evropo O tem, da imajo PTT-jevci še debelejšo kožo kot slon, so se prepričali vsi tisti, ki so že imeli opravka z njimi. V zadnjem času tovrstnih spoznanj ne manjka tudi krajanom krajevnih skupnosti Šmartno ob Paki, Gorenja in Letuša. Če ne bo zoper njihove debele kože nikakršnih ukrepov, ki bi jo zmehčali, bodo morali krajani omenjenih krajevnih skupnosti kar peš v Evropo. In zna se zgoditi, da jih bodo navsezadnje prehiteli pri tem še Albanci. Velenjski avtomobilski sejem Obisk na velenjskem avtomobilskem sejmu se iz nedelje v nedeljo stopnjuje. Tudi to lepo in cvetno nedeljo se je pred Rdečo dvorano zbralo veliko ljudi, manjkalo pa ni tudi različnih tipov avtomobilov, ki so iskali ali čakali na nove lastnike. Ob tako bogati ponudbi seveda ni težko izbrati primernega železnega konjička, je pa vprašanje kako ga nato vzdrževati in poravnavati obveznosti zanj. Še vedno je veliko prodajalcev tudi s koroške strani in od povsod drugod. Nekaj cen: Zastava 101, 1987, 64.000 dinarjev, Zastava 101, 1983, 3.000 DEM, Zastava 750, 1983, 2.000 DEM, Zastava 126, 1990, 4.500 DEM, Jugo 45, 1989, 6.000 DEM,. Jugo 55, 1989, 7.000 DEM, Jugo 45, 1988, 6.000 DEM, Golf diesel 1985, 9.500 DEM, Golf, 1979, 4.200 DEM, Golf, 1980, 4.500 DEM, Lada Samara, 1987, 8.300 DEM, Ford Escort, 1979, 3.000 DEM, Lada Niva, 1988, 78.000 dinarjev, Opel Kadet, 1979, 5.300 DEM, Kadet 1,3 S, 1989, 21.500 DEM itd. KAKO SO IGRALI? ŠRK VELENJE-DJAKOVO 24:14 (8:6) Velenje — Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Vodo-pivec in Krasna iz Ajdovščine. ŠRK VELENJE: Stropnik, Čater 5, Krejan 4, Ramšak 1. German 1, Plaskan 3, Požun, Rozman I, Vrečar I, Voglar 2, Šerbec 6, Vajdl. VELENJE—INA 24:25 (12:13) Velenje Rdeča dvorana, gledalcev 100, sodnika Puclin in Toplak iz Zagreba. VELENJE: Lakič, Misaljevič 4, Zidar 8, Katič 2, Oder 4, Fale, Hudej 6, Ikič, Petek, Delič, Memič, Hrast. JADRAN LAMA-RUDAR 0:0 RUDAR: Dabanovič, Križan, Grajfoner. Doler, Golač, Polovšak ( Kostanjšek), F. Oblak (Javornik), Pranjič, S. Oblak, Brdjanovič, Goršek. ROGAŠKA DONAT Mg-ELEKTRA 82:89 (49:33) ELEKTRA: Mrzel 9, Pečovnik 5, Pašič 4, Dumbuya 15, Lipnik 4, Pipan 30, Brešar 4, Plešej 16. MEŽICA-TOPOLŠICA 0:3 (-8, -9, -9) TOPOLŠICA: Jezeršek, Nahtigal, Mihalinec, Jerončič, Medved, Aravs, Kugonič, Žigon, Čop, Britovšek, Stakne, Golob. MEŽICA-TOPOLŠICA KAJUH 1:3 (-13, -3, 9, -6) TOPOLŠICA KAJLH: N. in J. Stevančevič, Hojak, Türk, Goltnik, Čelofiga, Ržen, Kavnik, Hasanovič. PIONIR—LJUBNO 1:3 (-8, -8, 11, -4) LJUBNO: Skok, Mihalinec, Jeraj, Donko, Rifelj, Jezernik, Detmar, Veaek., - ...........- - - - - V torek je Dragan Martinšek v prostorih LDS Velenje izročil 8.800 dinarjev predstavnicama društva Dragi Rožič in Štefki Plahuta, ki sta se za to humano gesto vsem iskreno zahvalili. (tekst in foto: BM7 izkupiček za onkološko društvo - V organizaciji Kulturnega centra Ivana Na-potnika je bila pred časom kulturna prireditev z naslovom »Le predi dekle, predi«. Pokrovitelj prireditve je bila Liberalno-demokratska stranka občine Velenje, ves izkupiček pa so namenili onkološkemu društvu Velenje. Na prvem večjem tekmovanju se je izkazala petnajstletna Adrijana Kotnik, ki s svojim talentom veliko oBèta. Planinstvo Pred koncem zime na dvatisočaka -Rokomet—--— Kaj je bilo narobe? Po sobotni tekmi v Rdeči dvorani gledalci, predvsem pa trener velenjskih rokometašic, še dolgo niso mogli verjeti, da so dekleta izgubila že dobljeno tekmo. Ob polčasu so gostje sicer vodile za en zadetek, sredi drugega polčasa pa so domače igralke zapored dosegle sedem zadetkov in povedle z 22:17. Tedaj so očitno pozabile, da tekma traja 60 minut, neodgovorno so popustile, nekatere pa zaigrale, kot da bi bila za njimi neprespana noč in gostje so naredile nepričakovan obrat. Najprej so izenačile, nato pa dosegle še zmagoviti zadetek. Kako nezbrano so igrale domačinke v zadnjih 15 minutah (velja posebej za Odrovo in Zidarjevo), pove med drugim podatek, da so v tem delu zastreljale tudi tri sedemmetrovke. Edina, ki je zadovoljila je bila vratarka Petkova. V naslednjem kolu imajo priložnost za popravni izpit v Mariboru proti Braniku. Naloga najbrž ne bo lahka, saj se Branikovke krčevito borijo za obstanek v ligi. S fanti je bilo vse v redu Povsem drugače kot velenjska dekleta so zaigrali fantje, ki jim v srečanju z ekipo Djakova še na misel ni prišlo kakšno presenečenje. V prvem polčasu sta obe ekipi igrali odlično v obrambi, saj je bil domači vratar premagan le šestkrat, gostujoči pa le dvakrat več. Takoj v začetku nadaljevanja so se Velenjčani razigrali in si kaj kmalu priborili nedosegljivo vodstvo. V tem delu se je predvsem izkazal domači vratar Vajdl, za katerega gostujoči strelci skorajda niso našli rešitve. V naslednjem kolu bodo gostili ekipo Metalca, srečanje pa bo na sporedu šele prihodnjo soboto. -Nogomet-- Strelci — pomlad je tu Napoved, da bo učinkovitost Rudarjevih strelcev po odhodu odličnega napadalca Matjaža Cvikla precej manjša, se vse bolj uresničuje. V treh tekmah pomladanskega dela prvenstva so Velenjčani nasprotnikovega vratarja premagali le enkrat in še to z bele točke. Neučinkoviti so bili tudi v nedeljo v Dekanih, kjer gledalci niso videli nobenega zadetka, »rudarji« pa so zamudili priložnost, da bi se na vrhu lestvice izenačili z vodilnim Slovanom. Tudi Moščanom namreč pomladi ne gre po pričakovanjih in so v nedeljo izgubili v Lendavi. Rudarju sedaj uhajajo le za točko, treba pa je povedati, da je tudi za Rudarjem prava gneča. Ljubljana se mu je približala na točko, Svoboda, presenečenje letošnjega prvenstva, pa na dve. Morda je preuranjena trditev, da Rudar nima ekipe za prvo mesto, vsekakor pa se igralci morajo zavedati, da le zadetki v mreži prinašajo točke. V naslednjem kolu bodo Velenjčani gostili ekipo Steklarja, zato jim prišepnimo, da je v deželo že prišla pomlad. Naj se torej v zadovoljstvo vseh končno prebudijo, strelci seveda. (vos) --Košarka--— Elektra potrdila vrednost V slovenski košarkarski ligi so ekipe od 5. mesta navzdol v soboto sklenile letošnje prvenstvo, prve štiri — Helios, Ko-ner, Mineral Slovan in Ježica, pa bodo v končnici odločile, do je resnično najboljši. Košarkarji Elektre so na najboljši , ačin sklenili sezono, z zmago v gosteh seveda. Tekma v Ro-É iški Slatini je bila izenačena do 7. minute, nato pa so gostje p ičeli prveč grešiti in domači so v 15. minuti vodili že z 4 :23, polčas pa so dobili za 16 točk. Igralci Elektre so se pre-bi dili v nadaljevanju, zaigrali mnogo bolje in iz minute v minuto zmanjševali prednost domačinov. V 32. minuti so izenačili na 67:67, nato pa sta se ekipi menjavali v vodstvu do zadnje minute. Takrat so gostje v eni minuti dosegli 6 točk, domači pa nobene in tekma je bila odločena. -Alpsko smučanje-- David močnejši od Goljata Naslov je kar primeren, saj je David De Costa v svoji kategoriji v letošnji sezoni domala nepremagljiv. Pred sklenitvi jo letošnje smučarske sezone je dosegeì še eno v nizu letošnjih zmag. V veleslalomu na Soriški planini za pokal »Top trade« je zmagal, slaloma pa zaradi slabega vremena (žal) ni bilo. Ekipa organizatorja turnirja: (z leve) trener Smajlovič, Čerke-zovic, Mehič, Rodič, Čutuk in Todorovič Šah — kvalifikacije na Okroglem Zadnje dni prejšnjega tedna so bile na Okroglem pri Kranju kvalifikacije za nastop na republiškem prvenstvu slepih in slabovidnih v šahu. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini. V drugi je Viki Vertačnik osvojil četrto mesto in se uvrstil na republiško prvenstvo. V. V. Najbolje pripravljeni so krenili na zasneženi vrh Raduhe, ostali pa so uživali na prelepi Loki Stipe Mesic o Planici in Velenju Med sobotnimi gosti v Planici je bil tudi podpredsednik predsedstva Jugoslavije Stipe Mesič. Ena od njegovih izjav je za nas posebej zanimiva. Najprej je povedal, da je v Planici prvič in da bo še rad prišel — pod pogojem, da ga ne bodo povabili na vrh zaletišča. Sledila je tista posebna zanimivost. Prvič je namreč bil na smučarski skakalnici — v Velenju. Ta je razumljivo velikokrat manjša od velikanke v Planici, ko pa je z njenega vrha pogledal navzdol, je bil prepričan, da nihče živ ne more priti do izteka. Le kako je šele tukaj na vrhu, je zavdihnil, in ob tem morebiti pomislil tudi na svoj vzpon na vrh, ki se mu v kratkem obeta. -Odbojka-—— Tri zmage s treh gostovanj Vse tri ekipe z našega področja so v 7. kolu tekmovanja v slovenski ligi gostovale, dosegle prepričljive zmage in si utrdile visoka mesta na lestvicah. Topolčani so gostovali v Mežici in brez večjih težav premagali domačo ekipo s 3:0. Z raznovrstnimi kombinacijami so gostitelje povsem nadigrali, ti pa so se jim resneje upirali le na trenutke. Sedaj so trdno na drugem mestu za nedosegljivim Granitom, v 8. kolu pa bodo gostili Vizuro iz Celja. Tudi dekleta so gostovala v Mežici in s pametno in natančno igro na mreži premagala gostiteljice s 3:1. Topolčanke so sicer povedle že z 2:0, nato malce popustile v četrtem nizu pa se spet zbrale, se zadržale na petem mestu, ki ga lahko še utrdijo v naslednjem kolu, ko bodo doma igrala z novomeškim Pionirjem. Prav Pionirja so v Novem mestu premagale Ljubenke s 3:1. Sedaj so na tretjem mestu, njihove nasprotnice v naslednjem kolu pa bodo igralke Fužinarja. d. m. -Karate——- Prvič mednarodno in uspešno Osem ekip iz Italije, ZR Nemčije, Avstrije in Slovenije je nastopilo na 1. mednarodnem karate turnirju za pokal Šoštanja. Turnirje v Rdeči dvorani izvedla karate sekcija pri TVD Partizan Šoštanj, ki je ob tej priložnosti izdala tudi bilten kluba. Gledalci so zares uživali v mojstrovinah in veščinah tega športa. Borbe so bile zelo zanimive. Posebej so navdušili gojenci miličniške kadetske šole iz Tacna, ki so predstavili vse oblike možne obrambe, presenetili pa so tudi mladi žalski ka-rateisti v veščinah s palicami. V ekipnem delu tekmovanja je zmagala reprezentanca Slovenije pred Italijo in Šoštanjem. Med moškimi posamezno je bil Rodič iz Šoštanja drugi, med ženskami pa njihova obetavna Kotnikova četrta. Na sobotnem republiškem prvenstvu v Rušah za člane v absolutni kategoriji je ekipa Šoštanja v katah osvojila drugo mesto, Petar Pejkunovič iz velenjskega kluba pa je bil v borbah tretji. Zadnjo zimsko soboto v marcu se je okoli 250 ljubiteljev gora zbralo na Raduhi. Prišli so domačini iz Luč in okolice, Solčave, Ljubnega, Rečice ob Savinji, Prebolda, Dobrteše vasi, Zabukovice, Šoštanja, Velenja," Raven na Koroškem, Radelj, pa tudi iz Zagreba, Ljubljane, Litije, Šentvida pri Stični, Kopra in Lendave. Udeleženci so se najprej ustavili pred spomenikom slovenskemu skladatelju Blažu Arniču pri osnovni šoli v Lučah, zatem pa krenili po poti proti Loki. Daje zimski pohod varno potekal, gre zahvala odbornikom PD Lu-če, pa tudi šestim članom alpinističnega odseka Luče, ki so v dveh poiskusih zgazili pot na vrh, kjer je bilo še nad meter snega. Pokrovitelja, Gorenje Servis in Gorenje MGA, sta pravočasno poskrbela za zado- stno število plakatov, izkaznic in za spominski žig. Plakat in izkaznico je oblikoval Jože Horvat-Jaki, g. Margaret Davis iz Ljubljane pa je predstavnikom PD Luče izročila denarni prispevek za osnovno šolo v Lučah. Tudi g. dekan, zdravnik, predstavniki turističnega društva, trgovci, gostilničarji, pek, gasilci, domačina pa poti proti Loki so s svojim ravnanjem pokazali, da živijo in čutijo s krajem. Luče so bile in še bodo eden najbolj mikavnih turističnih krajev v Sloveniji! Zato vabilo vsem tistim ljubiteljem narave in gora, ki ste letos ob prvi izvedbi pohoda iz najrazličnejših razlogov ostali doma: drugi Arničev zimski pohod iz Luč na Raduho bo v soboto, 21. marca 1992. Sicer pa 50 tednov hitro mine. Miroslav Žolnir Kako umazani ali čisti smo? Veliko vprašanje za naš čas. Ne samo za »Naš čas«, časopis, ki je na naslovnici prejšnji leden prinesel to vprašanje na piano, ampak vprašanje za vsakega izmed nas, prebivalcev te ljube šaleške doline. Slika, ki sem jo zagledal pod vprašanjem, je samo del grozljive pogodbe, ki jo vsi nemo in z bolečino opazujemo. Ko razmišljam o tej umazano-sti in čistosti, se močno bojim, da smo ljudje otopeli za \se. kar je lepega. To razpoloženje se je v nas naselilo počasi in neopazno. Razmišljal sem. zakaj. V spominu mi je ostal prizor iz mladosti, ko sem kot srednješolec pomagal staremu očetu pri delu na travniku. Bilo je za bencinsko črpalko v Šaleku. Ob delu. sem se od njega počasi naučil velike ljubezni do zemlje, do skrivnostnih sil, ki so iz zemlje poganjale cvet za cvetom, bilko za bilko, drevo za drevesom, sad za sadom. Ko so Velenje preurejali, sem se od njega naučil tudi bolečine, ko so našo zemljo neusmiljeno odkupili in jo uničili. Tistega dne sva na travniku trosila umetni gnoj. Sprehajalna pot, ki vodi iz gornjega dela mesta v spodnji, je dovolj široka, da se z užitkom sprehodiš po njej. Večji užitek pa je bil ubrati bližnjice po travniku. Vneti sprehajalci so si naredili kar tri, da bi bila izbira pestrejša. Opozorilne table so namesto nas prosile, da bi le pustili travnim bilkam dihati in živeti. Toda nepismenost in zazrtost v nespremenljivost osebne odločitve, sta naredili svoje. Table podrte, bližnjice brezobzirno razširjene . . . Ko smo na travniku delali, je strah pred lastnikom večino sprehajalcev pre:usmeril na pravo pot. Toda tisttega dne se je nekomu strašno mudilo. Človeku srednjih let, verjetno poročenemu, očetu . . . Na prijateljsko opozorilo starega očeta je bruhnil iz njega gnev, ki se je razlil v neprijazni: marš v PM stari, te zemlje ne boš več dolgo lizal. Če sem prej zapisal, da sem se od pokojnega starega očeta naučil bolečine, lahko sedaj zapišem, da sem se naučil ponosa. Tistega ponosa slovenskega kmečkega človek a, ki ga ni uničil ne boljševizem, ine kolektivizaci-ja. ne uničujoče: obdavčitve . . . Zdaj pa nazaj \ naš čas. Ta neprijazni neznanec iz opisanega prizora se je vedel kot oblastnež. Ko se začneš vesti kot oblastnež izključiš možnost, da se lahko od drugega človeka nekaj naučiš. Mislim, da se ljudje danes vedemo precej oblastniško predvsem do narave. Po navedeni logiki torej izključujemo, da bi se od narave lahko česa naučili. Učiti se nečesa od drugega pomeni, da ga začnem spoznavati. Ko ga spoznam ga začnem ceniti in spoštovati, ali pa ga zapustim in se oddaljim od njega. In z naravo naj bi se pogovarjali vsaj po vzorcu materialističnega poučevanja po naših šolah. A se je generacija za generacijo oddaljevala od zemlje in njenih zakonitosti, ker je videla samo svoj trebuh. Ob vsem učenju se nismo naučili najosnovnejšega: ljube/ni do zemlje in njenih zakonitosti. In neprijazni neznanec, ki mi je ostal v spominu se skriva v vsakem izmed nas. Od svojega starega očeta sem se torej naučil ljubezni do zemlje, bolečine in ponosa. Čut za te razsežnosti življenja v nas ljudeh še ni zamrl. Zato sem zelo hvaležen gospodu Francu Krištofu, ki je rekel, da se bo med prvimi udeležil akcije za očiščenje obrežja reke Pake. Kolikor sem informiran, to akcijo v naši dolini organizirajo Slovenski krščanski demokrati na prvo soboto v mesecu aprilu. Vse, ki boste prebrali to moje razmišljanje, bi rad spomnil na g. Krištofa in njegovo pripravljenost. Začnimo se učiti. Drug ob drugem pri čiščenju obrežja reke Pake, pri čiščenju . . . Janko KVARTIČ Šoštanj Skorno 1 /b Ukinitev bolnice in Informativnega centra V 10. številki NAŠEGA ČASA dne 21. 3. 1991 in v DELU dne 22. 3. 1991 smo bili obveščeni, da se ukinja bolnica TOPOLŠICA in Informativni center v Velenju NAŠ ČAS in menda RADIO Velenje. Najprej na prvi strani N. Č. prispevek uredništva SLOVO INFORMATIVNEGA CENTRA?, sicer z vprašajem, kajti odločali bodo na skupščini v torek delegati, to je tisti ljudje, ki smo jih v olili za boljši jutri, ne za albansko zaostalost. Če je v njih le trohica domoljuba, potem se bo delegat odločil za to, da nam to, kar so včasih celo po podjetjih zastonj prejemali (NAŠ ČAS, s čimer se pa ne strinjam, ker si ga lahko še kupimo) ostane. Za naše informacije v občinskem merilu iz Velenja in Mozirja. Ali takole glasilo morda ne sodi v NASVET ZA KMETOVALCE Novi herbicidi granstar, harmony Granstar 75 DF — herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v žitih Uporablja se po vzniku žita in plevelov. Deluje že na vzni-kle plevele in tiste, ki bodo v 6 dneh vzkalili. Prednost pred drugimi herbicidi je v tem. da se lahko uporablja od faze dveh listov do nastanka drugega kolenca. Najbolj učinkuje, ko so pleveli vzklili in so v fazi intenzivne rasti. Po uporabi Granstar je večina plevelnih rastlin takoj ustavljenih v rasti in ne konkurira osnovni kulturi. Vidni znaki delovanja herbicida se pokaže jo 10 15 dni po uporabi. Bolj odporni pleveli nehajo rasti, a ne propadejo. Niso več konkurenčni kulturnim rastlinam in ne semenijo. Uporaba : Granstar 75 DF uporabljamo v količini I 5 25g/ha. Več- ji učinek ima z dodatkom mo-čilnega sredstva (0,5 I % Sa-dovit ali Radovit). Običajna doza uporabe je 15 —20 g/ha. V primeru močne zaplevljeno-sti z osatom in slakom je doza 20 25 g ha. Za zatiranje smo-lenca se priporoča kombinacija Granstara s Starane-om 250, če nismo ujeli optimalnega časa tretiranja (do 2. kolenca smo-lenca). Priporočena doza je 20 — 25 g/ha. Granstar-a in 0,3—0,4 l/ha Starane. Lahko se meša tudi z drugimi pripravki za zatiranje ozkolistnih plevelov. Prednost uporabe Granstar-a: mala doza/ha nizka toksičnost hitra razgradnja (ni ostankov v tleh in hrani) sigurno delovanje po žetvi lahko sejemo vse kmetijske kulture brez omejitve kulturo človeka? Ce imaš tudi neprecenljivo zbirko knjig, časopis, posebno domač vedno vza-meš v roke. V Našem času smo lahko preprosto povedali vsi, kaj je prav in kaj ni, bil je tudi pripomoček obveščanja Šaleškega ekološkega društva in drugih, da smo preko njega obveščali, pisali. da o vseh prispevkih uredništva in novinarjev ne govorim. Oglasi, reklame . . . Ali bomo sedaj »prešaltali« na nek drug časopis. ki bo zmetal vse v koš? Zato upam, da bodo občinski delegati toliko umni, da se bodo odločili /a tistih 0,50 "o. Prav gotovo to ni velik denar, časopis pa je na voljo vsem, ki ga hočejo brati, medtem ko knjižnico na podeželju le malo uporabljajo, ker preprosto nimajo časa, da bi še svoje knjige prebrali. Če pa so napisane kritike šle v nos morda tudi takim, ki imajo »nadobčin-sko« zmožnost cenzure v drugih časopisih, potem je jasno, kaj bi bilo na primer objavljeno v sosednjem časopisu in kaj ne! Drugo, kar me je v srce zabolelo, je članek izpod peresa dr. speč. internista Janeza Polesa. Sicer ga v si tisti, ki ste se že zdravili v Topolšici. dobro poznate. In ravno zato, ker se je v časopisu golorok zavzel za bolnico, izpovedal o njej in njihovem delu vse prav natančno, prizadet zaradi že utečenih, zahrbtnih odločitev NAŠE REPUBLIŠKE VLADE, ki je že marsikaj skuhala za hrbtom tistega, kateremu bi morala pogledati v oči in se z njim pogovoriti. Vprašujem, kakšen načrt si je zastavila občinska oblast glede tega članka, kaj so doslej naredili za ohranitev bolnice? Kaj ste storili »minister« za družbene dejavnosti, predsednik izvršnega sveta in g. župan? Li boste dopustili, da bodo občani dveh občin hodili po bolnicah, ki so že sedaj tako napolnjene, da bolniki ležijo na hodniku v zasilnih posteljah? Ali boste dovolili, da se denar, vložen v bolnišnico, v sodobne bolniške sobe, v nove aparate, v izkušeno osebje prenese v tuje roke? Ali boste dovolili, da bodo tudi pri nas delali po romunskem sistemu, kjer niso po (S5. letu starosti sprejeli nobenega bolnika v bolnico, ker ni več »rentabilen«. Je to tisti boljši jutri, ko ne bomo baje imeli denarja za zdravljenje kljub temu, da smo vse kar obstaja prigarali. Ravno glede tega še besedico. Mnogo nas je starejših ljudi, ki včasih moramo v bolnico na hitro. Vse to, kar smo prigarali od konca druge svetovne vojne do danes, se nam obrestuje v obliki bolezni. Sedaj nam je bila bolnica blizu, obiski so imeli ob tem čudnem spreminjajočem delovnem času, tudi še čas za bolnika, kar je bilo zanj vsekakor spodbudno. V bolnici je bilo tudi mnogo mlajših ljudi. Saj ne bo nihče tiščal v bolnico, če mu ni potrebna, toda tistim, ki jim rešuje življenje JE POTREBNA. In ne bomo je dali! G. Peterle je povedal, da za čistilne naprave na termoelektrarni v Šoštanju, kljub veliki pomoči Avstrije, ni denarja in jih ne bo. Polovica, ali pa še več Slovenije uporablja to elektriko za svoje potrebne ali tudi nepotrebne namene in vsa ta elektrika je šla preko naših teles, našega zdravja. Zato obolevamo veliko bolj. kakor drugje. In če se je gozd poškodoval do take mere, da je danes najbolj pogosto merilo za prekoračitv e emisij, potem je človek vse to potuhnjeno nosil v sebi ali pa še nosi. Zato bo moral večkrat z zdravniku in v bolnico. Toda kam? Pač tja, kjer je vlagal in pomagal s svojimi prispevki za svoja stara leta. In denar! Kam gre, ko pa se govori kar naprej o privatizaciji, privatniki pa že sedaj plačajo precej več prispevkov na osebne dohodke delavcev, kakor znaša njihova netto plača. In kje so še davščine? Koliko plačujejo v podjetjih, mi ni znano, če pa je enako, potem mora biti precej denarja tudi za take stvari kot je bolnica. Bolnica je pravzaprav ljudsko premoženje in morali bi izglasovati z referendumom, ali smo za zaprtje ali ne. Ker pa tega zagotovo ne bo, POZIVAM VSE SINDIKALNE ORGANIZACIJE, USTANOVE, PODJETJA, KRAJEVNE SKUPNOSTI, DRUŠTVA UPOKOJENCEV, ZVEZO BORCEV, RAZNA DRUŠTVA in ŠE KOGA, DA PRIČNEMO ZBIRATI PODPIŠE, DA NAM BOLNICA OSTANE. SAMO POLO PAPIRJA, S ŠTIRIMI RAZPREDELNICAMI: I. TEK. ŠT., 2. IME IN PRIIMEK: 3. KRAJ STANOVANJA, 4. LASTNOROČNI PODPIS. To je dovolj., in če bomo to izvedli v Velenjski in Mozirski občini, bomo s tem izjavili, da na demokratičen način zahtevamo tisto najbolj potrebno človeku, to je pomoč v krizi. Ne dajmo si vzeti vsega, ne dovolimo, da bi na deželi ostala samo kramp in lopata, kakor je pravilno napisal dr. Poles, ne dovolimo tako centralizacijo, da bi od Ljubljane do Primorske bilo vse čisto, v Velenju in Mozirju pa vse razdrapano, denarja ni za cesto (ali jo bodo morali zgraditi tudi Avstrijci od Ljubnega do Luč), v bližino treh kilometrov od Velenja nam vsiljujejo jedrske odpadke (Ob tem pa mi minister Jazbinšek ni znal odgovoriti v oddaji ZELENA URA. koliko mora biti oddaljeno komunalno odlagališče od strnjenega naselja) se pravi, da delajo kar tako »od oka« kam bomo odvrli kaj. Veselo smo volili naše po- V rezervoar škropilnice, ki je delno napolnjena z vodo, damo vedno najprej določeno količino Granstar-a in potem drugi herbicid ali vlažilo. Harmony 75 DF — herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v koruzi. Harmony je selektiven herbicid za zatiranje širokolistnih plevelov v koruzi, vključno z na atrazin odpornimi vrstami. Lahko ga uporabljamo v mer-kantilni in silažni koruzi. Uporabljamo ga po vzniku koruze in plevelov, ko je koruza v fazi 2 — 4 listov, vznikli pleveli pa v fazi do štirih listov. Harmony lahko uporabljamo v količini 10— 15 g/ha ob potrošnji 200- 300 1 vode/ha. Dodajanje močila v koncentraciji 0,5—1 % izboljša delovanje in lahko dozo zmanjšamo na I0g/ha. Uporaba močila (San-dovit ali Radovit) zboljša učinkovitost Harmonya v sušnih prilikah. Harmony v količini 10 15 g/ha lahko kombiniramo z zmanjšano količino atra-zina ( 1 kg z 50 % aktivne snovi) zaradi širšega spektra delovanja. Harmony lahko kombiniramo tudi z 2,4—D pripravki (10 g Harmony + I I preparata na osnovi 2. - D), kar dobro deluje na osat. slak in pasje zelišče. Harmony lahko zmešamo z: 1. HARMONY + DEHER-BAN — to je uspešno proti slaku I0g/ha + I l/ha Če pa imamo poleg širokolistnih plevelov še ozkolistne plevele pa uporabimo te kombinacije: 1. HARMONY + BANVEL pri tej kombinaciji moramo paziti, da ne škropimo prepozno, ker lahko posevek požge-mo 10g/ha 0,3 l/ha 2. HARMONY + LENTA-GRAN 10g/ha 1,2 kg/ha Pri škropljenju pazimo na enakomerno porazdelitev škropiva po plevelih. Tretiramo po dežju. Po škropljenju nekaj ur naj ne bi deževalo, da začne aktivna snov delovati. Harmony je ekološko zelo ugoden, ker je malo strupen in se hitro razgradi. ZŽV CELJE — ENOTA ZA KMETIJSKO SVETOVANJE VELENJE Diklič Lidija, inž. agr. slance in predsedujoče in pod-predsedujoče. Odločali smo se v visokem odstotku za plebiscit. Toda kljub zaostreni politiki potrebujemo tudi gospodarstvo. In od tega je odvisno vse drugo. Tako pa ni denarja za minimalno razliko v pokojninah, brezposelni so sedaj še nekako, saj prejemajo vsaj nekaj denarja, ko pa bo tudi ta pošel? Vidi se, da se nekateri na vse spoznajo na osnovi obiskov po zahodu, saj je zahod edino merilo za vsa dejanja, samo plače so albanske. V nemški reviji sem prebrala vse plače od kanclerja do ministrov, s sliko so bili objavljeni. ker tudi tam ni vse tako, kot bi moralo biti. Sedaj pa naj še pri nas novinarji natisnejo plače naših vodilnih. Zakaj ne bi smela vedeti delavka, ki ima 2500 din plače, koliko zasluži tisti, ki ga je volila in ki je v njegove roke položila svojo usodo. To naj ne bi bila nobena skrivnost. Saj smo demokratični, ali ne? SAVINJČANI IN ŠALEČA-Nl! Nikakor si ne dovolimo, da bi bili najbolj oropan kos zemlje v Sloveniji, najbolj zasvinjan in beden. Obdržimo, kar imamo, ker dobili verjetno tako ne bomo nič. Sicer pa. če bi se ravnali po naših v Ljubljani, bi ne odvedli vsega denarja v Ljubljano, ampak bi ga nekaj zadržali za svoje PRF.POTREBNE POTREBE. Razočarana volilka: Marinka Obu O slovenski vojski in naši sedanjosti ODMEV NA ČLANEK GOSPODA B. KORUNA Danes si veliko ljudi ne zna odgovoriti na številna vprašanja o svoji bodočnosti in bodočnosti Slovenije. Tako si ne znamo odgovoriti o namenu slovenske vojske. Proti kateri vojski bo slovenska vojska zmagovita? Pred katerim sovražnikom nas bo lahko ubranila? Ali bo v svoji malošte-vilčnosti iskala pomoč drugih vojska in tako povzročila, da bo slovensko ozemlje njihovo bojišče, kjer bodo lahko preizkušali svoja orožja in taktike? Ali pa jo bo potrebovala oblast ali pa posamezna stranka za ustrahovanje slovenskega naroda. Zaradi take bojazni in strahopetnosti smo proti militariziranju Slovenije. Dovolj nam je iz preteklosti raznih NNNP (nič nas ne sme presenetiti), gradnje zaklonišč, obrambnih načrtov itd., ki so nas neprestano spominjali na možnost ponovnih vojnih grozot. Za vse to smo zapravljali denar in čas. Danes ko tako kritiziramo preteklost, pa iz nje pobiramo preživete in nepotrebne stvari in skušamo na enak način zapravljati slovensko premoženje, ki je že tako siromašno. Z vsiljevanjem militarizacije Slovenije nočemo prisluhniti novim svetovnim gibanjem proti nasilju in vojnam, za medsebojno spoštovanje ne glede na raso ali narod, za prijaznost do narave in ljudi, ki so drugačni od nas. Vse te ideje so tuje našim slovenskim politikom, niso jih sposobni razumeti in dojeti, zato vsiljujejo ljudem državno ureditev, ki bo ščitila brezobzirnost, izkoriščanje, pohlep in mu, ..ost uporabe drugih ljudi za pr«stiž in bogatenje. Ne verjamem v usmiljenje bogatih, ker potem ne bi bili bogati. Še pred 50 leti so hlapci spali v hlevih poleg živine ali na senikih, dekle pa v kleteh ali shrambah. Ko pa so zboleli, so umirali v lastnem blatu, ker ni bilo srca, ki bi sočustvovalo z njimi in ne roke, ki bi jih negovala. Bili so odvrženi kot izrabljeni stroji. Je čudno, da so prisluhnili obljubam o enakopravnosti, o boju proti gospodarjem, ki so jih izkoriščali in poniževali. Kljub vsem kritikam je bil socializem čas, ko smo reveže preštevali na prste in celo pijančke spravljali v domove, ko smo imeli vsi otroci enaka zdravila in zdravniško nego. Ljudje zelc počasi dojemajo, da je ta čas minil. Novi zakonodajalci ne dvomijo, da bodo te ljudi, ki so bili vzgojeni v dostojanstvu. ki ga je zagotavljalo katerokoli delo. spet naučili ponižnosti in hlapčevstva. Morda zato g. Korun v svojem članku poudarja, da smo Slovenci samo lakaji upognjenih glav. Sedaj od novih zakonodajalcev čakamo samo še socialne programe, ki nam bodo razkrili, kako se bo preživljala množica brezposelnih potem, ko bo usahnilo denarno nadomestilo. Kakšne olajšave bodo imeli starši, ko bodo preživljali svoje brezposelne otroke, koliko bo vredno delo v triumfu lastnine. Bodo novi gospodarji imeli več usmiljenja do nas kot nekdanji? Marija Šavor Davki na energetsko varčevanje in čisto okolje V Vašem časopisu ste 21. 2. 1991 objavili članek gospe Du-šanke Založnik z naslovom »Davki proti energetskim varčevalcem in čistemu okolju«. V njem je med drugim zapisano, da so se ekološko osveščeni ljudje lahko »prijeli za glavo, ko so sredi januarja brali nov zvezni zakon o začasnih ukrepih o davku od prometa izdelkov in storitev«. Za glavo smo se prijeli tudi ZELENI. Ni mi namreč težko priznati, da ob »ratifikaciji« zveznega zakona v republiški skupščini nismo opazili, na kakšne proizvode se nanaša nov posebni davek. To se je zgodilo preprosto zato, ker v predlogu zakona ti proizvodi niso bili taksativno našteti. Zato je bila v uredniškem komentarju pod člankom zapisana tudi moja izjava, da bomo ZELENI še v tem mesecu poizkusili razveljaviti tisti del zakona, ki dodatno obdavčuje toplotne črpalke. Z veseljem lahko sporočim, da se je to na zasedanju republiške skupščine 7. marca tudi zgodilo. Na moj predlog in predlog ZELENIH Slovenije poslej posebnega prometnega davka v višini 13,5% ne bo potrebno plačevati ne le za toplotne črpalke, temveč tudi za: — gradbeni izolacijski material, izdelan iz mineralnih materialov,-steklene volne, sintetičnih materialov in plute; — solarne vodne grelnike, ko-lektorje in toplotne napeljave, ki so konstruirane za neposredno in posredno uporabo sončne energije; — vodne turbine in opremo za majhne hidroelektrarne na potokih in rečicah, ter — termostatske radiatorske ventile, rekuperatorje in regenera-torje toplote, ki izkoriščajo odpadno toploto. Upam, da bodo to novico z veseljem sprejeli ne le v podjetju Gorenje Toplotne črpalke, temveč tudi ekološko osveščeni ljudje, predvsem pa kupci, ki bodo poslej te izdelke kupovali ceneje. Vane Gošnik Denacionalizacija ! Poseg v lastninsko-pravne razmere takega obsega je z vidika socialne stabilnosti vedno lahko problematičen. Izkušnje Madžarske, Češke in nekdanje NDR so zaenkrat pretežno negativne. Zahodne države (npr. Francija) niso nikoli posegale v tovrsno sprejemanje lastninskih razmerij, ki so nastala v času njihovih meščanskih revolucij. Posebno problematična je ustavna podlaga. Nesprejemljivo je predlaga-teljevo stališče, ki je razvidno iz predloga za izdajo, češ, da ni pomembno ali ta zakon ima izrecno ustavno podlago. Za poseg takih razsežnosti v obstoječa lastninska razmerja bi bila potrebna ustavno revizijska, torej 2/3 večina. Navadna večina bi bila mogoča le, če bi se zakon omejil na odpiranje možnosti za obnovo kazenskih in upravnih postopkov in materi-alno-pravnih odločitev, ki so pripeljale do krivičnega odvzema premoženja. Uvajanje retroaktivnosti (to ni novost v zakonodajni praksi Demosove vlade), ki pomeni sprejemanje zakonov z učinkom za nazaj, ni sprejemljivo, vsekakor pa je do njega potrebno imeti skrajno restriktiven odnos, tudi če gre za upravičene izjeme. Prav tako zakon posega v eno temeljnih načel premoženjskega prava, ki velja že iz rimskih časov, to je nauk o pridobljenih pravicah. Ta nauk je eden temeljev sodobnega pojmovanja pravne varnosti, temelji pa na dveh pravnih institutih: na zakonitem naslovu (titulus instus) in na dobroverni posesti. Primernejši naslov od »Zakona o denacionalizaciji« bi bil: »Zakon o odpravi krivičnih posledic prisilnih sprememb lastninskih razmerij v času od do«. Pri tem bi bilo potrebno opredeliti pojem krivičnosti. Ni vseeno ali se krivičnost presoja z vidika sedanjih razmer, razmer, ali z vidika razmer v času, ko je do krivičnih sprememb prihajalo. Potrebno je oceniti ali bolje rečeno kvantificirati obseg premoženja in prizadetih oseb, ter stroške državnih organov (sodišča, upravni oVgani ipd). Ocenjen je sicer strošek sodnih postopkov (600 milijonov din) ni pa jasno kaj je vključeno v to postavko. Kot eden od načinov odprav posledic so predvidene obveznice države. Edini vir finančnega kritja teh obveznic pa smo davkoplačevalci. Zakon o denacionalizaciji parcialno ureja del problematike lastninjenja. Poleg zakona o privatizaicji parcialno posegajo v to materijo še zakoni: o gozdovih, o zavodih, o stanovanjskem gospodarstvu ter o zadrugah. Ker gre za temeljni poseg v lastninska razmerja, bi kazalo celotno problematiko lastninjenja urediti z enim samim — ustavnim zakonom. Uveljavitev političnega interesa sedaj vladajoče politične grupacije bo namreč povzročila pravno enstabilnost, saj bo v prihodnje kakšna drugače usmerjena vlada zanesljivo skušala uveljaviti nek svoj, drugačen koncept. Predlog Stranke demokratične prenove je, da se vprašanje denacionalizacije v ožjem smislu sistemsko uredi v zakonu o lastninjenju, pri čemer naj bo izvzeta (podobno kot v Franciji, Holandiji, na Češkem in podobno) fevdalna veleposest. kamor sodijo tudi cerkvena ve-leposestva, premoženje odvzeto okupatorjevim sodelavcem in zaplenjeno premoženje pridobljeno s kaznivimi dejanji ter zemljišča in drugi objekti razlaščeni zaradi nedvomno obstoječega splošnega družbenega interesa (za potrebe gradnje cest, železnic, ipd.) Z zakonom, ki bi uredil odpravo krivičnih posledic prisilnih sprememb lastninske pravice bi kazalo, po mnenju SDP, generalno razveljaviti in odpraviti posledice zakona o urediti in dopustiti obnovo konkretnih kazenskih in upravnih postopkov na podlagi tistih posebnih predpisov, za katere se domneva, da je v njih prihajalo do krivičnih zaplemb in drugih krivičnih oblik razlastitve. Za te primere naj bi zakon tudi določil način odprave posledic ter roke in maksimalno višino denarnih plačil v primerih, ko iz kakršnih koli razlogov ni mogoča ali dopustna restitucija v naravi ali z vrednostnimi papirji. STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE o dveh izstopih Stališče Izvršni svet Skupščine občine Velenje je lansko jesen imenoval nov Odbor za urejanje prostora. ZELENI VELENJA smo od vsega začetka izražali dvom glede delovanja raznih odborov, v katerih »dozorijo vse odločitve« in šele nato pridejo do poslancev. Po našem mnenju mora strokovno odgovornost za predlagane rešitve v vsakem primeru prevzeti upravni organ. To velja tudi za urejanje prostora, ki ga vsebinsko ni možno ločevati od varstva okolja. Predlagana in sprejeta sestava novega Odbora za urejanje prostora je le obetala, da ta ne bo sprejemal odločitev, ki niso v njegovi pristojnosti. Vanj sta bila med drugimi sprejeta tudi Nande Korpnik in Nikša Šegota, na seje pa je bil po službeni dolžnosti vabljen tudi Peter Rezman. Oba omenjena člana sta s svojim delom in v javnosti dokazala, da pripadata tistim strokovnim krogom, ki varstvo okolja v temelju povezujejo z urejanjem prostora. Zeleni Velenja nikakor ne trdimo, da sta bila to edina člana Odbora za urejanje prostora, ki sta zagovarjala varstveni vidik urejanja prostora. Izpostavljamo ju zaradi tega, ker sta oba izstopila iz odbora prav zaradi razsežnosti, ki jo omenjamo. Pri njunem izstopu namreč ni šlo za nikakršno v naprej načrtovano dejanje, saj je med njunima izstopoma med drugim tudi občutna časovna razlika. Kljub temu pa je pomembno, da med ostalimi dejstvi oba izpostavljata tudi vlogo predsednika Odbora za urejanje prostora, Franca Avberška. Nihče ne dvomi v strokovno delo predsednika, v obeh izstopnih izjavah pa je poudarjena nezdružljivost te funkcije z direktorskim mestom v rudniku, ki ni le »zgradil mesta Velenje«, ampak je tudi »porušil skoraj vso Šaleško dolino«! Ta odnos do predsednika potrjuje stališče obeh bivših članov, češ da je urejanje prostora v temelju povezano z varovanjem okolja. Člani Izvršilnega odbora Zelenih Velenja smo se podrobneje seznanili z vzroki, zardi katerih sta Nande Korpnik in Nikša Šegota utemeljila izstop iz Odbora za urejanje prostora pri IS SO Velenje. V zvezi s tem omenjenima izstopoma smo spre- jeli naslednja stališča: 1. Izvršilni odbor ZELENIH Velenja podpira izstop obeh članov iz odbora in hkrati predlaga Izvršnemu svetu Skupščine občine Velenje, da oba izstopa obravnava na eni svojih prvih sej. 2. ZELENI Velenja bomo vztrajali pri komplementarnem obravnavnaju urejanja prostora in varstva okolja. Zato bomo vztrajali in zahtevali takšno reorganizacijo občinskih upravnih organov, ki teh dveh komponent upravljanja občine ne bo ločevala: 3. Predlagamo IS SO Velenje, da ob reorganizaciji upošteva naše mnenje o nezdružljivosti vodenja Odbora za urejanje prostora z vodenjem organizacije, ki je največji povzročitelj uničevanja okolja v Šaleški dolini. Predsednik IO ZELENIH VELENJA Vane Gošnik 377 milijonov din Cifra, da se ti zmoti, kaj? Žal večina nas pri tej »nagradni igri«, ki seji reče občinski proračun ne more sodelovati. O, pač! Na tisti strani, na kateri je potrebno nekaj (najmanj) pa 24% plače) dati, smo vsi. Kako se ta pogača reže ali se bo rezala je dano le nekaterim ministrom v občini. Tako vsaj izgleda! Denarje tisto področje, na katerega se spozna vsak človek. Zato je opravičeno pričakovati, da se bo ob proračunski pogači ustavil vsak koristnik in od nje želel odrezati zase in za svoje največji delež. V Stranki demokratične prenove Velenje, mislimo, da se uspešnost ali neuspešnost vlade kaže-ravno skozi vsebinsko bogatost razprave o proračunu. Kajti razprava o proračunu mora voditi k ciljnim zahtvam po neki perspektivi, opredeljevati mora razvoj. Ta razvoj pa ne more in ne sme biti strankarsko obarvan. Čim bolj se bomo približali tem splošnim opredelitvam uspešnega razvoja, tem prej bodo padale strankarske zahteve in tem bliže bomo proračunu, ki si ga vsi' želimo. Vendar se bojim, da smo danes še daleč od tega. Osnutek republiškega proračuna je čisti odraz, da Demos želi vladati in ne upravljati. Ta ugotovitev, ki jo je izrekel predsednik vlade v senci Emil M. Pintar, ne leti mimo naše vlade. Prora- čun je ogromen. Predvsem je prevelik za sesipajoče se gospodarstvo. Na tem mestu je popolnoma razumljivo, da so zahteve Gospodarske zbornice po zmanjšanju obremenitev gospodarstva logične in samoumevne. Mi jih v tem podpiramo. To vse kar velja za republiko, velja tudi za našo občino. Edino kar vel ja res pohvaliti je to, da smo po nevemkolikih letih lahko pregledali celotno načrtovano skupno in splošno porabo na enem mestu. Vendar to ni rezultat boljšega dela vlade, ampak nam je to prinesel sistem. Ker je obrazložitev Osnutka proračuna vsebinsko zelo skopa, da ne rečemo siromašna, predvsem gledano z našega aspekta o določitvi razvojnih tendenc v naši občini, ki smo jih omenili prej, tudi osnutek proračuna ne ocenjujemo kot neko izvirno delo. Predpostavljamo, da ni nekih kvalitetnih sprememb finansira-nja v posameznih segmentih proračunskih resorjih, če te primerjamo s predhodnimi leti. Čeprav nova vlada veliko govori o spremembah se vse preveč dela po starem ali pa še po slabšem. Preden vam natresem nekaj dopolnil, ki smo jih posredovali na skupščini, je še vredno napisati, da je bila naša občina po ustvarjenem dohodku na prebivalca v samem vrhu republike (pred leti je bila celo na 3. mestu). Pri vračanju sredstev iz republiškega proračuna, pa se po naših predvidevanjih lahko iščemo v drugi polovici 60 občin. Torej se naši ministrski možje in seveda poslanci in kar sam podpredsednik skupščine republike niso preveč »pretegnili«, da bi zagotovili večji del vračanja pobranih davkov v matično občino. Najbrž je njihova maksima: »brigam se za svoj in le za svoj proračun«. Izgovor, da niso finančniki, jim pri meni ne prinaša pozitivnih pik. Na drugi strani pa ne morem pozabiti Stefkinih »težkih« borb z »republikanci«, ko je izbojevala specifičnost potreb naše občine. Ampak to je bilo v prejšnjih, sisovskih časih. Ker smo želeli ugotoviti, kje se nahajamo v slovenskem prostoru, smo napravili izračun proračunske porabe na prebivalca za nekatere občine in sicer za Velenje, Žalec, Celje in Novo Gorico. Tako smo ugotovili, da so tako Žalčani kot Celjani, prvi za 600 drugi pa kar za 1.000 din »bogatejši« kot pride proračunska vrednost na prebivalca velenjske občine. Na slabšem so le Novogoričani — naj se ve kje je SDP. Nič za to, bo pa narod malo manj gledal po kakšnih občinskih cestah se bo vozil pardon hodil, spoznal kakšno podgano tudi od blizu, v topli vodi se bo- mo pa začeli kopati na obroke. Saj nekateri pa ja še pomnite, gospodi ! Naše KONKRETNE PRIPOMBE k Osnutku odloka o proračunu občine Velenje za leto 1991 so se nanašale predvem na preširoka pooblastila izvršnemu vrhu pri razporejanju in preraz-porejanju proračunskih sredstev, na širša pojasnila pri porabi sredstev za posebne in splošne pomene delovanja IS in skupščine, ki so za več kot 4 krat večja in predstavljajo 1,49% občinskega proračuna. Prav tako in prav res nič ni povedanega o delovanju in porabi 10%-nega porabnika občinskega proračuna — to je o delovanju upravnih organov. Ker predvidevamo, da občinski ministri, ne bodo naenkrat postali še farmerji predlagamo, da sredstva bivšega prehrambenega sisa namenijo v sklad za pospeševanja in razvoj malih in srednje velikih novih podjetij. Prepričan sem, da mi predsednik »Beli« ne bo zameril, ko sem mu s tem predlogom »vzel« funkcijo, ki jo je zelo vestno opravljal. Še na neko malenkost bi opozoril. Finančni del Osnutka proračuna je bil natiskan v dokaj čudni — dolgi, raztegnjeni obliki črk in številk. Ne bi bil rad zloben vendar bi vseeno vprašal: Je koga vlada s tem želela nategniti razen črk in številk seveda?! Jože Čas Kdo koga vabi? V deseti številki tednika NAŠ ČAS, ki je izšel 14. marca 1991 je bil na prvi strani objavljen zapis o obisku republiškega ministra za pravosodje dr. Pirnata v občini Velenje. Vsem, ki ste nam zastavljali vprašanja kaj smo se na tem srečanju pogovarjali, smo dolžni pojasnilo, da predstavnik STRANKE DEMOKRATIČNE PRENOVE na tem pogovoru ni sodeloval. Vse kar vemo, smo tudi mi prebrali v časopisu Naš čas. Med drugim tudi to, da so med ostalimi povabili tudi predstavnike strank, seveda z izjemo Stranke demokratične prenove, ki o srečanju ni bila obveščena. kaj šele vabljena. Bojan KONTIČ STRANKA DEMOKRATIČNE PRENOVE VELENJE ELKROJ — proizvodnja modne konfekcije Mozirje p.o. Delavski svet ELKROJ — proizvodnje modne konfekcije Mozirje p.o. ra/.pisuje dela in naloge: direktor podjetja POGOJI: 1. Visoka ali višja strokovna izobrazba ekonomske, konfekcijske, pravne ali organizacijske smeri; 2. 5 let delovnih izkušenj pri vodilnih delih in nalogah; poznati mora poslovanje podjetja, imeti organizacijske sposobnosti in koncept razvoja podjetja. Mandatna doba traja 4 leta. Kandidati za direktorja naj vložijo ponudbe z vsemi dokazili in programom razvoja podjetja v 8 dneh po razpisu na naslov ELKROJ Mozirje za razpisno komisijo. O izbiri homo kandidate obvestili v 30 dneh po izbiri. Občinska organizacija Rdečega križa Velenje Hvala za človekoljubnost, prostovoljnost,... Človekoljubnost, prostovoljnost, solidarnost so besede, s katerimi se kiti občinska organizacija Rdečega križa Velenje že nekaj let. Tudi v minulem ji te besede niso bile tuje. Levjega deleža aktivistov pri tem ne smemo zanemariti, prav tako pa ne občanov, ki pred stisko svojega soseda, prijatelja, znanca, sodelavca, krajana niso zatisnili očesa in obrnili dlani rok k samemu sebi. Vse to navdaja s ponosom in veseljem, ki ga ob oceni opravljenega dela v preteklem letu na razširjeni seji predsedstva občinske organizacije Rdečega križa in predsednikov krajevnih tovrstnih organizacij na seji pred tednom dni ni bilo moč skriti. Kot tudi tega ne, da so prizadevanja pri nadaljnjem razvoju krvodajalstva preventivno zdravstveni vzgoji in izvajanju človekoljubnih socialnih programov obrodila željene sadove. Eden od dokazov za to je pomoč najbolj prizadetim v novembrskih poplavah. Nekoliko podrobnejši pregled opravljenega dela po posameznih poglavjih kaže, da so pri občinski organizaciji Rdečega križa dejavnost na področju zdravstvene vzgoje prilagajali željam krajanov. Na 23 zdravstvenih predavanjih so se ti seznanili z visokim krvnim pritiskom, tegobami bolezni srca in ožilja, sladkorno boleznijo, rakom na dojki, tudi preventivnega obveščanja in osveščanja občanov v boju proti AIDS-u je bilo za poln »koš«. Vsa dosedanja prizadevanja v boju proti alkoholizmu, narkomaniji in kajenju niso obrodila željenih sadov iz več razlogov in večjega uspeha se na tem področju ne nadejajo vse dotlej, dokler bodo o tovrst- nih vprašanjih govorili le v ozkih krogih. Cilji pri krvodajalstvu: varnejše življenje in delo, ohranjanje življenja, utrjevanje zdravja, razvijanje zdravstvene kulture, uveljavljanje načela solidarnosti kažejo na svojo »veljavo« v 4404 krvodajalcih oziroma v 26 odstotkih več kot je predvideval plan. Povsem neopazno pa ni šla mimo občanov tudi akcija o darovanju delov telesa za življenje sočloveka. Solidarnost in socialno varnost je v minulem letu zaokroževalo skrbno bdenje nad osamljenimi, ostarelimi, bolnimi osebami, invalidi, katerim so aktivisti pomagali premagovati tegobe današnjega dne z nudenjem sosedske pomoči. Od ostalih dejavnosti občinske organizacije Rdečega križa pa je več kot omembe vredno še delo mladih občanov, prva pomoč, poizvedovalna dejavnost. Vse so zahtevale nemalo truda. Družbene potrebe, spremenjene razmere bodo v prihodnje gotovo tiste, ki bodo narekovale dejavnost človekoljubnih organizacij. Utečenim, že kar tradicionalnim akcijam, bodo te morale tako pridjati nove. Na novo vlogo in mesto v družbi, v življenju pomoči potrebnega posameznika ali družine pa se je treba pravočasno pripraviti. Zato so udeleženci omenjenega razširjenega sestanka pred tednom dni sprejeli le okviren delovni program občinske organizacije za to leto. Dejavnost na kateremkoli področju delovanja pa bo seveda namenjena pomoči potrebnemu človeku. Delovnega »srečanja« člani predsedstva omenjene organizacije in človekoljubnih krajevnih organizacij pravzaprav ne bi niti mogli skleniti drugače kot so ga: hvala vsem, ki so nam pri uresničevanju začrtanih nalog pomagali. Vaša pomoč nam bo tudi v prihodnje prišla zelo prav. Znali je ne bomo ceniti le aktivisti, ampak vsi, ki jim bost? na takšen ali drugačen način pomagali pri reševanju njihovih življenjskih stisk. T. P. ČETRTEK ■ PETEK | SOBOTA | NEDELJA I PONEDELJEK I TOREK 28. MARCA ■ 29. MARCA ■ 30. MARCA ■ 31. MARCA ■ 1. APRILA I 2. APRILA ETEEXEI 8.50 Video strani 9.00 Grizli Adams, 44. del ameriške nanizanke, ponovitev 9.25 Alpe Jadran, ponovitev 9.55 J. Le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 2/7, ponovitev 10.50 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Alpe Jadran, ponovitev 16.00 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Žival-človek, ameriška poljudnoznanstvena serija, 5/5 18.05 Koko — smučarski prvak 18.15 Moj kolaček 18.40 ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 4/7 19.00 19.30 20.05 20.40 21.10 22.45 23.05 0.20 Risanka Tv dnevnik 2 Danes v skupščini Simenon, tv nanizanka, 10/13 Tednik Tv dnevnik 3 Sova: Ti in jaz angleška nanizanka, 2/10, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 16. del Video strani HTV 1 SAT I 6.00 Dobro jutro 81.35 Sosedje. Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Bingo. 10.35 Maščevanje jajčeglavcev. ameriški. 12.20 Kolo sreče. 13.00 TV-borza 14.00 Sosedje, Bolnišnica, Ghostbu-sters. 15.35 Teleshop 15.50 Kadeče pjštole. 16.45 Make up in pištole Poročila. 17.50 Teddy Z ( 18.15 Bingo. 18.45 Dober ,-------- ,,, p _._ _ 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z (Jon Cryer). 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.f5 Kolo sreče. 20.00 Rocnirni rnHo7Ì Ol lìfl m;i„ Resnični čudeži. 21.00 Dragulj z Nila pustolovski. 1985 (Michaef Douglas, kathleen Turner). 22.50 Poročila. 23.05 Ljubezen v vojni, ameriški, 1958 (Dana Wynter, Robert Wagner) 0.50 Tenis. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.05 Znova ti 9 30 Vražji fantje, amerišlki, 1938 (Spencer Tracy). 11.00 Tvegamo! 12.00 Cena i vroča. 12.35 Policijsko poročilo 13.0' Dirtv Dancing. 13.2(0 Santa Barbara 14.10 Springfieldova zgodba 14 55 Divja roža. 15.35 Poročila. 15.50 Buck James. 16.40 Tvegano1 17.10 Cena je vroča 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila 19 20 21 Jump Street. 20.15 E.T.-Vesoljček ameriški znanstvenofantastični film 1982 (Henry Thomas). 22.15 Poročila' 22.25 Branningan. angleški. 1974 (John Wayne). 0.25 Pranje možganov (Human Experiment), psihološka kriminalka, 1979 (Yvette Mimieux). SPO 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics 9.00 Drsanje. 10.30 Ameriški namizni tenis. 11.30 Eurobics. 12.00 Cross country. Belgija 13.00 Australian Masters Golf. 15.00 Svetovna liga ameriškega nogometa 17.00 Smučanje 18.00 Novice. 18.30 Konjeništvo. 19.30 Novice. 20.00 Gim-nastični pokal 21.00 Tovornjakarji 22.30 Nogomet 0.00 SP v hokeju na ledu. skupina B. Ljubljana. 1.30 Novi- TELE 5 6.30 Dobro jutro. Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin. 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Flash-Gordon, Chack. 14.25 Divje življenje 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila. 16.35 Bim. barn, bino: Smrkci. Mijuki, Kraljica. Ghostbusters. 18.35 Robinsonovi. Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hojd ali top. 21.00 Ike, serija. 21.50 Poročila. 22.00 Gladijator, ameriški. 1985 (Ken Wahl. Nancy Allen). 23.40 Mary zmore vse, tv film 1982 (Karen Valentine). 1.20 Bliskovito 88. FILMNET 24 7.00 Dr. Goldfloot and the Bikini Machine, grozljivka (Vincent Price). 9.00 Portrait d'un Assassiri. francoska drama. 11.00 Guts and Glory. 13.00 London Melody, glasbeni. 15.00 Sssssss, grozljivka (Dirk Benedict). 16.45 Ish-tar, komedija (Warren Beatty). 18.30 Cry Freedom. protirasni (Kevin Kline). 21.00 Visionquest (Matthew Modine . 1.00 The Trip. TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA 1 ■ TV SLOVENIJA I flTV SLOVENIJA 1 |TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 10.10 11.10 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 18.25 19.00 19.30 19.59 20.20 21.15 22.20 22.40 0.45 Video strani Klub Klobuk, ponovitev Simenon — tv nanizanka, 10/13 Video strani Svet na zaslonu, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Tednik, ponovitev Zgodbe o Poluhcu: Kako je poluhec premagal velikega stepnega volka, 7/12 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 2/6 Risanka Tv dnevnik 2 Zrcalo tedna Uganka kumranskih rokopisov, avstralska dokumentarna oddaja, 2/2 J. le Carré: Popolni vohun, angleška nadaljevanka, 5/7 Tv dnevnik 3 Sova: Dragi John, ar.ieriška nanizanka, 6/24, Odiseja 2010, ameriški film Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi: TV Slovenija — Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik 2 23.10 Svet na zaslonu. 23.30 Yutel. eksperimentalni program. TV SLOVENIJA 2 15.00 Praga: Tenis Davis Cup ČSFR Jugoslavija. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio Maribor Tele M 18.55 Jesenice — SP v holeju (B) Jugoslavija—Francija. 21.00 Luciano Aampaoli: Pasijon po očetu, glasbena oddaja. 22.00 Posnetek tenisa iz Prage. 23.30 Yutel, eksperimentalni program. 0.30 Satelitski programi, poskusni prenosi. 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Je-lenko, nanizanka za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani, 12.20 Satelitski spored. 15.15 Hrvatski pisci na tv ekranu. 16.30 Video strani 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Umetna inteligenca, poljudnoznanstveni film. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Jelenkc. nanizanka za otroke. 18.45 Dokumentarna oddaja. 19.15 Majhne skrivnosti velikih mojstrov kuhinje. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Spekter, politični magazin. 21.05 Kvizkoteka. 22.20 Tv dnevnik. 22.40 Glasbna scena. 23.45 Poročila. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 TV koledar. 9.30 Povejte mi, kaj naj delam, dokumentarna oddaja. 10.00 Šolski spored (do 11.55) 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 13.35 Nerone, opera. 16.20 Video strani. 16.35 Poročila. 16.40 Tv koledar. 16.50 93. 17.00 Josip Slavenski. 17.30 Hrvatska danes 18.15 Povejte mi, kaj naj delam, dokumentarna oddaja. 18.45 Polna hiša, humoristična nanizanka. 19.10 Snežko Bijelič, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik 20.00 Posebni program. 21.10 Rim: Via Crucis, maša papeža Ivana Pavla II. v rimskem Kolo-seumu. prenos. 22.30 Tv dnevnik. 22.55 Tatiči mila, italijanski film. 0.25 Poročila. SATELITSKA TV SAT I 8.05 Konj za lgor|a, sovjetski film, 1978 9.20 Samo otoka ne moreš vzeti s seboj, mladinski, 1980. 10.20 Ne vem kdo sem. mladinski, 1979. 11.05 Ognjeni hudič, novozelandski 1986 (Jon Trimmer) 12.45 Pasijon, dokumentacija 14.30 Dino, družinska serija. 14.05 Izgubljeni smeh, španski film. 1986 14.50 Fantazijski otok, serija. 16.45 Kraljica divjine (Born Free) pustolovski, 1966 (Virginia McKenna) 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer, Nem ----- Kleopatra. spektakel, 1962 ^Elizabeth Taylor, Rie čija 19.15 Kleopatra. zgodovinski - 32 (Elizabeth Taj hard Burton), 22.10 Biade Runner znanstveno fantastični, 1982 (Harrison Ford. Rutger Hauer). RTL PLUS 6.00 Buck James. 8.00 Stekleni čevelj-ci. glasbeni, 1954 (Leslie Caron) 9.40 80.000 milj skozi vesolje, znanstvenofantastični. 1974 (Ed BiShop). 11.00 Poslednji lov, vestem, 1955 (Robert Taylor) 12.35 Nenavadne zgodbe 13.00 Kralj kraljev, biblijski. 1969 (Jeffrey Hunter). 15.35 Bratje Karamazovi drama, 1957 (Yul Brynner). 18.00 Umor je njen hobby. 18.45 Poročila. 19.15 James Bond — Pozdravi iz Moskve. agentski, 1963 (Sean Connery). 21.10 Dirty Dancing, plesni. 1987 (Par-tick Swayze, Jennifer Grey). 22.45 Igla. kriminalka, 1980 (Donald Sutherland), 0.35 Fanny in Alexander, švedska drama. 3.35 Formula ena. E 1LL 32! 6.00 Poslovni raport. 8.30 Eurobics. 9.00 Ozadje formule ena. 10.30 Namizni tenis, ZDA. 11.30 Eurobics. 12.00 Konjeništvo. 13.00 Masters Golf, Avstralija 15.00 Davisov pokal. 19.30 Novice. 20.00 Gimnasticni pokal. 21.00 Wrestling. 22.30 Zabavno deskanje. 23.30 Hokej: Nizozemska—Norveška, skupina B. Ljubljana. 1.00 Novice. 1.30 Smučanie. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka. 13.30 Robinsonovi, Teddy Monster, Smrkci Flash Gordon, 15.20 Smrkci. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim, barn, bino: Zabavni cirkuški šov. 16.50 Smrkci, Mijuki Kraljica, Smrkci. 18.25 Galaxy Rangers, H. Finn. 19.20 Poročila. 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top 21.00 Ring je prost. 21.50 Poročila 22.00 Hester Street, ameriški, 1975 (Carol Kane). 23.25 Calamity Jane, zabavni vestem, 1984 (Jane Alexander). 1.15 Bliskovito 88. FILMNET 24 7.00 Down Memory Lane, komedija. 9.00 Ishtar, komedija (Warren Beatty). 11.00 Cyrano de Bergerac, klasični. 13.00 Prisoners of Tnertia, drama (Amanda Plummer). 15.00 Ran, Kuro-savin kralj Lear. 19.00 Best Friends, komedija (Goldie Hawn). 21.00 The Iron Triangle, akcijski (Beau Bridges). 23.00 Punchline, komedija (Tom Hanks). 1.15 The Birds (Tippi Hen-dren). 8.20 Video strani 8.33 Angleščina, 6. lekcija 9.00 Radovedni Taček: Luč 9.10 ZBIS: Štirideset zelenih slonov, 4/7 9.25 Zgodbe o Poluhcu, 7/12 9.40 Alf, ameriška nanizanka, 22/38 10.05 Periskopov raček: Programski jezik logo, 3/8 11.15 Naša pesem 90: Jacobus Gallus, 2. del 11.45 Video strani 13.15 Video strani 13.25 Videogodba, ponovitev 14.10 Čudoviti svet bratov Grimm, ameriški film 16.20 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 2 17.05 Zadar: DP v košarki — Za- dar:Partizan, vključitev 18.30 Druga godba: Trinajsto prase z gosti, 2. del 19.00 Že veste? 19.12 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 19.59 Utrip 20.20 Žrebanje 3x3 20.35 Ona + on 22.10 Tv dnevnik 3 22.30 Sova: Na zdravje, ameriška nanizanka, 5/30, Twin Pe-aks, ameriška nadaljevanka, 11. del, Mož v rjavi obleki, ameriški film 1.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.30/17.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.25 Domači ansambli: Ansambel Ivana Ruparja, ponovitev. 17.55 Kavarna, ponovitev. 19.00 Muppet show: Tony Randall. 19.30 Tv dnevnik. 20.15 Filmske uspešnice — Boter II., ameriški film. 23.15 Posnetek smučarskih skokov. 23.55 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 8.45 Poročila. 8.50 Tv koledar. 9.00 Vesela sobota, spored za otroke. 10.00 Izbor šolskega sporeda. 11.30 Čudežni svet živali, dokumentarna nanizanka. 13.40 Tarzan in Zlata dolina, ameriški film. 15.15 Mixer »M«. 16.00 Sedmi čut. 16.10 Oddaja narodne glasbe in običajev. 16.40 Vredno je videti, dokumentarni film D. Marjanoviča. 16.55 Odprto. 17.25 Tv teden. 17.40 Poročila. 17.45 Tv razstava. 18.00 Berači in sinovi, dramska nanizanka. 18.55 Denver, zadnji dinozaver, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Intervju tedna. 20.15 Laura Lansing slept here. ameriški film. 21.55 Izseljena Hrvatska, dokumentarna oddaja. 22.25 Tv dnevnik. 22.45 Športna sobota, oddaja TV Sarajevo. 23.05 Fluid, zabavnoglasbe-na oddaja. 23.50 Yutel. 0.35 Poročila. SATELITSKA TV SAT 1 7.30 Dobro jutro. 8.30 Narodna glasba, ponovitev 9.30 Gospodarski forum. 10.00 Le otoka ne moreš vzeti s seboj, mladinski. 11.05 Kraljica divjine (Born Free), pustolovski. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Tebi na ljubo, družinski, 1944 (Winnie Markus). 15.45 Testi za gledalce; nova oddaja. 16.15 Zapp 16.40 Neon Rider, serija 17.40 Poročila 17.50 Teddy Z 18.15 Quadri----------- Jeannie. 1969 ve). 22.30 Poročila. 22.45 Halo. Berlin. 23.15 Alien Nation 0.10 Počakaj do teme, kriminalka, 1967 (Audrey Hep-burn). RTL PLUS 12.05 Kapitan N. 12.35 Heman. 13.00 Super Mario Brothers. 13.25 Želve. 13.50 Ragazzi. 14.25 Kakor mačke in psi. 14.50 Lassie. 15.10 Daktari. 16.05 Angel se vrača. 17.00 Cena je vroča. 17.45 Čudovita leta. 18.00 Novo v kinu. 18.45 Poročila. 19.30 Umor je njen hobby. 20.15 Ljubezenske noči v tajgi, agentski, 1967 (Marie Versini). 22.05 Vse ali nič. 23.30 Okumenska maša iz Taize, prenos. 1.00 Ljubezenske noči v tajgi, ponovitev filma, 3.40 Igla, kriminalka. pon. E3HE2-B 7.00 Otroški spored. 8.00 Za otroke (Fun Factory). 10.00 Moto šport. 10.30 SP v hokeju na ledu, Ljubljana. 12.00 Športno popoldne: Smučanje. Smučarski skoki, Dviganje uteži, Jadralni maraton, Davisov pokal, Golf, Firence. 19.00 Moto šport. 20.00 Avstralski nogomet. 21.00 Noč boksa 23.00 Smučarski skoki, ČSSR 23.30 Davisov pokal, tenis. TELE 5 6.30 Dobro jutro, Bino, non stop risanke. 11.05 Mesto, dežela, reka. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito. 12.30 Bim, barn, bino: Odisej, Smrkci. Sind-bad 14.30 P.O P 15.30 Šport 16.35 Cinematika. 17.30 Tednik. 17.40 Plemstvo ne varuje pred norostjo, francoski. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito kviz 20.00 Mesto, dežela, reka. 20.25 Hop ali top. 21.00 Orožje zakona. 21.50 Poročila 22.00 Grenski šampanjec, francoski, 1985 (Julie Christie Ben Gazzara). 23.25 Smrtni blagoslov tv film, 1981 (Sharon Stone, Lisa Hartman). 1.10 Gladijator, kriminalka FILMNET 24 7.00 The Son of Monte Christo. 8.45 Walt Disney. 10.45 Un Homme et une Femme. francoski. 12.30 Superman, fantastični (Christopher Reeve). 17.00 Another Woman, drama. 17.00 The Black Windmill, vohunski (Michael Cai-ne). 19.00 Withnail and I. 21.00 A Time of Destiny, drama (William Hurt). 23.00 Erotični spored. 1.00 Charmes, erotični SDored. 8.30 Video strani 8.40 Otroška matineja 8.40 Živ žav 9.30 Mesečeva ura, angleška nadaljevanka, 2/6 10.00 Celje: Velikonočna maša, prenos 11.10 Ruševec, dokumentarna oddaja 11.40 Obzorja duha 12.00 Rim: »Urbi et orbi«, blagoslov s Trga Sv. Petra 12.40 Ljudje in zemlja 13.10 Videomeh, 46. oddaja 13.40 Prisluhnimo tišini 14.20 Video strani 14.40 J. Galsworthy: Saga o Forsy-tih, angleška nadaljevanka, 11/20 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Golgota, francoski čb film 18.45 Risanka 19.00 Tv mernik 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 J. Zupan — J. Drozg: Ljubezen po kranjsko, ponovitev dram TV Slovenija 21.20 Podarim-dobim 21.40 Zdravo 23.00 Tv dnevnik 3 23.20 Sova: Kremplji in praske, ameriška nanizanka, 5/16, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 17/22 0.35 Video strani TV SLOVENIJA 2 9.30 V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 4/12. 10.00 Muppet show, Tony Randall. 10.30 Štrbske plešo: Finale SP v smučarskih skokih, prenos. 12.30 Titanic, ponovitev. 14.00 Športno popoldne. Praga: Tenis Davis cup, ČSFR Jugoslavija. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Ljubljana — SP v hokeju, (B) Jugoslavija:Avstrija. 22.15 Posnetek smučarskih skokov. 23.30 Športni pregled TV ČG. 0.15 Yutel. eskperimentalni program. HTV 1 8.30 Horizonti, kronika v madžarščini. 8.45 Poročila. 8.50 Tv koledar. 9.00 Dobro jutro, velikonočna banjka. 10.00 Split, prenos velikonočne maše iz katedrale Sv. Duje. 11.10 Dokumentarni film. 11.55 Rim, papežev blagoslov s Trga Sv. Petra. 12.30 Poročila. 12.35 Sadovi zemlje, oddaja za kmetovalce. 13.35 Daktari, filmska nanizanka. 14.35 Tudi letos. 15.05 Televizijski družinski magazin. 17.10 Veni. vidi. 17.15 Zakaj me očka pušča samo, ameriški film. 18.45 Mali leteči medvedi, risana nanizanka. 19.10 Tv fortuna. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 24 ur neke žene, drama. 21.15 Nafta, tuja poljudnoznanstvena nanizanka. 22.10 Tv dnevnik 22.30 Dopolnilo. 22.35 Športni pregled. 23.20 Trio Orlando izvaja dela W. A. Mozarta 0.20 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 8.05 Zapp. 8.30 Neon Rider. 10.00 Ne vem, kdo sem. mladinski 11.05 Tebi na ljubo, nemški. 12.45 Bingo. 13.10 Hotel. 14.00 Braxton, pustolovski, 1987 (Patrick Skelton), 15.10 Rojen v svobodi (Living Free), angleški, 1972 (Susan Hampshire). 16.45 Novo v kinu. 17.10 Družinska čast, pilotska zgodba k novi kriminalni seriji, 1985 (Daphne Ashbrook). 18.45 Poročila. 18.50 Športni klub. 19.30 Od srca k srcu, zabavni spored. 20.00 Naše imenitne tete na Južnem morju, komedija, 1963 (Gus Backus). 21.35 Poročila. 22.00 Črna mamba, kriminalka, 1981 (Sterling Hayden). 23.35 Valentina, serija. 0.05 Sestrična Angelica, španski. RTL PLUS 16.10 Dve kameli in konj, komedija, 1980 (Pierre Richard). 17.45 Kilometer 330. 18.45 Poročila. Čile. 20.15 Aligator, grozljivka, kviz: 19.10 Potovalni ligator, 1980 (Robert Forster). 21.55~Ster'n TV. 22.30 Prime Time. 22.0 Smrtonosni poker, kanadski, 1984 (David McCal-lum). 0.30 Tatarska puščava, nemški, 1976 (Vittorio Gassmann). 2.50 Aligator, pon. 4.15 Iščejo Johnnyja, parodija, 1979. EUROSPORT 12.00 Športno popoldne: Noč boksa, Smučarski skoki, Tenis, Davisov pokal, golf v Firencah, Dviganje uteži. 20.00 Svetovna liga ameriškega nogometa: New York—London MonarcFis, prenos. 23.00 Nogometni dokumentarec 0.00 Smučarski skoki. 0.30 Hokej: Italija—Poljska. Ljubljana. TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino, non stop risan ' - 11.00 Grenki Šampanjec, franco ke Ski. 12.25 Kritični magazin. 13.00 Tednik. 13.15 Normal. 13.45 Bim, barn bino: She-Ra, H. Finn, Smrkci. 15.15 Mijuki. 15.50 Vredni milijona dolarjev ameriški, 1982. Natalijin magazin o lepih stvareh. 18.10 Divje življenje. 19.05 Poročila. 19.15 Kritični magazin. 19.45 Bagdad Cafe. 20.15 Prosim smejte se 21.05 Srce je adut, ameriški, 1984 (Mary Kay Place, Jamie Farr). 22.40 Nočna patrulja. 23.30 Norišnica, serija. 23.55 Ring je prost. 0.50 Lou Reed Dortret FILMNET 24 11.00 What's Up Doc, dokumentarec 13.00 Cyrano de Bergerac. 15.00 Walt Disney. 17.00 For Keeps. 19.00 Betra-yed, drama (Debra Winger). 21.15 House Call, komedija (Walter Matthau 23.00 Last Rites, drama (Tom Berengar). 1.00 Misd Mary, drama (Julie Christie). 8.50 Video strani 9.00 ZBIS: S. Rozman: Oblaček po- hajaček, 3/4, ponovitev 9.15 Gradimo mesto živ žav, ponovitev 9.30 MPF Celje 85 — Prosti program MMZ s Poljske in MPZ iz SZ, ponovitev 10.00 Utrip, ponovitev 10.15 Zrcalo tedna, ponovitev 10.30 Tv mernik, ponovitev 10.45 Video strani 15.10 Obzorja duha, ponovitev 15.30 Sova, ponovitev 17.00 Tv dnevnik 1 17.05 Zdravo, ponovitev 18.30 Radovedni Taček: Kralj 19.00 Risanka 19.30 Tv dnevnik 2 20.05 Boris Cavazza: Primer Feliksa Langusa ali kako ujeti svobodo, drama TV Slovenija 21.10 Osmi dan 22.00 Tv dnevnik 3 22.20 400 let slovenske glasbe, 12. oddaja 23.00 Sova: Avtostopar, ameriška nanizanka, 14/16, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 18/22 0.15 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.10 Podarim dobim, ponovitev. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija. Studio Ljubljana. 19.30 Tv dnevnik. 19.50 Ljubljana: SP v hokeju, skupina B Jugoslavija:ltalija, prenos. 22.15 Po sledeh napredka. 22.45 Pesem je ..., zabavnoglasbena oddaja. 23.14 Yutel, eksperimentalni program SAT I 8.05 Sosedje. Bolnišnica. 9.15 Braxton. pustolovski, 1987 (Patrick Skel-ten). 10.30 Naše imenitne tete na Južnem morju, komedija. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Družinska čast, serija. 14.10 Beetlejuice. Bolnišnica. Šosedje. 15.55 Daniel Boone. 16.45 Cagney in Lacev. 17.50 Teddy Z. 18.15 Bingo. 18.45 Dober večer. Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Sin z otoka. 21.00 Vesele velikonočne praznike, komedija, 1984 (Jean Paul Belmondo, Sophie Marceau). 22.45 Poročila. 23.05 Magazin. 23.50 Sestrična Angelica, španski 1973. 1.40 Sin z otoka. RTL PLUS 6.00 Super Mario Brothers. Dve kameli in konj. 7.50 Praznična parada, plesni film, 1948 (Judy Garland) 9.30 Laurei in Hardy, komedija, 1928. 11.00 Trije seržanti iz Bengalija. pustolovski, 1964 (Richard Harrison) 12.35 Nenavadne zgodbe. 13.05 Igra. 13.20 Zorrova pošastna prisega, vestem. 1964 (Tony Rüssel). 14.55 Zorro proti Macistu, vestem, 1963 (Pierre Brice). 16.20 Veliki svetolasec s črnim čevljem, komedija. 1972 (Pierre Richard). 17.45 Nori hotel, serija. 18.45 Poročila. 19.15 A-team. 20.15 Babilonski lev, španski po Karl Mayu, 1959 (Georg Thomalla). 22.00 Zbrisan (Extrem Prejudice), akcijski, 1986 (Nick Nolte). 23.50 Veliki svetolasec, komedija, pon. 1.15 A-te-am. EUROSPORT 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke. 8.30 Eurobics. 9.00 Konjeništvo. 10.00 Smučarski skoki, ČSSR. 10.30 Ciklo-kros. 11.30 Eurobics 13.00 Hokej 13.30 Rally. 14.00 Nogometni dokumentarec. 15.00 Tenis, Estoril, Portugalska. 18.00 Konjeništvo 19.00 Velika kolesa. 19.30 Novice. 20.00 Hokej. 21.00 Super čolni. 22.00 Evropsko-ameriški nogometni pokal. 23.30 Hokej, Ljubljana. 1.20 Avstralski nogomet. 2.30 Novice. TELE 5 6.30 Dobrojutro, Bino. 11.30 Hop ali top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 She-Ra, H. Finn, Alvin. 14.40 Za smeh. 15.30 Wildcat. 16.00 Igra z ognjem, 121, nadaljevanje. 16.25 Poročila 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Robinson, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito, kviz za 100 000 DEM 20.00 Mesto, dežela. reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Nočna patrulja. 21.50 Poročila. 22.00 Ši videl veter?, kanadski, 1977 (Brian Pa-inchaud). 23.40 Smrtni blagoslov, ameriški. 1981. 1.25 Bliskovito 88 FILMNET 24 Sporedov FilmNeta in Sky Mo-viesa žal nismo pravočasno prejeli. 8.50 9.00 10.00 10.50 11.15 12.00 14.50 15.00 15.30 17.00 17.05 18.10 19.00 19.30 20.05 21.00 21.10 22.00 22.20 23.35 Video strani Zgodbe iz školjke, 14. oddaja, ponovitev Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 7/14 Šolska TV — angleščina, 8/16 Osmi dan, ponovitev Video strani Video strani Angleščina, 8/16, ponovitev Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Šolska TV — Zemljepisne posebnosti, 7/14, ponovitev Alf, ameriška nanizanka, 23/38 Risanka Tv dnevnik 2 P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleška nadaljevanka, 6/7 Novosti založb San Remo 91—1. del zabav-noglasbene oddaje Tv dnevnik 3 Sova: Haggard, angleška nanizanka, 5/7, Kriminalna zgodba, ameriška nanizanka, 19/22 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 17.30 Regionalni programi TV Slovenija — Studio 2 Koper. 19.00 Slovenski ljudski plesi — Kostel. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Žarišče. 20.30 Žrebanje lota 20.35 Umetniški večer — Orson Welles — Življenje v filmu, ameriški dokumentarni film. 22.35 Yutel, eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Čas za bajko, oddaja za otroke. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored 15.40 Zagrebški Pan Opti-kum: Šmir-parada, za Kron-Princa. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar. 17.00 Familly Album. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Čas za bajko, oddaja za otroke. 18.45 Alpe Jadran. 19.15 Risanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Boljše življenje, humoristična nanizanka. 20.50 Sedem dni v svetu, zunanjepolitična oddaja 21.20 Tv dnevnik. 21.40 Energetska bodočnost Hrvatske. 22.30 Kinoteka Hollywooda: Mrs Parkington. 0.00 Yutel. SATELITSKA TV HTV 1 9.15 Poročila. 9.20 Tv koledar. 9.30 Mali svet. 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila. 12.10 Video strani 12.20 Satelitski spored. 16.30 Video strani. 16.45 Tv koledar. 17.00 Portret znanstvenika: Pierre Fermat. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Mali svet 18.45 Znanost in mi. 19.15 Grašiči, risana nanizanka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Počitniška hiša, filmska nanizanka. 20.55 Žrebanje lota. 21.00 V velikem planu, kontaktna oddaja. 22.30 Tv dnevnik. 22.50 Kinoklub Evropa: Kdo išče zlato grudo, film Jiria Menzela. 0.20 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro. 8.35 Sosedje, Bolnišnica. 9.50 Teleshop. 10.10 Rojen v svobodi, angleški. 12.05 Kolo sreče 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo. 14.00 Policijska akademija. Bolnišnica. 15.35 Teleshop. 15.50 Bonanza. 16.45 Matt Houston. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z. 18.15 Bingo 18.45 Dober večer Nemčija. 19.15 Kolo sreče 20.00 MacGyver, serija. 21.00 Poslednji val avstralski. 1977 (Richard Chamberlain) 22.45 Poročila. 23.05 Spiegel TV 23.35 Hudiči, angelčki, 1970 (Oliver Reed Vanessa Redgrave. 1.25 MacGyver pon. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.05 Znova ti. 9.30 Valentinov primer, komedija. 1951 (Jo-seg Egger). 11.00 Tvegano! 11.30 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer, serija. 13.35 Santa Barbara. 14.25 Springfieldova zgodba. 15.10. Divja roža. 15.52 Poročila. 15.55 Mini playback Show. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča 18.00 Moški za milijon dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Knight Rider 20.15 Colum-bo, kriminalka, 1989 (Peter Falk) 21.55 Nogomet. 22.55 Explosiv. 23.45 Poročila. 23.55 Blood Simple — Morilska noč, kriminalka, 1984 (Dana Heda-ya). [TI H 6.00 Poslovni raport. 7.00 Za otroke 8.30 Eurobics. 9.00 Smuk za ženske 10.00 Smučarski skoki, ČSSR 12.00 Evropsko-ameriški nogomet. 13.30 Rally. 14.00 Košarka. 15.00 Tenis Estoril. 18.00 Kolesarstvo, Španija 19.00 Španski goli 19.30 Novice 20.00 Avtomobilizem, Zolder 21 00 Wrestling. 22.00 Hokej: Poljska—Norveška. 0.00 Novice. 0.30 Tenis TELE 5 fv3!LD?,bro 'utr°. Bino 11-05 Wildcat loŠn m°P ali '?P 1200 Bliskovito. 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela reka. 13.30 Robinsonovi, Teddy Monster, Alvin. 15.45 Scena D. 15.30 Wildcat, 122 nadaljevanje 16.00 lara z ognjem. 16.25 Poročila 16.35 Bim barn bino: Smrkci. Mijuki. Kraljica' Ghostbusters. 18.35 Robinsonovi' , rÌ£'J9;?0 Por°cila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20 25 Hop ali top. 21.00 Prosim, smejte se. 21.45 Pregled filmov. 21.50 Poročila 22.00 Hej Babu riba (Ples na vodi) jugoslovanski film, 1986 (Gala Videno-vic, Relja Bašič). 23.50 Ike, serija (Robert Duvall. Lee Remick) FILMNET 24 Sporedov FilmNeta in Sky Mo- vi e sa žal prejeli. nismo pravočasno SREDA 3. APRILA TV SLOVENIJA 1 8.50 9.00 9.50 10.50 11.40 15.20 15.30 17.00 17.05 17.35 17.50 19.00 19.20 19.30 20.05 22.05 22.35 22.55 0.10 Video strani Živ žav Boris Cavazza: Primer Feliksa Langusa ali kako ujeti svobodo, drama TV Slovenija, ponovitev P. Gibbs: Včerajšnje sanje, angleika nadaljevanka, 6/7 Video strani Video strani Sova, ponovitev Tv dnevnik 1 Slovenija — jesen, dokumet- narna oddaja, 4/6 Risanke Klub klobuk, kontaktna oddaja Risanka Dobro je vedeti Tv dnevnik 2 Film tedna — Živalski vrt ponoči, kanadski film Marlboro Music show Tv dnevnik 3 Sova: Alf, ameriika nanizanka, 31/38, Kriminalna zgodba, ameriika nanizanka, 20/22, V znamenju zvezd, nemška dokumentarna serija, 5/12 Video strani TV SLOVENIJA 2 16.00 Satelitski programi, poskusni prenosi. 18.30 Mostovi 19.00 TV Slovenija 2 — Studio Maribor. Poslovna borza. Tv ruleta. 19.30 Tv dnevnik 22.15 Svet poroča. 23.00 Yutel. eksperimentalni program. HTV 1 9.15 Poročila 9.20 Tv koledar. 9.30 Doživljaji kapetana Babovky, nanizanka za otroke 10.00 Šolski spored (do 11.55). 12.00 Poročila 12.10 Video strani. 12.20 Satelitski spored. 15.30 okno v New Yorku. 16.30 Video strani. 16.45 Poročila. 16.50 Tv koledar 17.00 V vrtincu stoletja: Bekija. 17.30 Hrvatska danes. 18.15 Doživljaji kapetana Babovky. nanizanka za otroke. 19.45 Lepa naša 19.15 Risnka. 19.30 Tv dnevnik. 20.00 Nevarne poteze, švicarski tilm. 21.45 Tv dnevnik. 22.05 Intervju 23.05 Yutel. SATELITSKA TV SAT 1 6.00 Dobro jutro 8.35 Sosedje, Bolnišnica 9.50 Teleshop. 10.10 Poslednji val, avstralski. 12.05 kolo sreče. 12.45 TV-borza. 13.35 Bingo 14.00 Doktor Ollie, risana serija, Bolnišnica. 15.10 Sosedje. 15.35 Teleshop. 15.50 Nori Divji zahod. 16.45 Pod kalifornijskim soncem. 17.40 Poročila. 17.50 Teddy Z 18.15 Bingo 18.45 Dober večer, Nemčija. 19.15 Kolo sreče. 20.00 Booker. 21.00 Lov na cilinder, veseloigra. 22.45 Poročila. 23.05 Petek, trinajste- §a, serija. 23.55 Dialog na kanalu 4. .55 Booker, ponovitev. RTL PLUS 6.00 Halo, Evropa. 9.10 Dnevnik grešnika, italijanski, 1962 (Marcello Ma-stroianni). 11.00 Tvegano! 11.35 Sov. 12.00 Cena je vroča. 12.35 Policijsko poročilo. 13.10 Hammer. 13.35 Santa 3arbara. 14.25 Springfieldova zgodba. ------ - 15.52 " ....... 15.10 Divja roža. 15. 52 Poročila. 15.55 Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Moški za šest milijonov dolarjev. 18.45 Poročila. 19.15 Angel se vrača. 20.15 Gottschalk. 21.15 Narodna glasba. 22.10 Nogomet. 23.00 Stern TV. 23.40 Poročila. 23.50 Sacramento. vestem, 1961 (Randolph Scott) 1.25 Varuh New Yorka. SPO 6.00 Poslovni raport 8.30 Eurobics. 9.00 Smučarski skoki. 11.30 Eurobics 12.00 Hokej. 13.00 Hokei 13.30 Rally. 14.00 Avtomobilizem. Zolder. 15.00 Tenis 18.00 Cirkus. 18.30 SP v karate-ju. 19.00 Smučanje, prosti stil. top. 12.00 Bliskovito 12.30 Magazin 13.00 Mesto, dežela, reka 13.30 Ro-binsonovi, Teddy Monster. Alvin 14.45 Prosim, smejte se 15.30 Wildcat 16.00 Igra z ognjem 16.25 Poročila. 16.35 Bim, barn, bino: Smrkci, Mijuki, Kraljica, Ghostbusters. 18.35 Robin-sonovi, Smrkci. 19.20 Poročila. 19.30 Bliskovito. 20.00 Mesto, dežela, reka 20.25 Hop ali top. 21.00 Bagdad Cafe 21.25 Norišnica 21.50 Poročila 22.00 Reno, Nevada, ameriški. 1987 (Jeffrey Osterhage, Lisa Blount). 23.40 Orožje zakona 0.30 Bliskovito 88. FILMNET 24 Sporedov FilmNeta in Sky Mo-viesa žal nismo pravočasno preseli. Prireditve KKt'J; OD VAN GOGHA DO ANE FRANK - multivizija V četrtek, 28. marca, ob 19.00, bo v domu kulture Velenje ponovitev predavanja Marjana Marinška o njegovem bivanju med našimi izseljenci v Belgiji in nà Nizozemskem. VELIKONOČNE PI-SANICE V petek, 29. marca — veliki petek — bodo v NAMI Velenje barvali jajčka po originalnih predlogih Slovenskega narodopisnega inštituta. Prinesite na razstavo jajčka, ki ste jih sami pobarvali na star način. KONCERT IGORJA OZIMA Za koncertni in mozartov abonma bo v četrtek, 4. aprila, ob 20.00. koncert violinista svetovnega slovesa IGORJA OZIMA. Pri klavirju bo pianistka Anna de Capitani. Na programu so skladbe Beethovena, Francka, Blocha, Paganinija in Wieniawskega. Vstopnice 150 din. Mladina ima 50 % POPUST. Abo-nenti Mozartovega abonmaja dvignejo brezplačne vstopnice v domu kulture Velenje ali uro pred koncertom v Glasbeni šoli Velenje. GLASBENI DOGODEK LETA V ponedeljek, 8. aprila, ob 20.00, bo v dvorani Glasbene šole Velenje svečani koncert ob 200 letnici smrti Wolfgan-ga Amadeusa MOZARTA. Koncert z naslovom NA VE- Igor Otim '- . mL ir oH-^/VJ KE NAŠ MOZART bodo izvedli : Komorni ansambel Slove-nicum, Irena Baar, sopran, Lidija Horvat, sopran, Branko Robinšek, tenor, Tatjana Ognjanovič, klavir. Sodeloval bo tudi Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj. Dirigent bo Uroš LA-JOVIC. Na sporedu bodo skladbe W.A. Mozarta in njegovega nasprotnika C.D. V. Dittersdorfa. Abonenti glasbenega in Mozartovega abonmaja dvignejo brezplačne vstopnice v domu kulture Velenje, najkasneje do 1. aprila. Vstopnice za izven bodo po 300 din, za mladino popusti. Pred koncertom ob 19.30 bo svečana otvoritev razstave »ob 200 letnici Mozartove smrti«, ki jo je pripravila Knjižnica Celje. Ob otvoritvi bo govoril Uroš Lajovic. Glasbeni dogodek leta so omogočili: ERA Velenje, GORENJE servis, LB Splošna banka Velenje, MEDIA Šoštanj, NAMA Velenje, Rudnik lignita Velenje, SO Izvršni svet Velenje, VEGRAD marketing, Velenje. Koncert pa sta organizirala Kulturni center in Glasbena šola Velenje. Ne zamudite tega enkratnega glasbenega dogodka v Velenju. DUNAJSKI ABONMA V soboto 20. aprila ogled razstave »Čarobni zvoki — Mozart na Dunaju.« V soboto 4. maja odhod v Mozartovo mesto — Salzburg. V soboto 14. septembra koncert v Salzburgu — dvodnevni izlet. Prijavite se v Kulturnem centru Ivan Na-potnik, tel. 853-574. AIDA — za zamudnike V torek 30. aprila ogled Verdijeve opere AIDA v Cankarjevem domu v Ljubljani. Odhod ob 16.00. Cena 150 din in vstopnica 700 din. Imetniki glasbenega abonmaja plačajo le 50% cene vstopnice. Prijave sprejema Kulturni center Ivan Napo-tnik, do zasedbe avtobusa. lasbeni kotiček Radia Velenje ;'■"■■' 'i pripravlja D. J. Robby Bratuša HI YOU MUSIC LO-VERS!!! V današnjem glasbenem kotičku bom namenil nekaj besed prvemu PEPSI DJ MIX PRVENSTVU (YU 91), ki je bilo 22. in 23. tm. v prostorih Gauloises Blondes Clu-ba v Kranju. Spomin na leto '90 — D.J. Dave (Nemčija) se bo tudi letos tako veselil? (fl 8 (fl (D C »Naš čas«, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, Cesta Fran-tiška Foita 10. »NAŠ CAS« je bil ustanovljen I. maja 1965: do I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »NAŠ ČAS« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik) Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955, 855-450, telefaks: (063) 851-990. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda je 15,00 din, mesečna naročnina 76,50 din, trimesečna naročnina 165,00 din, polletna naročnina 331,00 din, trimesečna naročnina za tujino 283,00 din Ziro račun pri SDK, podružnica Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: ČZP Mariborski tisk, Maribor. ' Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata zv informiranje izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije, št. 421-1/72 po 8. februarju 1984, ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Velenje Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Pleiivec). Naročila za vaie čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 29. MARCA 1091: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Slovenija); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.20 Za konec tedna; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 18.00 V imenu Sove; 19.00 Vi izbirate, mi vrtimo; 20.00 Lahko noč. NEDELJA 31. MARCA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Poročila Radia Velenje; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 15.00 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 1. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.10 Kdaj, kje, kaj; 16.15 Minute z domačimi ansambli; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje; 18 00 Najboljše, najnovejše; 19.00 Na svidenje. SREDA, 3. APRILA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Poročila Radia Velenje; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi (naš gost bo predsednik skupščine občine Velenje Pankrac Semečnik — vprašanja mu postavljajte neposredno po telefonu 855 963); 18.00 Nasveti vrtičkarjem. I 1 M N o 1 Prvi večer se je za mešalno mizo zvrstilo sedemnajst prijavljenih Dee Jayev, od katerih jih je za finalni večer ostalo samo deset. Lahko rečem, da smo bili izredno presenečeni, saj so se fantje prijavili skoraj iz cele Jugoslavije. Povprečna starost tekmovalcev je bila 18 let. In še končni vrstni red: 1YU DJ MIX CHAMPION je postal Davor Žagar (Zagreb) drugo mesto je osvojil Davorin Bošnjak (Kranjska Gora) in tretje Nenad Ružič (Zagreb) In tako ostaja prvemu jugoslovanskemu prvaku še dobra dva tedna časa, da se pripravi na pravo bitko, ki bo 7. in 8. tm v LONDONU. Seveda pa o našem državnem prvenstvu pripravljam tudi obširnejšo reportažo, ki bo primerno opremljena s fotografijami. Toliko za danes, beremo se zopet naslednjega četrtka. Kontakt (855-191) OBČINA VELENJE REDNI KINO VELENJE Četrtek, 28. 3. Ob 18. uri VSI ZMAGUJEJO — ameriška akcijska drama. Vloga: Nick Nolte. Petek, 29. 3. ob 18. uri Sobota, 30. 3. in nedelja, 31. 3. ob 18. in 20. uri K 9 — ameriški, kriminalna komedija, Vloga: Jim Bellushi. Ponedeljek, 1. 4. NI FILMSKIH PREDSTAV! Torek, 2. 4. ob 18. in 20. uri BREZ IZHODA — ameriški vohunski triler, Vloga: Gene Hack-man, Cavin Copstner. Sreda, 3. 4. ob 18. in 20. uri ALIBI ZA UMOR — ameriški romantični triler. Vloga: Tom Sel-leck, Meg Ryan. NOČNI KINO V REDNEM KINU VELENJE Četrtek, 28. 3. ob 18. uri Petek, 29. 3. ob 18. uri ter Sobota, 30. 3. ob 22. uri POHOTNICA — ameriška trda erotika. KINO DOM KULTURE VELENJE Ponedeljek, 1. 4. ob 20. uri BREZ IZHODA — ameriški vohunski triler, Vloga: Gene Hack-man ZA ABONMA IN IZVEN! KINO ŠOŠTANJ Nedelja, 31. 3. ob 18. uri VSI ZMAGUJEJO — ameriška akcijska drama, Vloga: Nick Nolte. Ponedeljek, 1. 4. ob 18. uri K 9 — ameriška kriminalna komedija, Vloga: Jim Bellushi. KINO ŠMARTNO OB PAKI Petek, 29. 3. ob 20. uri K 9 — ameriška kriminalna komedija, Vloga: Jim Bellushi. OBČINA MOZIRJE KINO »DOM« MOZIRJE 28. 3. — VROČE USTNICE, ameriška erotika. 30. in 31. 3. - ZADNJI ODCEP ZA BROOKLYN, nemško-ameriška drama. 4. 4. — NIKOLI NE SPI SAMA, ameriška erotika. KINO »JELKA« NAZARJE 30. in 31. 3. - ALIBI ZA UMORE, ameriška grozljivka. 3. 4. - KO JE HARRY SREČAL SALLY, ameriški ljubezenski. KINO LJUBNO 30. in 31. 3. — REŠITEV OB PRAVEM ČASU, ameriški pustolovski. Blagoslov velikonočnih jedi na Veliko soboto sv. Martin — Velenje: ob 13. 14. 15. 16. 17. in 18. uri. v Šaleku: ob 15. 15.30. 16. uri. v Bevčah: ob 15. uri, v Skalah: ob 14.30. v Cirkovcah: ob 14. uri. v Šentbricu: ob 14.30. na Plešivcu: ob 14. uri. sv. Marija — Velenje: ob 10. 15. in 17. uri. pri Frlinovi kapeli ob 13. uri. pri Šusterju v Kavčah ob 13. uri. pri sv. Jakobu v Zabrdu ob 16. uri. Št. Janž na Vinski gori: ob 10. II. 12. 13. 14. 15. 16. uri. Šentilj: ob 16. uri. Ponikva: ob 15. uri. v Stebovniku ob 12. uri. V Vrhih ob 13. uri. Šmartno ob Paki: ob 10. 11. 12. 13. 14. 16. uri. v Gorenju ob 15. uri. Šoštanj — Župnijska cerkev: ob 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. uri. mestna cerkev: ob 10. in 16. uri. v Gaberkah: ob 16. uri. v Topolšici: ob 17. uri. Bele Vode: ob 14. uri. Zavodnje: ob 14. uri. *rialoay&lic Tel. št.: 853 451 _855 450 OSEBNI AVTO R-4, letnik 1976, v voznem stanju, poceni prodam. Anton Blazinšek, Pristava 18, Dobrna. © 850-213. DVOSOBNO STANOVANJE, 63 nr, v I. nadstropju v Šaleku menjam za večje. © 854-446. RABLJENO POHIŠTVO za samsko sobo zelo ugodno prodam. Naslov v uredništvu. 2 kom SYNTHESIZER, otroško kolo s pomožnimi kolesi, in mizo za jedilnico (mahagoni), prodam. © 850-316, zvečer. VRTNO UTO (Kinta-kunt), prodam. © 854-438, po 15. uri. TELICO v devetem mesecu bre-josti, ter dve leti staro žrebico, pasme norik, prodam, Klančnik, Plešivec. © 858-633. P-126, letnik VIII./89, brezhiben, prodam za 4700 DEM. © 854-667, popoldan. 600 LP PLOŠČ in kaset, (rock, country, blues, jazz, soul), prodam po 50 din komad. © 858-905. OBRAČALNIKE, TRAČNE, POPRAVLJAM, cene generalne obnove ca 5500 din. Pridem na dom. © 063-776-361. ZASTAVA KOMBI AF, po de lih, prodam. Atelšek. Florjan 175. ©882-496. LESENO LTO, 9 m dolgo, 6 m široko in 5 m visoko, primerno za garažo ali senik, prodam. © 853-005. MOTOR ATX 50, prodam. Stari trg 30, Velenje. PO UGODNIH CENAH MONTIRAM vse vrste pohištva, kuhinje, spalnice, dnevne sobe, kopalnice ter polagam vse vrste parketov in drugih talnih, stenskih in stropnih oblog. ©851-110. TO IVI OS AVTOMATIK. tip A3-KLSG, dobro ohranjen, prodam. © 858-262. OBHAJILNO, DOLGO, BELO OBLEKO (s čevlji in pajčola-nom), prodam. IS? 856-431. ŠE SKORAJ MOV BETONSKI MEŠALEC in dva ohranjena jo-gija velikosti 80 x 180 cm, ugodno prodam. © 853-703. R-4GTL, letnik 1988, prevoženih 30.000 km. zelo dobro ohranjen, prodam. Ogled na Kraigherjevi 6, pri Lamešič. VIKEND PARCELO, vinograd v Podkraju, prodam. © 857-364. ZASTAVA 750. APN 6 in video-rekorder, prodam. © 853-671. JUGO 55, letnik 1989, prevoženih 9000 km. ugodno prodam. © 855-674. ZAHVALJUJEM SE, Socialno zdravstveni skupnosti za večji del nakazane vsiote in sindikatu RLV za pomoč pri nakupu električnega vozička.. V življenju mi bo v veliko pomoč. Hvaležen dijak Ekonomske šole v Kamniku, Danijel Strožič. RENAULT KLIO 1,4 RN, nere gistriran, ugodno prodam. © 855-237. 126 P. letnik 1987, ugodno prodam. © S53-I12. OSEBNI AVTO JUGO 55. star 2 leti, prodam. © 854-907, popoldan. PARCELO Z GRADBENIM DOVOLJENJEM, komunalno urejeno, 1500 m\ v Lajšah, ugodno prodam. © 891-164. YUG0 45 3/89. registriran, 10.600 km, prodam za 6500 Dem. © 854-777. popoldan. NOV PRALNI STROJ, prodam za 6000 din (vzamem tudi kredit). © 853-107, popoldan. LESNO OBDELOVALNI STROJ MIO STANDARD, 6 operacij, prodam. ( 10.000 din ceneje kol novega.) © 856-103, po 18. uri. LADO RIVA. letnik 1987, 53.000 km, reg. do 2/92, dodatno opremljen. © 881-133, zvečer. GARAŽO V CENTRU VELENJA in šivalni stroj za robljenje (entlerica), prodam. © 855-415, popoldan. NEKAJ IZABELE UGODNO PRODAM. © 858-594. PARCELO, ZAZIDLJIVO, KOMUNALNO OPREMLJENO s projekti za delavnico in hišo prodam. Pisne ponudbe pošljite na upravo tednika pod šifro »OBRT«. SKORAJ NOVO. samsko (študentsko) spalnico, ugodno prodam. © 852-940. IŠČEMO DELAVCA, lesne stroke, starega od 20 do 30 let. Naslov v uredništvu. PZ-125, registriran, letnik 1976, 1200 DEM. Javo 350, letnik 1983, registrirano, 1300 DEM prodam ali menjam za APN, šotor za 3 osebe. Mikoletič, Prešernova 22 B. © 852-364. LADO SAMARO, staro 22 mesecev, ugodno prodam. © 0602-58-353. SEKULAR ENOFAZNI, kanu, šotora za 4 in 2 osebi, prodam. © 832-134. DEŽURSTVA BARVNI TELEVIZOR GORENJE na daljinsko upravljanje, starejši, prodam. © 858-120 BILJARD PRODAM ZA 500 DM. © 857-558 ali Šalek NOVO HIŠO Z VRTOM 50 arov, v Radmirju, zamenjam za hišo v Velenju ali prodam. © 857-195 od 18. do 20. ure. ZAZIDLJIVO PARCELO v okolici Velenja prodam. © dopoldan 711-235, popoldan 776-466. V OKOLICI VELENJA oddam v najem stanovanjsko hišo, obrtniku, podjetniku, predstavniku .. . za obrt, trgovino, predstavništvo . . . Naslov v uredništvu. Oglašujte nas čas HIT Trgovina na drobno Pohorskega bat. 5, Pesje Velenje Telefon: 063/857-342 HITOVA PONUDBA MESECA • ženske in moške torbice iz naravnega usnja kvaliteta A O na 3 čeke! DEŽURNI ZDRAVNIKI v ZD Velenje: ČETRTEK 28. 3. 1991 dopoldne dr. Grošelj popoldne dr. Zupančič nočni dr. Hočevar in dr. Pirto- všek PETEK, 29. 3. 1991 dopoldne dr. Vrabič popoldne dr. Friškovec nočni dr. Popov in dr. Lazar SOBOTA, 30. 3. 1991 glavni dežurni dr. Zupančič dr. Žuber NEDELJA, 31. 3. 1991 glavni dežurni dr. Zupančič dr. Žubrova PONEDELJEK, 1. 4. 1991 dopoldan dr. Friškovec popoldan dr. Grošelj nočni dr. Vrabič in dr. Menih DEŽURNA ZOBOZDRAVNICA V ZD VELENJE 30. in 31. 3. 1991 dr. Danica Bakulič DEŽURNI VETERINAR: Od 29. 3. do 5. 4. 1991 dr. Milan Matko, Topolšica 15 telefon 891-166 LEKARNA: ob sobotah in nedeljah je odprta dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. GIBANJE PREBIVALSTVA OBČINA VELENJE: Poroke: Almir Memič, roj. 1970. Velenje, Tomšičeva c. št. 10 in Aldijana Merdanovič, roj. 1967, Turija bb Smrti: Jožef Šubelj, roj. 1923, Lokovica št. 32; Paveo Pajk, roj. 1905, Šolski vrh št. 7; Janez Navršnik, roj. 1910. Kavče št. 31; Drago Goj-sek, roj. 1956. Velenje, Ul. Vrnjačke banje št. 5; Viktor Lešnik, roj. 1928, Lipje št. 45; Marijana Vakaj, roj. 1963, Velenje, Tomšičeva c. št. 22 OBČINA MOZIRJE: Poroka: Primož Weisseinsen, 1969, iz Kranja in Saška Bezjak, 1970, iz Maribora. Rojstva : V mesecu februarju seje v mozirski občini rodilo 10 dečkov in 10 deklic. DO »VEKOS« Velenje TOZD Stanovanjska oskrba Komisija za delovna razmerja OBJAVUA prosta dela in naloge »ZAHTEVNA ZIDARSKA OPRAVILA« 2 delavca Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: * strokovno izobrazbo IV. stopnje * eno leto delovnih izkušenj * vozniški izpit »B« kategorije Interesenti naj pošljejo vloge v roku 8 dni po izidu na naslov: DO »VEKOS« Koroška 37 b, VELENJE Kadrovska služba O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po izbiri. SERVIS KOBRA na Karde Ijevem trgu v Velenju nudi v mesecu aprilu vsem samohranilkam v občini Velenje enkratno brezplačno popravilo spomladanske obutve. S seboj prinesite potrdilo. © 856-610. ZAHVALA Ob prerani izgubi dragega moža, očeta in dedka Ivana Melanška iz Šoštanja se iskreno zahvaljujemo govornikoma, vsem sorodnikom, sosedom, ki so nam ob najtežjih trenutkih nesebično pomagali ter vsem, ki so darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. VSI NJEGOVI POLAGANJE, BRUŠENJE, LAKIRANJE vseh vrst parketa in polaganje vseh vrst talnih oblog. © 855-245. NA OTOKU PAGU ugodno prodam dva apartmaja. © 056-778-306, Marko. KOKOŠI NESNICE, prodajamo od 23. 3. 91 vsako soboto pred Kmetijsko zadrugo KRO Velenje, od 8.30 ure dalje. POTUJOČA ČISTILNICA JAZZY, vam na vašem domu globinsko očisti tepihe, tapi-sone, fotelje ... © 858-779, od 12,— 15. ure. P nama Namin kotiček TA TEDENZA^i V samopostrežni prodajalni: • Kolumbo čokolada 100 gr. 14,30 din • sardine v olju 115 gr. 13,00 din • pršut brez kosti kg 362,40 din • gorska suha salama kg 151,90 din Na oddelku posode: • garnitura skodelic črna kava uvoz 224,30 din V tekstilnem diskontu: • moške pidžame od 305,20 din dalje • moške srajce, kratek rokav 227,70 din • otroške jeans hlače Papper 275,90 din • otroške srajce viskoza 202,30 din Na oddelku kozmetike: • parfumi, šminke, senčila za oči — KRKA 10 % ceneje Na športnem oddelku v 1. nadstropju: • lepe majice in srajce s kratkimi rokavi modnih vzorcev • ugodne cene tenis loparjev »Rossignol« Na otroškem oddelku: • dekliški kompleti iz jeansa, jakna in krilo že od 833 din dalje • kompleti za najmlajše od 176,00 din dalje Na ženskem oddelku: • pleteni puloverji že od 374,00 din dalje Jutri, v petek, 29. marca bodo v pritličju veleblagovnice pripravljali tudi velikonočne pirhe! Od ponedeljka, 1. aprila bo v veleblagovnici Nama nov delovni čas! Tehnični in tekstilni del bosta odprta zjutraj od 8. ure dalje. Vsem našim cenjenim kupcem želimo prijetno velikonočno praznovanje! ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega sina Draga Gojska 22. 10. 1956-16. 3. 1991 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dragega sina pospremili na zadnji poti, darovali cvetje, nam izrekli sožalje ter priskočili na pomoč v težkih trenutkih. Zahvaljujemo se govorniku Mihi Valenciju za besede slovesa. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen cerkveni obred. V globoki žalosti vsi njegovi. Tam kjer si ti, ni sonca ne luči, le tvoj nasmeh nam v srcih še živi in nihče ne ve, kako zelo, zelo boli, ko zavemo se. da več te ni. ZAHVALA ob prerani in nenadni izgubi naše drage žene, mame, omice, tete in svakinje Frančiške Potočnik rojene 15. 1. 1939-17. 3. 1991 iz Šoštanja, Kajuhova Ila se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, svečke ter izrazili sožalje. Posebna zahvala gospodu župniku za opravljen obred ter mašo, godbi TUŠ in gospodu Medvedu za poslovilni govor. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Žalujoči: mož Martin, sin Tinček, hčerki Irena in Marjanca z družinami, vnuki Ines, Saša, Dejan, Martina in bratje z družinami. Začenja se popis Po desetih letih bomo v prvih dneh aprila zopet opravili popis prebivalstva Jugoslavije. To bo že osmi jugoslovanski popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev. Začetek pravih popisov prebivalstva na našem ozemlju, kakršne poznamo še danes sega v leto 1857. Sicer pa je prvo štetje prebivalstva v naših krajih zapovedala že Marija Terezija leta 1754, popisi pa v svoji zgodovini segajo še veliko bolj nazaj, vsaj v obdobje Egipčanov. Letošnji popis bo obsežen, prvi cilj pa je ugotoviti število prebivalcev, njihov spol in starost. Ob tem bodo zajeti tudi nekateri osnovni podatki od tega kje delamo, katero šolo obiskujemo, nacionalna pripadnost, materin jezik, šolska izobrazba, poklic, družbenoekonomski položaj, viri sredstev za preživljanje, število otrok in še vrsta drugih podatkov, med katerimi na nekatera ni potrebno odgovoriti, kot recimo na tista o narodnostni pripadnosti in veroizpovedi. Glede na reakcije občanov do teh dveh in nekaterih drugih podatkov, pa se, kot vse bolj pogosto v teh primerih, postavlja vprašanje, kako daleč v zasebnost ljudi takšni popisi lahko sežejo. Občina Velenje je imela po popisu iz leta 1981 38041 prebivalcev, po podatkih iz lanskega leta pa 43412 pre- bivalcev. Je torej občina, ki je imela v tem desetletju prirast prebivalstva dokaj velik. V občini Mozirje pa se je število prebivalcev povečalo od 15711 na 16510, v Žalcu s 37107 na 39596 in v Celju s 63877 na 65833. Z letošnjim popisom pa bodo zbrani tudi podatki o gospodinjstvih, popisana bodo vsa stanovanja in stanovanja, ki se uporabljajo za počitek in rekreacijo, posebej pa bodo obdelana še kmečka gospodarstva. Sodelovanje pri popisu je obvezno, podatki, ki bodo zbrani pa se lahko uporabljajo le za statistične namene. Skupščina velenjske rudarske godbe Letos prvič tekmovanje koncertnih skupin Po letu 1989, ko so velenjski godbeniki že tretjič sodelovali na svetovnem prvenstvu pihalnih orkestrov na Nizozemskem in se že tretjič vrnili dcmov z zlato medaljo, je bilo lansko leto zanje bolj mirno ali bolj normalno, brez tekmovalnih obveznosti in trdih vaj zanje. Vseeno pa so imeli v tem minulem mirnem letu kar 11 samostojnih koncertov po Sloveniji, od tega dva na Hrvaškem, poleg tega precej delnih igranj, budnic in podobno. Ko so na koncu vse to sešteli, so ugotovili, da so v lanskih desetih mesecih (dva letna meseca sta tudi zanje dospustni-ška) kar 140 vaj ali skupaj 380 ur presedali na njih, to pa pove, da so bili tudi lani godbeniki kar precej zasedeni. »Obenem to kaže, da naše delo vendarle ni lahko, je pa lepo; »kar so posebej poudarili na letni skupščini društva, kot se po novem imenujejo, na kateri so preleteli delo v preteklem letu ter se seznanili, kaj jih poleg rednih vaj in ustaljenih nastopov še čaka v tem letu. Letošnje ne bo več tako brezskrbno kot je bilo lansko. V tem pomladanskem času bodo glavno pozornost namenili I. slovenskemu prvenstvu v tako imenovani koncertni skupini ki bo 8. junija v Ljubljani. To tekmovanje letos v Sloveniji prvič uvajajo po zgledu nekaterih drugih (Nizozemske, vse Skandinavije, Španije . . .). V bistvu gre v tem primeru za višjo kategorijo tekmovanja. Doslej so pihalni orkestri v naši republiki bili razdeljeni v tri težavnostne skupine, v tako imenovani koncertni skupini pa bodo lahko tekmovali le tisti orkestri, ki so že tekmovali v tujini. Tekmovalni program bodo velenjskemu občinstvu predstavili predvidoma 17. maja. Po tem prvenstvu bo nastopilo poletno zatišje jeseni pa bodo znova imeli vrsto nastopov, med njimi v Es-slingenu in Avstriji. Koncerte bodo, kot so povedali na skup- ščini, popestrili tudi z nastopi lastnih komornih skupin. Prav je, da spomnimo, da imamo v Velenju dva pihalna orkestra. Ob rudarski oziroma velenjski godbi še mladinski pihalni orkester, ki deluje v okviru glasbene šole, mnogi od teh mladih fantov pa seveda že igrajo v članski godbi. Koliko velja mladinski pihalni orkester, bomo zvedeli 11. maja, ko bo v Velenju srečanje mladinskih orkestrov glasbenih šol celjskega območja. Na skupščini so za predsednika društva znova izvolili mag. Franca Žerdina. (vos) Petkrat višje kazni Dražji prometni prekrški Pomlad nam prinaša višje cene na vseh področjih, še zlasti pa so se podražile kazni za prometne prekrške. Miličniki lahko po novem izrečejo na kraju prekrška petkrat višjo kazen. Najnižja kazen, ki jo izreče miličnik znaša odslej 250 dinarjev, najvišja 1000 dinarjev. Vendar pa lahko miličnik izreče več kazni hkrati. Na primer: voznik je vozil prehitro, ni bil privezan, s sabo ni imel vozniškega dovoljenja. Plačati bo moral dva tisočaka. To pa je komaj kaj manj kot marsikdo med nami zasluži. Poglejmo še nekatere druge kazni: Vožnja brez varnostne čelade stane motorista 1000 dinarjev, prav toliko bo moral plačati pešec, ki bo prečkal cesto pri rdeči luči. Pešec, ki s hojo po prometnem cestišču ovira promet bo moral plačati 750 dinarjev, prav toliko pa tudi kolesar ali voznik kolesa z motorjem, ki ne bo vozil po kolesarski stezi. Če boste med vožnjo ovirali voznika je predvidena kazen 500 dinarjev, če boste vozili prek predora brez prižganih luči pa vas bo to stalo 250 dinarjev. Zelo visoke so tudi kazni za prekoračitev hitrosti. Če boste dovoljeno hitrost prekoračili za več kot 30 km vas bo sodnik za prekrške obremenil z 800 do 4000 dinarji. Poleg tega vam bo lahko za 3 mesece do enega leta odvzel vozniško dovoljenje. Enaka kazen pa čaka tudi tiste, ki jih bodo vinjene zalotili za volanom. Bodite torej previdni! (mz) Zahvala NAMI Velenje Ob Dnevu žena in ob materinskem dnevu je veleblagovnica NAMA Velenje organizirala prodajo šopkov pomladanskega cvetja v korist izgradnje prvega slovenskega materinskega doma. Zvončke in drugo cvetje so nabrali učenci osnovne šole Anton Aškerc in podružnične šole Paka, sodelovalo pa je tudi Vrtnarstvo Vekos. Skupaj je bilo zbranih 7.020 din. Vsem iskrena hvala! NAŠA ŽENA Ljubljana in Kulturni center Ivan Napotnik Velenje MILIČNIKI SO ZAPISALI POŠKODOVAL DEKLICO Trinajstletni Simon Rožič se je vozil s kolesom 24. marca po Kardeljevem trgu. Zadel je sedemletno Adiso Redžič in jo telesno poškodoval, tako daje bila ta napotena v celjsko bolnišnico. VRGEL JI JE KOVINSKI PREDMET Med prepirom je Janez P. 23. marca malo po 17. uri vrgel Jožici Z. kovinski predmet, tako daje dobila ta brazgotino po obrazu. PORISANA AVTOMOBILA Objestnost tudi v našem mestu ne pozna meja. Nekateri se izživljajo tako, da delajo drugim škodo. Tudi ta teden sta bila v Velenju porisana z ostrim kovinskim predmetom dva osebna avtomobila. Nekdo ga je poškodoval v času med 21. in 23. marcem Meliti P. Parkiranega je imela na Tomšičevi cesti. Podobno usodo pa je doživel v noči na 18. marec avtomobil Franca L. Parkiranega je imel na Foitovi cesti. VLOM V VIKEND V noči na 23. marec je doslej še neznani storilec vlomil v vikend Cvetke P. v Lokovici. Odnesel je več prehrambenih izdelkov. IZ SKRINJE IZGINILO MESO V noči na 23. marec je nekdo vlomil v lopo Franca D. z Velikega vrha. Razbil je kl jučavnico na zamrzovalni skrinji iz katere je odnesel približno 6 kg mesa. POBRAL PREHRAMBENE IZDELKE Nekdo je v času med 15. uro 21. marca in 14. uro naslednjega dne vlomil v še nedograjen vikend Ivane K. v Lokovici. Odnesel je več prehrambenih izdelkov, med drugim vloženo zelenjavo. DELOVNA NEZGODA V Jami Pesje se je pripetila 21. marca, malo pred deveto uro, delovna nezgoda, v kateri sta bila štiriindvajsetletni Mirko Avberšek hudo, triintridesetletni Božo Delopst pa lažje telesno poškodovana. S skupino delavcev sta omenjena prestavljala pogonski stroj, med tem pa se je utrgala vrv, katere del je udaril Mirka in Boža. ODNESEL DENARNICO Nekdo je 20. marca izkoristil odsotnost osebja in iz gostišča Antona P. v Zavodnjah odnesel denarnico s 1000 dinarji- POŠKODOVAN DELOVNI STROJ V času med 19. in 20. marcem je nekdo razbil steklo na vratih delovnega stroja — kopača, na gradbišču na Selah. S tem je oškodoval Vegrad. IZGINILO 75 m OGRAJE V času med II. in 13. marcem je izginilo s pašnika na ugrezninskem območju rudarskih škod okoli 75 metrov pocinkane mreže. Vendar pa so odgovorni o tem obvestili miličnike šele 19. marca. PRETEPEL SINA Oče Abas Č. je 10. marca tako hudo pretepel svojega sina Elvisa, da se je moral ta zdraviti v slovenjgraški bolnišnici. Miličniki so bili o dogodku obveščeni 18. marca. Seveda so ukrepali in napisali prijave ustreznim organom. SPLEZAL NA BALKON Nekdo je v noči na 18. marec splezal na balkon Zahida B. (pritličje na Ulici Veljka Vlahoviča) in odnesel z vrvi za perilo 6 še neustrojenih lisičjih kož. STEKLA ČEZ CESTO Šestinštiridesetletni voznik osebnega avtomobila Alojz Brežnikje peljal 18. marca malo pred 17. uro po Jenkovi cesti. Nenadoma mu je pritekla pred avtomobil petletna Almira Če-hič. Voznik je sicer močno zavrl, a deklico vseeno zbil po cestišču in jo telesno poškodoval. Of) materinskem dnevu NAMA: ŠOPEK ZA MATERINSKI DAN - Velenjska Nama in Kulturni center Ivana Napotnika sta za materinski dan, 25. marca, pri vhodu v veleblagovnico Nama pripravila prijetno presenečenje in obenem akcijo v dobrodelne namene. Vsem, ki so prišli v ponedeljek v velenjsko Namo, sta prijazni prodajalki ponudili šopek pomladanskega cvetja, tortico in kozarec soka — le za 30 dinarjev. Ves izkupiček bodo namenili za izgradnjo prvega slovenskega materinskega doma. Pomladno cvetje so nabrali otroci nekaj pa darovalo Vrtnarstvo Vekos, šopke je pripravil Kulturni center, tortico in sok pa je prispevala Nama. (tekst in foto: BM) ERA: MALČKI »VRTILJAKA» ZA MATERINSKI DAN — V ponedeljek popoldne so nadobudni malčki iz male šole vrtca »Vrtiljak« pod vodstvom vzgojiteljice Bojane Breznik v Erini prodajalni Center pripravili prisrčen program, ki so ga namenili vsem mamicam za njihov praznik. Prijetno jih je bilo gledati kako so s pesmijo, plesom in igro navduševali svoje starše, ki so v prodajalno prišli po naključju. Nastopajoči otroci so bili za vsak nastop nagrajeni z dolgotrajnim ploskanjem. Malčki so vsem materam izročili šopke pomladanskega cvetja, zamisel in pobudo za takšno prireditev pa je dala Ana Huskič. (tekst in foto: BM) IZ SODNIH KLOPI »Triperesna« od novinarke terja denarno odškodnino Počasi se na velenjski enoti Temeljnega sodišča Celje le približuje kraju sojenje Meliti Berzelek, novinarki Dela Plus, ki jo zaradi žaljive obdolžitve po členu 108 / 1,2 in 3 KZ Republike Slovenije tožijo zasebni toži-telji, znani Velenjčani, Vlado Vrbič, Vane Gošnik in Peter Rezman. Gre za članek objavljen v drugi polovici oktobra preteklega leta, pod naslovom >Štiriperesna deteljica na pohodu<. Glavna obravnava je bila razpisana za 20. marec in na njej je prišlo v nekaj točkah do poravnave med zasebnimi tožniki in toženo Melito Berzelak. Gre za zahteve, da se v časopisu Delo plus in Našem času objavita avtoriziran demanti in opravičilo, in da Meli-ta Berzelak izplača zasebnim tožilcem denarno odškodnino. Prav okoli višine in časa odplačila te, pa se na obravnavi niso mogli sporazumeti. Najprej so namreč zasebni tožitelji terjali — Peter Rezman 60 tisoč dinarjev, Vane Gošnik 50 tisoč dinarjev (za sklad črnobikkih otrok) in Vlado Vrbič 200 tisoč dinarjev (v sklad za obnovo Šaleškega gradu), rok izplačila odškodnine so postavili 5 let v nominalni višini in seveda, da jim Me-lita Berzelak povrne tudi stroške postopka. Zagovornik Berzelakove s takim zahtevkom ni soglašal, ker škoda ni izkazana, pa tudi obdolžena novinarka je brez premoženja. Zagovornik je predlagal odškodnino 30 tisočakov v roku dveh let. Potem pa so zasebni tožitelji svoje denarne zahteve do obdolžene Berzelakove znižali in sicer: vrbič še naprej zahteva 150 tisočakov v času petih let, ki naj bi jih namenil v sklad za obnovo gradu, Rezman je pristal na 15 tisočakih, ampak z rokom plačila 6 mesecev, Gošnik pa terja 25 tisoč dinarjev v enem letu, namenil pa jih bo za črno-bilske otroke. Sodišče je na koncu odločilo, da dà novinarki Meliti Berzelak 15 dni časa, da se o odškodnini posvetuje z uredništvom Dela plus. (mkp)