446
Listek.
uvedenega izraza.    Ali bi ne kazalo uvesti po Notranjskem in  Vipavskem   znano besedo kocelj, kncelj? — Naj še kdo izreče svoje mnenje o tem!
Te dni sem slišal v Dolenjem Zemunu pri Ilirski Bistrici lep izraz za »Mulde«, namreč uvala ('vala), uvalica ('val'ca), ki je znan takisto hrvaškemu jeziku in ki bi se dal prav dobro porabiti tudi za nemški izraz »Thalmulde«. Po tem imamo naslednjo lestvo zemljepisnih pojmov: Najvišji je sedlo (Sattel), takoj spodaj je uvala. v kateri se vode nabirajo in si kmalu izdolbejo žleb (Rinne), ki prehaja v vedno globo-čejši in globočejši jarek (Graben)                                                                             S. R.
O rokopisni zapuščini Davorina Trstenjaka. (Konec.) Toliko se je našlo v rokopisni zapuščini Trstenjakovi na njegovem zadnjem domu.  K temu še nekaj v pojasnilo
V omenjenem slavnostnem spisu pravi se 1. c. o Trstenjakovih rokopisih posebej : ,,Poimenoma morem tu za gotovo omeniti, da si je neutrudni preiskovatelj starodavnosti naše zlasti o prazgodovini Norika in Panonije nabral lepega gradiva, za katero pa zdaj ne znamo, ali ga bode mogel spraviti na svetlo . . . Upajmo ipak, , . da rokopis ne bode predolgo trohnel v omari." — Te- besede so dotično povzete upravo iz Trstenjakovega zasebnega mi pisma z dne" 27. listopada I. 1886. Toda isto gradivo je vender skoro zatem spravil sam na svetlo v omenjeni knjižici: ,,Pannonica. Spomeniški listi itd. V Celovcu   1887"   —  baš istodobno, ko je bil tiskan tudi  dni životopis.
Nabral pa je bil Trsteiijak zraven tega še gradiva o Tomaži Prelokarji — Thomas de Cilia zvanem — odgojitelji cesarjeviča Maksimilijana, proštu dunajskem in škofu kost-niškem, umršem leta 1496., o katerem govori tudi v ,,Kresu" IV. 631. A vse to gradivo je dal g. Mateju Slekovcu, župniku pri Sv. Marku niže Ptuja, ,,naj nje sostavi", kakor mi Trsteiijak sam piše v listu dud 28. listopada 1. 1887, pristavljajoč: ,Jaz nimam več toliko fisične moči delo dovršiti." Istotako mi je pozneje koncem leta 1889. povedal tudi ustno.
In o poslednjem književnem delu svojem mi je zopet pisal Trstenjak sam v istem pismu dne" 28. listopada 1. 1887. : ,,Med svojimi rokopisi imam edino še eden spis: paberki in popravki o venetščini, ki bi vtegnol kaj veljati, vse drugo je zastarelo, in ne vredno, da se izdaje." — Na nekem listu v Trstenjakovi zapuščini pa sem našel o tem to-le beležko zapisano baš z roko njegovo: ,Jaz sem svoja ,Venetica' popravil in bom rokopis v tisek poslal, ker me g. prof Jagic nagovarja. Sicer mi Jagič ne prorokuje, da bi moja theorija od filologov strokovnjakov bila sprejeta, a znanosti bodo ta preiskavaiija vsekako koristila, zato je svojemu učencu V. Oblaku naročil, naj se v počitnicah k meni poda in rokopis v nemščino prelaga." — Znano mi je, da ima sedaj res g. Oblak dni Trsten-jakov rokopis in to ,,venetsko gradivo" baje kratko, ali pri tem jedrovito spravlja v ,,nemško livrejo".
Spominjam se še končno, da mi je pokojni Davorin Trstenjak, že zeld bolan nekoč povedal, da je vse svoje še preostale rokopise bil namenil dru. Sketu, kateri naj po njega smrti izbere in izdd, kar je vrednega za javnost. Vender o tem sedaj ni nič izvest-nega in tudi g dr. Sket nima nikakih takšnih rokopisov Trstenjakovih. Nego, bil je pač v Dav. Trstenjaka zapuščini popiren zavitek, zapečaten in naslovljen g. Jakopu Tr-stenjaku, župniku pri Sv. Marjeti niže Ptuja, Davorinovemu bratrancu, kateremu je bil torej baje tudi že poslan isti zavitek;  ali kaj je v njem, tega ne ve"m.
Andrej Fe'konja.
f Ognjeslav Utješenovič-Ostrožinski, dvorski svetovalec in veliki župan ter pisatelj in pesnik hrvaški umrl je v Zagrebu dne" 8. ržnega cvela t. 1. Bil je slavni pokojnik upravni uradnik in je v tej stroki napisal več prav imenitnih knjižic, tičočih se zlasti nekdanje vojaške Krajine   Ko se je naš dr. Lovro Toman v državnem zboru potezal
Listek.
447
za razvojačenje hrvaške Krajine, preskrbel mu je Utješenovic potrebnega materijala. Njegovih pesmij imenitne so »Jeka od Balkana« (tiskana najprvo v glasoviti »Augsburger Allgemeine Zeituug« 1. 1842. po mdtici in z nemškim prevodom prijatelja mu Dana Sta-nisavleviča, potem tudi v pesnikovi menj znani zbirki »Vila ostrožinska«), epska pesem »Nedeljko«, »Davidovi psalmi«, in izmed učenih razprav »Zivotopis kardinala Gjorgja Utješenoviča«
»II Diritto Croato« in Sabičev italijanski prevod Prešernovih pesmij. V 2. št letošnjega »Ljublj. Zvona« ste že nekoliko omenili o Sabičevem italijanskem prevodu Prešernovih pesmij v »Diritto Croato«. To je izboren list, ki izhaja v Pulji pod spretnim uredništvom g. Antona fakiča. List le-ta je poli#čno-literaren. S pravo odvetniško zgovornostjo zagovarja slovanske pravice ter vestno poroča o vseh važnejših pojavih na slovanskem svetu. V podlistu (Appendice) pa prinaša pod naslovom: »Musa Slava« izvrstne prevode krasnih pesmij iz vseh slavjanskih književnosti}. Kar nam posebno ugaja, to je korekten, krasen jezik,  katerega piše ta list.
V 16. št. z dne 22. prosinca pisal je »II Diritto Croato« jako laskavo tudi o — »Ljubljanskem Zvonu«. »Zvon« (»Campana«) — pravi v dotičnem članku — »6 il ti-tolo di un ottimo periodico letterario-scientifico sloveno che si pubbiica a Lubiana in grossi fascicoli mensili, ed ora entra nel X. anno di vita. E redatto con molta cura et abilita dal reputato scrittore Leveč (t. j : urejuje ga z veliko skrbjo in spretnostjo znameniti pisatelj Leveč); potrebbe andarue orgogliosa qualunque ricca letteratura (vsaka bogata literatura bi se lahko ponašala ž njim (z  »Zvonom«).
Nadalje razklada pisatelj program »Zvonov«. Z nekakim veseljem poudarja: »Una particolare attenzione consacra ai prodotti della letteratura croata. In sci6 pure si af-ferma splendidamente la viva, veramente fraterna simpatia nutrita dag! i Slo veni verso i loro vicini, i Croati « (Posebno pozornost obrača [»Lj. Zvon«] proizvodom hrvaške literature. V tem se tudi sijajno kaže živa, uprav bratovska simpatija, katero Slovenci goje" proti svojim sosedom — Hrvatom.)
Na to omenja »II Diritto Croato« proizvodov, katere je »Zvon« obljubil letos prinašati. Janka Krsnika imenuje »il popolarissimo novelliere« (najpopularnejšega novelista ; o Marici in nje proizvodih pa pravi: »Iz življenja mlade umetnice (Dalla vita di una giovane artista), Na obali (Sulla riva di Marica, pseudonimo sotto cui si cela una va-lente scrittrice slovena, (Mdrica, pod katerim pseudonimom se skriva izvrstna pisateljica slovenska).
Toda vrnimo se zdaj k  »podlistkom« lista »II Diritto Croato« !
Rekel sem že, da se tu objavljajo vrlo pogojeni prevodi izbornih pesmij iz vseh slovanskih književnostij. Med različnimi sotrudniki nahajamo tudi reprezentantinji nežnega spola: Milko iu Ljubico Neznanovic. Dika teh sotrudnikov pa je g. M. Sabic, znamenit pesnik, kateri prevaja največ iz hrvaščine in češčine, in v poslednjem času tudi iz slovenščine, Prešernove pesmi.
Ako me spomin ne vara, čital sem baš o Sabiči, da je še mlad in genijalen pesnik. Prevode svoje misli objaviti v posebni knjigi in se potem izpolnijo želje dopisnikove v 2. št. »Ljublj. Zvona«, da se namreč Prešernove pesmi razširijo po Italiji, »da začnd tudi tam našega pesnika-prvaka spoznavati in čestiti«.
Kakšni so Sabičevi prevodi, o tem je pisala že 2. št. »Ljublj. Zvona«. Da se pa cenjeni čitatelji »Zvonovi«, ki ne čitajo »II Diritto Croato« in ki umejo laščino, uve-rijo o resničnosti in pravičnosti omenjenega poročila, naj tu priobčim Sabičev prevod Prešernove »Nebeško sijejo oči«. Primerjaje prevod z originalom, osnuje si lahko vsak svojo sodbo, ne da bi k temu trebalo komentara mojega.