? Požgani spomini preboldskih tekstilcev Direktor Rogaške Les našel samega sebe ST. 65 - LETO 64 - CELJE, 21.8.2009 - CENA 1,25 EUR Nad hmelj! _ ...... ............J .^ař^am-x Ooçc^.-'-.aNT Tot'flfa Cvi*^ Prva hnielji.íca v Saviiijskî-doHnî se že prazni^ )o, čeprav bo glavnina hmelja pospravljena konec meseca. Dotlej hmeljarji držijo pesti predvsem za lepo vreme. ^ •v -t,- -ž" t-"' -ti^i ^ ol-TolíoL^X' Pohodniki se lahko na Šmohor povzpnete iz štirih smeri - Laškega, Liboj. Tremerij in Zabukovice, od 7.30 ure dalje. Kolesarski vzpon se bo začel oh tQ. iirf v Rečici pri Laškem. Brezplačne prijave so možne na startu do 9.30 ali predhodno na številki 041 704 118. Na startu prejmete kupon za pijačo in hrano, na vrhu pa vas čaka skupina Malibu. nagradne igre in zanimive nagrade Pivovarne Laško. 'H 4 t. • f Foto: TÍÍNE TAVČAR __ ABITURA Pcdteljg M „ SREDfiJAPOKLICNAIN STROKOM $0U •PRODAJAUC Vpiiv f j 2. tetwk. PREKVAUFIKACUA -EKONOMSKI TEHNIK m PROCItW Ipo tonitai trgovsld kť) VPIS 17. SEPTEMBRA 2009. OB }6. URI PRUAVEt ABfTUftA d.o.o. im 7, Celje M: 03/428 $S30 www.abitura.si GLAVNI POKROVfTEU: ]A m |S3S MEOUSKIPOKROVITEU: iâ® IRJ «4 IP» IWIercator(§@DQQ®i? lec^B® OpeWniikB C»^. te) it 03/426 BO 00 vsak eetrM v avsiitii, od 17. do 20. m v pfiiMtB slilMga vmaMt u dos«M pmtivi na imMnJo adboto. 6. upiimbaf. IVANA STAMEJČIČ UVODNIK Preveč, premalo ... z otroki je križ. Pa ne mislim vsakodnevnih skrbi, ki so enkrat večje, drugič spet manjše, v mislih nimam zaskrbijenosci, ko se doma začne kaš-Ijanje, kihnnje in maiček kar čez noč dobesedno »zakuha«, niti stroškov z našo sicer brezplačno šolo. čeprav nas do začetka Šolskega leta loči le še dober teden... Sprašujem se, kdaj bomo imeli ravno prav otrok. In koliko naj bi to sploh biloî Prav hecno se mi namreč zdi. da se tudi glede tega ne moremo čisto odločiti Nekako po vzoru vremena, ko je vedno nekomu prevroče in drugemu prehladno. Slovenci enkrat tarnamo, da bomo v nekaj desetletjih izumrli, drugič spet vijerrw roke, le kam neki bomo z vsemi novorojenci. Spomriimo se let, ko se je množično gradilo vrtce in šole, a so bili prostoň že ob dograditvi pretesni za vso mlndež, pa omejitev vpisa v srednje Šole in na fakultete. Tèmu je sledil Čas, ko je otrok kar naenkrat začelo »primanjkovati^, mi pa nismo vedeli, kaj bi z obstoječimi prostori. Nekatere smo pustili propadati, druge smo preuredili in jim našli novo ruimembnost in zdi se mi, da je to trajalo ravno toliko časa, da se je krivulja rc^stev spet obrnila navzgor. Tlidi na Celjskem se zadnja leta Števila novorojencev opazno dvi^je. A temu, da je bilo ob tem slišati kar nekaj odobravajočih besed lokalnih in tudi državnih politikov, so v občinah porast rojstev opazili menda šele, koje bilo te vse številčnejše generacije treba sprejeti v vrtce. Spomladi smo poslušali, da vrtci preprosto spet »pokajo po šivih« in da vseh malčkov povsod ne bodo mogli sprejeti. Glede na lo, da ima ob podaljševanju delovne dobe le še malokdo srečo z »babica servisom«, se staršem zdaj, hvala boga. ponujajo vsaj alternativne oblike varstva malčkov. Kako pa bo Čez nekaj let, ko se bodo začele spet polniti tudi osnovne šole? in malo zatem še srednje šole! Zaenkrat je namreč tako, da se vsaj v celjskih osnovnih šolah navala prvošokev ni treba bali le še fcakšna tri, morda štiri leta. potem pa ... Kar se tiče srednjih šol, bo to obdobje seveda daljše. Ob tem pa upam, da napake, ki smo si jo privoščili z vrtd, vsaj na šolskem področju ne bomo ponavljali. Z otroki bi namreč po moje moralo biti tako - imeti bi jih morali ravno toliko, kolikor bi jih imeli radi, toliko, za kolikor bi lahko poskrbeli, tako da bi se počutili vamo in sprejeto, pri Čemer bi morali imeti vse možnosti za svoj razvoj ^ In Če je prvo rm plečih staršev, je drugo v vsakem primeru stvar države in občin. Veliko bolj kot besedičenje o tem, kdaj je otrok premalo in kdaj preveč, • Na tržnici spet delajo Včeraj so spet zabrneîi stroji na celjski tržnici, potem ko je bilo deiovišče tri tedne po tragični nesreči, v kateri sta življenje izgubila dva delavca, zaprto, še vedno pa v CM Celje, ki tržnico gradi, pa tudi upravlja z nadomestno, ne vedo, kdaj bodo dela končana. Zaenkrat je znano le, da nova tržnica zagotovo ne bo odprla vrat I. septembra, kot je bilo sprva predvideno. ŠK, foto; GrupA Revizija ravnanja z odpadki Računsko sodišče je v re-via ji ravnanja z ločeno zbra-nimi odpadki podalo mnenje, da podjetji Simbio in Javno komunalno podjetje (JKP) Slovenske Konjice nista po* siovali uspešno in tudi ne učinkovito. Obe družbi sta po mnenju računskega sodišča zbrali premalo ločeno zbranih odpadkov, zaradi česar sta bili neuspešni, obesta imeli tudi težave pri določanju cene. zaradi česar sta poslovali neučinkovito. Pri (em si učinkovitost in uspešneži računsko sodišče in družbi razlagajo vsak po svoje. Računsko sodišče je revidiralo poslovanje dnižb med letí 2005 in 2007. V tem času ne v Celju ne v Slovenskih Konjicah Še niso ločevali odpadkov oziroma je bilo tega zelo malo. Č^irav je danes vCelju edini center za ravnanje z odpadki, ki dosega prav vse zahtevane standarde» računsko sodiŠČev reviziji ni bilo zadovoljno. Simbiu tako očita neuspešno poslovanje In neučinkovitost. Neuspešno poslovanje je rezultat prera^ ločeno zbranih odpadkov. V Simbiu odgovarjajo, da je to logično, ker v času, ki je bil predmet revizije, regijski center za ravnanje z odpadki še ni deloval. Danes je slika popolnoma drugačna. Letos je na primer že 13 odstotkov več ločeno zbranih odpadkov koi lani. V Simbiu še pravijo, da si bodo v prihodnje prizadevali za še več ločeno zbranih odpadkov, veČ bodo narediJi tudi na področju V visoko zdravstveno šolo Visoka zdravstvena Šola s sedežem vCelju, ki ji je v maju uspelo dobiti podilo programa izobraževanja s strani akredhadjskega sveta, danes in jutri pripravlja informativna dneva za bodoče študente. Šola bo vrata pnoč odprla z novim Študijskim letom 2009/10. Za njeno ustanovitev so prizadevanja trajala precej dolgo, velik interes pa 50 izrazili bolnišnica, zdravstveni domovi, domovi starejših ter zdravilišča 5 Celjskega, ki so podpisali tudi pismo podpore in že nestrpno čakajo prve ka-dre, V prvem Siudljsk«n letu bo šola sprejela 60 izrednih študentov. Vi bodo za letnik študija morali odšteti 3.400 evrov, v naslednjem letu naj bi sprejeli Se prve redne štu-dente. [nfbrmativnadneva.naka-tsih bodo bodoči študenti lahko izvedeli več o študiju, pripravljajo darws ob 17. uri ter jutri, v soboto, ob 9. uri na sedežu šolenaManlx^rski cesti 7 oziroma v prostorih nek* danje Kovinotehne. PM osveščanja javnosti. Poleg tega bodo še naprej povečevali velikosti zabojnikov na ekoloških otokih, razmišljajo tudi o uvedbi rumenih zabojru-kov za odpadno embalažo v gospodinjstvih. Nižje cene neučinkovite? Računsko sodišče Simbiu očita tudi neučinkovitost. Razlog za neučinkovitost je prenizka cena! Ker je bila ta nižja, kol bi lahko bila, so poslovali neučinkovito, saj so na ta račun, tako računsko sodišče, zbrali tudi manj ločeno zbranih odpadkov. Občani se verjetno z oceno neučinkovitosti ne bi strinjali. Še posebej, ko bi videli primerjavo. Snaga Maribor in Komunalno podjetje Vrhnika, ki sta bila pozitivno ocenjena, sta imela kar trikrat višje cene. kot so plačevali občani občin, v katerih javno službo opravlja Simbio. Če torej občani Simbiu plačujejo 10 evrov za kubični meter odpadkov, plačujejo občani na Vrhniki 25 evrov, v Mariboru pa celo 30 evrov za kubični meter odpadkov. TUdi JKP Slovenske Konjice računskosodiščeoúta neuspešno poslovanje in neučinkovi-lost. Tlidi v Slovenskih Konjicah so po mnenju računskega sodišča zbiali premalo ločeno zbranih odpadkov, prav tako so bile nepravilnosti pri ceni ravnanja z odpadki. Kercen niso oblikovali na takšen način kot ostali in se jih tako ne da pri-meijati, so po mnenju račun- skega sodišča poslovali neučinkovito. Direktorica JKP Slovenske Konj ice Špela Hlačar je povedala, da bodo pripombe računskega sodišča upoštevali in da so nekaj ukrepov že sprejeli m začeli izvajati. Tako v Simbiu kot tudi v JKP Slovenske Konjice bodo upoštevali priporočila računskega sodišča tudi glede nadzora nad ravnanjem z odpadki. V obeh podjetjih pripravljajo odloka, po katerih bodo občinski inšpektorji preverjali, ali občani pravilno ločujejo odpadke ali ne. Tiste, ki odpadkov ne bodo ločevali ali ločevali pravilno, bodo lahko po tem odloku kaznovali. Pričakujejo, da naj bi odloka pripravili do septembra. ŠPELA KURALT Foto: SHERPA (Arhiv NT) Da bo na odlagališču čim manj odpadkov, moramo poskrbstitudi občani zločevanjem.Vtonas bodo, ce ne bo slo drugače, prisilile tudi kazni. Čakajo še na telovadnico Na igrišču pred 1. gimnazijo v Celju se začenja prva faza del za pripravo terena za gradnjo težko pričakovane Športne dvorane. Ministrstvo za šolstvo pa je objavilo rezultate razpisa za sofinanciranje v novogradnje ter posodabljanje Športne infrastrukture v na-slednjih treh letih, pri čemer so kar nekaj sredstev dobile tudi občine s Celjskega« Kljub številnim naložbam v tem poletju, ki jih je postorila 1. gimnazija v Celju, najpomembnejše vprašanje ostaja izgradnje športne dvorane - že tolikokrat napovedane. Pri pripravi dokumentacije in že pri samem pridobivanju sredstev iz razpisov šolskega ministrstva, ki je ves čas zategovalo pas, se je vmes večkrat zataknilo. Datum napovedanega začetka gradnje se je zato kar naprej odmJkal. »Nekoliko nepričakovana ovira Je bila pridobitev vodnogospodarskega soglasja, brez katerega ne moremo graditi. To se je vleklo skoraj celo leto, saj Šola stoji na poplavnem območju. S spremembo zazidalnega načrta pri celjski občini nismo imeli težav, zato se bodo že začela prva dela,« pojasnjuje ravnatelj gimnazije mag. Anton šepelavc. Napoveduje dvofazno gradnjo, in sicer bodo v prvi fazi urejali zunanje športne površine, Obnovili bodo asfalt na igriščih ter jih skupaj z atletsko stezo premaknili bližje tamkajšnjim stanovanjskim objektom. Tako bodo sprostili prostor, kjer je predvidena gradnja športne dvorane. Letos bo teren tako že pripravljen, ob tem, da bo treba pridobiti še dokumentacijo za preprojekti-ranje, saj bo U'eba površine ustrezno dvigni ti. Vzimskem času, če bodo vremenske razmere ugodne, sicer pa najkasneje spomladi, pa se bo gradnja športne dvorane že začela. Sepetavc'je glede gradnje optimist: »Športna dvorana bi lahko stala že septembra naslednje leto.« Kje bo država še sofinancirala? Ministrstvo za šolstvo je med prijavljenimi projekti šolske infrastrukture izbralo še nekaj takšnih, ki jih bo sofinanciralo. Med občinami s Celjskega je največ uspel pridobiti Šentjur, ki mu bo država primaknila 53.170 evrov za rekonstrukcijo in dozidavo telovadnice pri OŠ Planina pri Sevnici. V Rogaški Slatini bodo s pomočjo državnih sredstev, gre za 21.410 evrov, uredili zunanja košarkarska igrišča. Celjski ZPO je za sofinanciranje ograde na drsališču prejel 19.250 evrov. V Slovenskih Konjicah bodo s pomočjo 10.710 evrov gradili igrišče ter pomožni športni objekt v KS Vešenik-Brdo, v Bistrici ob Sotli pa so malo več kot tisočaka prejeli za pre-plastitev zunanjega športnega igrišča ter skoraj štiri tisočake za nakup športne opre- me. PM ra^@celje www.radiocelje.CQm novi tednik ^OGODKI Uničujoči hroščki na pohodu Podlubniki napadajo oslabljene gozdove - Potrebna je hitra sanacija Nazarski gozdarji opažajo, da so se v gozdovih Zgornje Savinjske doline i^em-no razširili podlubniki. Kot vsa leta doslej so spet najbolj ogroženi gozdovi v okolici Gornjega Grada. Kot opozarjajo gozdarji, se lubadarji manj pojavljajo v gozdovih, ki jih je vetrolom Črnivec najbolj prizadel» veliko žari^ pa je v gozdovih, ki sta jih prizadela predlanski žled in lanska se^mbrska toča. »Do zdaj se je pri nas luba-dar razširjal bolj v nizkih in >srednjih< legah, zdaj pa opažamo žareča tudi v višjih legah, kjer jih pred desetletjem aH dvema zagotovo ne bi našli,« je omenil Marijan Den-$a, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v nazarski enoti zavoda za gozdove, ki je pomagal pri pripravi članka. »Vedno več jih ulo\nmo v pasteh, vse več jih je v posekanem drevja» če to predolgo leži ob gozdnih cestah, in kar je naj- Marijan Denša, podobno kot drugi nB2ar$ki gozdarji, û|]02arja pred nevarnostjo podlubnikov. S podlubniki napaden les je man) vreden» stroški sanacije pa so večji od stroškov rednega poseka in samo delo je bolj zmud-no. CUj vsakega lastnika gozda je nedvomno imeti zdrav, stabilen gozd, ki bo dajal optima i ne donose. Zato je vsako odla^je pri zatiranju lubadarja nedopustno in škodljivo. Sanacija žarišča pomeni» da je treba napadena drevesa (lubadarke) posekati in i;^elati ter pri tem izvesti vse predpisane za-tiralne ukrepe. Zatiralni ukrepi so odvisni od stop> nje razvoja zalege in jih za vsako žaridče posebej določi ter predpiše revimi gozdar. bol) zaskrbljujoče» v smrekovih sestojih je vse več žartíč. Vse to kaže na velik razmah podlubnikov v naslednjih tednih. Da se bodo podlubniki razmnožili, smo pričakovali, saj imajo za razvoj idealne pogoje.« Smrekovi sestoji so namreč od predlanskih in zlasti lanskih ujm (žled. vetrolomi in toča) ter letoSnjega obilnega cvetenja in vročine v zadnjih tednih zelo oslabljeni. Vsaka dva tedna v gozd v gozdovih je veliko dreves z manjšimi ali nezaznavnimi poškodbami, ki so v primeru stresa zaradi suše mnogo manj odporna na nalet vse številnejših hroščkov. »Zalo smo se na morebitno gradacijo dobro pripravili. V teh dneh skrbno opazujemo sestoje, da pravočasno opazimo vsako, tudi najmanjše Žarišče. O njem nemudoma obvestimo lastnika gozda in mu predpišemo us trezna zatiral-na dela iitroke za njihovo izvedbo. Lovne pasti smo opremili s svežimi feromoni.« Skrb za lasten (in posredno rudi sosedov gozd) pa je predvsem odgovornost vsakega lastnika. Zato so ti dolžni skrbno opazovati svoj gozd in Če opa-ajo sumljiva drevesa, jih morajo preverili od blizu. »Pri-poročamo« da lastniki obhodijo svoj gozd vsaj vsakih 14 diii. Le tako lahko pravočasno odkrijejo mordDiten napad podlubnikov na posamezna drevesa ali skupine dreves v svojem gozdu, Žarišče mora biti sanirano v desetih dneh po odkritju. Pomembno je, da se na žai^ču posekajo in odstranijo vsa ogrožena drevesa oziroma drevesa, ki jih je odka-zal gozdar. Tudi tista, ki so samo malo napadena,« opozarja Denša in dodaja, da nekatera drevesa, ki so v neposredni bližini napadenih, dajejo videz zdravih, nenapadenih dre- INTERNET Hitrosti TELEVIZIJA Več kot programov TELEFONIJA Brezplačni klici v 510 kobelska omrežja TU RN i e( 03 42 88 199 vvww.^urnsek.ne^ *C«hi T28 prv» Iri m*«M« 2« v«9 nov» i>iro4nik« Past 28 lubddarje.Tudi v sestojih, kijih je prizadel vetrolom Črnivec, opravljajo gozdaql poseben nadzor oziroma monitoring. Do sredine avgusta $o nazarski gozdarji odka-zaij 7.5d4 kubičnih metrov gozdnega drevja, ki so ga napadli podlubniki. To )é dobrih dva tisoč kubičnih metrov več kot leta 2007. ves. Posebno, če je žarišče večje, jih nekateri lastniki gozdov ne posekajo. Posledice se pokažejo kasneje, ko žarišče »izbruhne« še enkrat, velikokrat še z večjo močjo. Podlubniki se delijo na lubadarje, beljavarje in li* čarje (včasih so imenovani tu^ kot stiženarji). Pri redni sečnji je les treba spraviti iz gozda najkasneje v 30 dneh po začetku, Se bolje pa čim prej. Sečišče mora biti urejeno takoj po poseku drevja in spravilu lesa iz gozda, prav tako je treba takoj opravili dosledni gozdni red. US DPI 1 nŤMncT 1 IV 1 UW 1 NA PODROČJU REŠEVANJA ŠKOD V ZAVAROVALNICI TRIGLAV, D. D. Zaposlimo: Pričakujemo: SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA ZA ŠKODE (m/ž) ■ univerzitetno, visoko ali višjo izobrazbo gradbene smeri ■ dve leti delovnih izkušenj ■ pasivno znanje vsaj enega tujega jezika ■ poznavanje ustreznih programskih orodij ■ komunikativnost in organizacijske sposobnosti Omogočamo: ■ samostojno in dinamično delo na področju reševanja premoženjskih škod ■ možnost strokovnega usposabljanja * prijetno, urejeno in ustvarjalno delovno okolje ■ stimulativno plačo Delovno razmerje z izbranim kandidatom bomo sklenili za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in šestmesečnim poskusnim delom. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v osmih dneh po sklenitvi pogodbe 0 zaposlitvi z Izbranim kandidatom. Ponudbe s kratkim življenjepisom In dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov; ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d., Območna eoota Celje» Mariborska cesta i, 3000 Celje. ^ triglav GOSPODARSTVO O cetis Coli$l(i hipifí ja ganeralnemu dnktorju Harvy Nonnana zs Slovenijo Blainu Callanfu zazelel dobrodošlico. Dobrodelni Harvey Norman Po slabem mesecu delovanja tretje Harvey Normanově trgovine v Sloveniji so lastniki, Avstrdlci, ti^ovino razkazal! tudi dobaviteljem. Od danes do nedelje v sklopu otvoritvenega festivala kupcem ponujajo posebne ugodnosti» obljubljajo pa tuđi donacijo otroškemu oddelku Splošne bolnišnice Celje. Za otroke in mlade po du- trampolini, z barvanjem ši pripravljajo karneval s obraza In drugimi aktívnosc- mi. Hrane in pijače, ki sicer ne bo zastonj, ne bo manj-kalo. Zbrani denar od prodaje živil bodo namenili otroškemu oddelku celjske bolni Snice. Trgovina, ki je v slabih pe-tih mesecih zrasla ob Kidri- čevi cesti (nasproti TXiSeve-ga Cash â Carry centra), ima 6.500 kvadratnih metrov prodajnih površin. Ponuja Izdelke zabavne elektronike» tehnike in pohištva. Zanimivo je, da ima ta avstralska veriga, ki ima po svelu 275 trgovin, v Evropi trgovine le na Irskem in v Sloveniji. Našo državo» sploh pa Celje, naj bi si izbrali zato, da se bodo kasneje razšlrOi tudi na območje držav, ki so nastale iz bivših republik Jugoslavije. RP Foto: GrupA Spet novi rešitelji Steklarske nove? Čeprav je kadna peč v Ste-klarski novi že ohlajena, so se po besedah nekdanjega sindikalista Stjepana Miklaužića pojavili trije potencialni r^itelji steklarne. Kdo 80, Miklaužić $e ne želi izdati. Dejal je, da dva od treh osebno pozna, pri čemer bodo danes še z zadnjim opravili pogovore. Po njegovi oceni ffe za resne ponudnike (prihajajo iz domače regije), pri čemer bodo sprejeli ponudbo tistega, ki bo delavcem zagotovil vsaj minimalne plače oziroma bo predstavil načrt, s katerim bo rešenih čtm več delovnih mest. »Občutek je dober. Zdi se mi, da so resni. Prihodnji teden, ko se bo z dopusta vmil stečajni upravitelj Šte- fan Rola, si želijo objekt ogledati, potem pa upamo, da se bo vsaj eden vendarle odločil za najem,« je včeraj povedal Miklaužić. Ali bi ponudniki proizvodnjo najeli pod svojim imenom ali skupaj z novoustanovljenim podjetjem Steklarska» ni znano, Niti se ne ve, ali sta dva družbenika Steklarske, ki ne prihajata iz vrst delavcev, tejnu naklonjena. Po novem tudi ponovni zagon peû ne bo imel tako katastrofalnih posledic, kot se je sprva govorilo. Zdaj pravijo, da peči. če bi jo ohladili prdii-tro, res ne bi bilo mogoče obnoviti. Ker pa se je,ohlajala po pravilih, bo njen ponovni zagon stal približno 30 tisoS evrov. RP Ravno včeraj so svoje terjatve do Steklarske nove prijavili tudi delavci. Iz naslova neplačanih prispevkov, prispevkov za benificiraiM ddjmto dobo in odpravnin skupen znesek znaša 2,7 milijona empv. Etolovcl ne bodo več počitnikovali Eto) je pred dnevi objavil javni razpis, s katerim ždi prodati 17 počitniških objektov. Gre za objekte ob hrvaâd obali, v Bohinju, na Rogll in v Ifermah Čatež. S prodajo naj bi dobili vsaj slab milijon evTov. Največ, 235 tisoč evrov, naj bi dobili s prodajo počitniške hiše v Bohinju, najdražja nepremičnina na Hrvaškem pa je ocenjena na 90 tisoč evrov. Pre- luKO PAD i 'P' hrvaških počitniških objektov v njihovi lasti še sploh ni vpisanih v zemljiško knjigo ali viisanih v z^jlšid kataster. Ponudbe bodo zbirali 60 dni, potencialni kiqxň morajo plačati vaiičino v višini 20 odstotkov vrednosti nepremičnine, pogodbe pa bodo sklenili s tistim, ki bo za posamezno nepremični-Do pripravljen ponu(M največ. Zakaj denar tako nujno potrebujejo, da so se odločili za SÛ/1/IZEBEC. VRUNČEVA2 3000 CEUE GSM:051/335-200 FAX: 05/91181 50 Uûien na^m: I9û m'siojflic 19 zaoMih Blojnic dlokitlov CMCeUe Predvidoma ed sopleaibra liifoemů»razlaga Pusser, ki je v podjetju od leta 2004- Žebelj na križ je podjetju za odhodom Kettlerja letos zabila davčna uprava, ki je zaradi neplačanih davkov in prispevkov podjetju blokirala transakcijski račun. »Po mojem mnenju je najbolje, da se opravi skrben pregled podjetja in njegove bilance ter se nato z družbeniki doseže konsenz o likvidaciji družbe.« TUdi brez elektrike v podjetju občasno dela približno pel delavcev, ki ročno sestavljajo stole in s pomočjo agregata barvajo že izdelane kose pohištva. Ravno zadovoljni niso. »Izbrali smo manj slabo možnost. V primeru stečaja bi delavci prvi denar Iz jamstvenega sklada prejeli okoli novega leta,« je odločitev v imenu delavcev pojasnil sindikalist Srečko ^ter. »Sploh pa je v tem okolju dragoceno prav vsako delowio mesto.« R02MARI PBTEK Foto: GrupA Direktor mestinjskega podjetja Rogaška Les Peter Pusser v slabem mesecu ni našel novih vlagateljev, ki bi drtižbi pomagaO zlesti iz težav. Edini izhod v sili vidi v prenosu dejavnosti in vseh zaposlenih, z obveznostmi vred. na družbo Bohor Les> ki je v njegovi stoodstotni lasti. To se zdi v primerjavi z drugo možnostjo - stečajem • tudi za delavce Še najbolj optimalna rešitev. A tudi ta še ni povsem dorečena. Čas za iskanje vlagateljev ni ravno primeren, če se milo izrazimo, zato direktorju podjetja Rogaška Les Petru Pusserju ni uspelo dobiti svežega kapitala za obstoj podjetja, ki je zaradi nezmožnosti plačila v zadnjih treh mesecih že drugič brez elektrike. Lastnica, celovSka družba Woodline. ki je podjetje kupila leta 2007. je dvignila roke, medtem ko se je direktor spomnil na vzporedno podjetje, ki je povsem v njegovi lasti» Bohor Les, Lahko bi rekli, da je našel samega sebe. »Na videz izgleda, da sem sam. a zadaj so tudi moji sodelavci, ki imajo pomembne funkcije. Najbolj pomembno je, da poznamo trg in proizvodnjo, ohranili bomo delovna mesta, pri čemer Sindikal^' in direktor se strinjajo, da jo za Mestinje, ki je po ekonomskih kaialdh na repu driave, vsako delovno mesto izjemno pomembno. bo veliko treba vjožiti v kadre. dobre tržnike.« Zaradi odklopa elektrike so izgubili precej kupcev, ki so Rogaški Lesu je država leta 200? od<^rila državno pomoč v obliki hitrega kredita. Prejeli so 550 tisoč evrov kredita, ki so ga morali izplačati v petih mesecih. Po predlogu prestrukturiranja naj bi bili upravičeni do nove državne pomoči, a so njihov predlog pre5trôkturiiran}a že dvakrat zavrnili. .M medtem ko večina proizvodne hale someva. ETOL-ov PROIZVODNI PROGRAM Criostne reStve ZI brczdlkohotoe CilostM refitve A aWoÉne pqei? ^Womea IfindltofskKrMvsfeřn čokoladne proinode S»dnl In «raizlrani pt^MJ a eůtínt, iůĚ^ta proQwn Aremczdlnnostvine Ijtilil^KKelR ^HÉidBkDtt Etol d.d., 3211 Sto^ tel: 03 42 77 too. ^ Oi 42 77118 Email;lnf»^tol, ki je ni već, ali Almi Karlin - skratka pela bom tudi Šansone o brezûtuûh, a ne nepomembnih ljudeh. Dodala bom ie del, ki je bolj univerzalen in se dotika tega. o čemer sva govorila -čustev, razuma In njihovega prepletanja.« V sobotni večer bodo s celjskega Starega gradu stekle besede. Cista stu- ' denčnica poezije, pospremljene z glasbo, ki jo je v svoje šansone prelila Jana Kvas. Sansonjerka. Pesnica. Slikarka. Glasbenica. Profesorica slovenskega jezika in književnosti na Gimnaziji Lava. Umetnica. Ujeta v nenehen notranji boj med razumom. ki jo vodi po razmeroma varnih poteh eksistence, in čustvi, ki jo vie-čejo v umetniško ustvarjanje in s katerimi se ne bojuje. Usklajuje jih v harmonijo čudeža, ki mu pravimo življenje. wMoj rojstni kraj je Celje, sicer le v dokumentih, porodnišnici ... Kot dojenčj-co so me od tam najprej odpeljali v mamin rojstni kraj. Jurklošter, ki je v zadnjem času spet znan po tem, da skušajo najti grob Veronike Deseniške,« je začela pogovor. Je prav Jurklošter zaznamoval vaâe otroštvo ali je bUa to Planina pri Sevnici, kjer si vas tudi osvojijo«? Prvih nekaj let sem preživela v Jurkloštru, potem pa res na Planini, vse do konca osnovne Sole. V obeh teh krajih so Celjski pustili svoj pečat. Seveda se kot otrok Še nisem na ta način navezovala nanje kot kasneje skozi pesem in študij, a verjamem, da so tam neke energije prednikov, Jurklošter sam kot kraj zbuja neke ustvarjalne energije. Tudi že v otroku ... S tistim svojim mirom, z okolico. Vaše življenje in delo je» se zdi. predvsem zaznamovala beseda ... Res je. Beseda od malega. Če je že kak kriterij za to. da koga beseda zaznamuje, je to Čas, ko otrok spregovori. Pri meni je bilo to, menda, zelo zgodaj -z enim letom, mi je povedala mama, sem govorila že vse. Vedno sem, pozneje, ko sem že znaJa brati, imela rada knjige raznih vrst in to me je zapeljalo tudi v študij slavistike in primerjalne književnosti. Že v osnovni šoli sem tudi poskušala pisati. To je kasneje postalo stalnica mojega življenja. Še bolj izrazito v gimnaziji, kjer sem' soustvarjala literarni list Brstiči, še prej razredna glasila ... Na poklicni poti ste se odločili za slavist i ko. Tega je kriva prav ta nagnjenost k umetnosti in še zlasti k literaturi. Morda je to, da v gimnaziji nismo imeli praktičnega likovnega pouka, krivo, da me ni »odneslo« v druge vode, v likovno smer. Čeprav se je že ob koncu osnovne Šole poka- zalo, da je tudi to moje področje. Imela sem veliko srečo, da je bil moj učitelj proti koncu osnovne šole žal že pokojni Goce Kalajdži-ski, ki je imel na Planini svoj krožek in sem ga zvesto obiskovala. Kar močno me je vleklo v likovni svet. A to. da v srednji šoli tega nismo več počeli praktično ampak zgolj na teoretični ravni, je najbrž vplivalo na poklicno odločitev za slavi s tiko. Čopiča vseeno niste izpustili iz rok. kitare tudi ne. Kdaj so vas našli zvoki, glasba? Res je glasba našla mene. Že kot otrok sem čutila izrazito nagnjenost do glasbe, pri čemer sem se zavedala, da se z leti bližam prednikom, â jih nikoli ne bom dohitela, Z leti vse bolj razmišljamo o svojih koreninah. Pri meni je prav glasba najbolj izrazit del, določen v genih. Zlasti po mamini strani. Ona prihaja iz Italije, ki je dežela glasbe in umetnosti. Že pred mamo so generacije te družine živele z glasbo. Čeprav so živeli v vaškem okolju, so bili nekateri tudi nadpovprečno glasbeno izobraženi. Bili so solisti v zborih, pogosto se je slišalo o njihovih angelskih glasovih, da so kot širša družina nekaj posebnega na tem področju. In pesem je bila vedno sestavni del našega življenja. Korenine so za ta del res močne. Ste v družini veliko peli? Vedno. Ne zgolj v mladosti, tudi kasneje. To petje je nekakšna stalnica v mojem življenju. Pri nas so živele vse zvrsti glasbe. Ne le v tem, kar smo prepevali, tudi v tem, kar smo poslušali. Zato imam še danes rada vse glasbene zvrsti in nobene ni, ki bi jo odklanjala, in prav tako nobene, za katero bi rekla, da je res moja. Čeprav se ukvarjam predvsem s šansonom. Kdaj vas je pri tem »ljudskem« našel šanson. Beseda ... glasba... Kaj je bilo krivo? Šanson me je »zadel« v gimnaziji, kjer sem tudi imela srečo, da me je ob koncu gimnazijskih let poučeval prof- Slavko Deržek. O njem pač ni treba Izgubljati besed. On je v razred prinesel gramofon in plošče Edit Piaff. Ta mi Je postala vzornica in pogosto izvajam na koncertih tudi kakšno njeno pesem, V tem smislu meje »zadel« Šanson. Kot ustvarjalko pa takrat še ne. Najprej sem pisala poezijo brez glasbe in jo objavljala v revijah, svoji pesniški zbirki Pripotovanja. Šele kasneje sem začela pesmi združevati z glasbo. Ne zaradi prepričanja, pojavil se je občutek, da najde poezija pot do ljudi lažje v zvoku, torej če je združena z glasbo. Glasba kot zvok, beseda kot sporočilo, slika kot odraz notranjosti. Kako vse to združujete? Na kakšni ravni? Med besedo in glasbo je v zadnjem času zrasel most. Ne gre za različni področji. Odkar se resneje ukvarjam s šansonom, ugotavljam. da to ni šanson v ozkem smislu in pomenu. Moj šanson je bolj speven, bližje ljudem kot gledališču in kabareju. Pomembno mi je, da je besedilo res poezija, ki ostane tudi brez glasbe. Ta je zgolj sredstvo, da zvok besede približam ljudem, S tem se na nek način prepleta tudi moje slikanje, za kar imam najmanj časa. Skladam in pišem, pod narekovaji seveda, lahko tudi med sprehodom, slike tako pač ne moreš ustvarjati. Se pa zgodi, da je isti motiv, ki je predmet moje poezije ali šansona, tudi predmet mojih slik. Ali pa, ker je moje področje poučevanje jezika in književnosiij nastane tudi kak motív na literarna dela znanih književnikov. Tako lahko pristop do teh del izra- zim drugače kot zgolj učiteljica. Pri meni se vse to Izrazito prepleta. Pa ni to preveč? Niso te nagnjenosti k besedi, glasbi in sliki na nek način zavore za popoln razvoj v eni smeri? Po strokovnih kriterijih zanesljivo. Rekla bi, da je zato šel moj razvoj predvsem v smeri besede. Seveda zgolj, če govorim o svojem poklicu in ne tudi o ustvarjalnosti. Zavestno sem se odloČila za glasbeno in likovno ustvarjanje na ljubiteljski ravni. A zame kot osebo je to silno dragoceno, ker bi težko dosegla, da bi se morala odreči drugim interesom zato, da bi se en del moje ustvarjalne osebnosti bolj razvil v eno smer. Ni mi, da bi postala znana slikarka ali slavna glasbenica. Delam za krog ljudi, ki mu veliko pomeni beseda, posredovana na ta način. In ta krog ljudi je za naše razmere kar precejšen. Kaj pa to pomeni vam, vas izpolnjuje? Zelo. TXxdi služba mi pomeni ogromno. Z veseljem jo opravljam, ker govorim o književnosti, ki mi je tudi osebno zelo blizu. Če je moderno, da ima človek psihiatre in psihoterapevte, je meni to, kar ustvaijam, moj način psihoterapije. Službe ne jemljete kot osemumi delavnik. Ste tudi avtorica učbenikov ... Služba mi vzame ogromno časa, mimo vseh umikov in meja. Temu sem se zapisala in s svojim strokovnim področjem se ne ukvarjam zgolj znotraj šole in umika na Gimnaziji Lava, kjer poučujem. Napisala sem številne učbenike, priročnike za učitelje, predavam na semi-naijlh za učitelje s tega področja, sem predsednica komisije za slovenščino za poklicno maturo na izpitnem centru, skratka to delovanje je Široko. A prvi izziv mi je še vedno delo z dijaki. In trudim se, da ura iz iste teme ne bi bila nikoli enaka, kot je bila ona prej, na isto temo. Prav stik z mladimi me v tem, čemur sva rekla služba, še zelo izpolnjuje in mi daje precej mladostne energije. Bi bUa slavna. Če bi bila zgolj šanson j erka? Moj šanson je razen nekaj francoskega klasičnega šansona, ki pač sodi zraven, v celoti avtorski. Sem avtorica besedil in glasbe ter pevka. S skupino smo nastopili tudi na nekaj bienalnih slovenskih festivalih Šansona. Nisem prepričana, da bi profesionalno želela delovati na tem področju. Ne znam si predstavljati, da bi od tega živela ali da bi bilo to področ-je mojega zaslužka. Kol študentka sem bila pred izzivom, da bi šla v glasbeno smer. Na RTV sem že vadila z ansamblom, ki je bil povabljen na turnejo v Švico. Zal med študijskim letom. Takrat sem se odločila, da kljub obljubljenemu zaslužku ne grem, ampak da končam študij. Racionalna, a vendar umetniška duša. Ni tu nek konflikt? Je. Notranji. Konflikt ima sam po sebi negativen prizvok, a ni nujno, da je tako. So trenutki, ko ta konflikt kaže tudi negativno plat. A pogosto je konflikt tudi impulz za ustvarjanje, za to, da rojeva ustvarjalnost. Notranja drama ima vedno svoje posledice, tudi na katerem koli delu umetniške ustvar^al-nosii. Večina ustvarjalcev In umetnikov navznoter doživlja konflikte in iz njih neko katarzo. Ko se odločate, kaj prevlada: razum ali Čustva? Dosléj sem uspela to usklajevali. Gotovo 30 bila obdobja, ko je bolj prevladal razum, ko so bile odločitve posledica želje po vami eksistenci. Pogosto pa prevladajo tudi čustva. Kar najbolj uspešno skušam krmariti med obema in zdi se mi, da ni nič narobe, če kdaj prevladajo čustva, saj je to dokaz neke človekove usklajenosti. BRANKO STAMEJČIČ Foto: Grup A hoví tednik UALNO Športno življenje malih grofov Ob vznožju Konjiške gore odpira svoja vrata prvi zasebni vrtec na Konjiškem z no\iin šolskim letom bo v Slovenskih Konjicah od-pri svoja vrata prvi zasebni in hkrati prvi športni vrtec. Zaradi lokacije ob vznožju Konjiške gore na Grajski uLi-ci, v neposredni biižini dvorca Trebnik, so ga poimeno-vali Mali grof. 4Í I 8 Tomaž Popovic »Za ta projekt smo se odločili, ker iniamo čudovito lokacijo, pravi naravni raj. Z družino sem veliko potovala po svetu, tako da imam precej izkušenj z zasebnimi vrtci In šalami v tujini, v katere sem vpisovala svoje otroke. Vsi jih imamo v lepem spominu, zato ni presenetljivo, da sem si vedno bolj želela imeti svoj vrtec,« pripoveduje direktorica vrtca Nina Seš-lar. Ko je želja dozorela, ji je oče, znani podjetnik Srečko Širca, podaril stavbo, ki so jo v celoti prenovili in prilagodili potrebam vrtca, od občine pa so dobili v.uporabo de) občinskega zemljišča, kjer so uredili zunanje igrišče z igrali. Ocenjujejo, da bodo za ureditev objekta in opremo porabili vsaj 400 tisoč evrov. S tem denarjem so lahko uredili vrtec tako, da se bodo v njem otroci kar najbolje počutili- Tri prostorne igralnice, notranja telovadnica in velike zunanje površine z igrali in s prostornim kozolcem jim bodo v pomoč pri vsakodnevnih gibalrd dejavnostih. Mali grof bo namreč športni vrtec. »Gibanje je za otroke izredno pomembno, še zlasti v najzgodnejšem obdobju. Vpliva ne lena otrokov gibalni razvoj, temveč tudi na otrokove spoznavne. socialne in čustvene sposobnosti in lastnosti,« pojasnjuje pedagoški vodja vrtca Tomaž Popović, ki se ga številni starši in njihovi oU'oci spominjajo \z Vrtca Anice Čer-nejeve v Celju. Vadbo bo načrtoval in izvajal športni pedagog ob pomoči štirih vzgo-jiteljic in pomočnice vzgojiteljice. »To bo nadgradnja našega vrtca. V prvi vrstí pa si želim, da bi se otroci pri nas počutili sprejeti, ljubljeni in da bi radi prihajali v vrtec,« poudari bistvo pedagoški vodja. Čeprav pogajanja z občino, ali bo vrtec dobil 100-od-stotno koncesijo ali le delno, še niso končana, se že ve, da bo L septembra v vrtec prišlo 27 otrok. Za približno prav toliko otrok bo v no- Nina Seslar vourejenem vrtcu tik pod Konjiško goro še ostalo prostora, tako da bodo malčke sprejemali tudi med letom. Pričakujejo, da bodo že prihodnje leto imeli polo vrtec, torej tri skupine oziroma približno 60 otrok. V Slovenskih Konjicah uspešno deluje tudi javni vrtec. »Otrok je dovolj za vse. Želim si, da bi v prihodnosti sodelovali z javnim vrtcem, da bi si pomagali in tako bogatili skupno delo,« pravi Nina SeŠlar. Tomaž Popović ob tem poudari bogastvo, ki ga strold prinaša prav izmenja- va Izkušenj. Sicer pa Mali grof namerava v popoldanskem času ponuditi vrsto dejavnosti vsem otrokom iz okolja. »Načrtujemo telovadbo, glasbeno vzgojo, folkloro za najmlajše in učenje angleškega jezika, pripravljeni pa smo tudi na organizacijo praznovanj rojstnih dni ...« našteva pedagoški vodja. Tući zato pričakuje, da bodo v četrtek, 27. avgusta, ko se bo vnec na dnevu odprtih vrat prvič predstavil javnosti, prišli vsi, ki jih zanima, kaj prihaja v kraj z novim vrtcem. MILENA B. POKLIČ Barčica zaplula na Proseniškem Na Šentjurskem prva zasebna dejavnost dnevnega varstva otrok - Zasebno varstvo res slabša rešitev kot vrtec? če bo Breda Božnik s Pro-seniškega uspela zbrati skupinico vsaj štirih otrok, bo na območju občine Šent-jur jeseni pod okriljem Agencije za življenjsko asistenco začela delovati prva zasebna dejavnost dnevnega varstva otrok - Barčica. Božnikova se je vpisala tudi v roister varuha predšolskih otrok pri ministrstvu za šolstvo in šport. Njene odločitve so se predvsem razveselili na Šentj urski občini, saj to pomeni nova prosta mesta za varstvo oux)k. Javni vrtec je namreč tudi v šentjurski občini polno zaseden, zato podpirajo vsako pobudo. ki bi povečala skupne kapacitete varstva predšolskih otrok, K odločitvi po zasebnem varstvu otrok je Božni-kovo, sicer absolventko na ljubljanski fakulteti za socialno delo, vodilo predvsem veselje do dela z otroki. »Več kot deset let sem delala z otroki s posebnimi potrebami, tako da mi področje varstva, vzgoje \n nege otrok ni tuje. To delo me veseli, zato se mu želim še bolj posvetiti in tako združiti prijemo s koristnim,« svojo odločitev utemeljuje Bož-rukova in dodaja, da bo z vars-tvom začela takoj, ko bo ime-ia prijavljenih dovolj otrok, to je vsaj štiri. Skupinica iah-ko namreč šteje do šest otrok, pri čemer sta zaenkrat prijavljena le dva. »Moram priznati, da v šentjurski občini za Vanihinja 6r«da Botnik s Prosentžfcega tovrstno varstvo ni prav veliko zanimanja. Dnagače je v Celju, kjer je kar nekaj star- šev izrazilo željo po takšnem varstvu otrok. Tako, da razmišljam. da bi monja v Cdju Pogoji 2a varuha na domu so najmanj 5. stopnja izobrazbe katerekoli smeri, nekaznovanost io ustrezen prostor, za katerega mora biti izdano uporabno doroljenje. Po letu 2013 naj bi se pogoji in kriteriji zaostrili in naj bi se zahtevala tudi ustrezna izobrazba s področja vzgoje in izobraževanja. Status varuha na domu ureja Zakon o vrtcih. V register varuha otrok na domu pri MŠŠ sta s Celjskega vpisani le dve osebi (poleg Božnikove še Suzana Kremžar iz Velenja), vseh registriranih varuhov v Sloveniji pa je 24. najela prostore in svojo dejavnost prestavila v mesto. Toda zaenkrat ostajam na Proseniškem,« pravi Božnikova. Pri tem ne smemo mimo dejstva, da je ta oblika varstva za starše samoplačniška, kar pomeni, da občina storitve ne subvencionira, kot to velja za vrtce. Prav tako se glede tovrstnega varstva pojavljajo določeni pomisleki. Nelbteri menijo, da je zasebno varstvo slabša rešhev kot vrtec, saj se z otroki ne ukvarja strokovnjak, poleg tega pri zasebnem varstvu na domu niso predpisani niti prostorski standardi. Breda Božnik vse očitke zavrača: »Varstvo bo organizirano in bo v prijaznem, ijubečem in varnem okolju. Temeljilo bo na zdravem psihofizičnem razvoju otroka in na dobrem sodelovanju s starši. Pri čemer nameravam zaposliti osebo z ustrezno izobrazbo, ki bo tudi vpisana v register na MŠŠ, tako da bomo tudi v Barčici sledili programu, kot ga izvajajo v vrtcu. Zmotno je razmišljanje, da bomo otroka postavili v stajico in ga v njej pustili cel dan.« Kot dodaja, nekateri starši iščejo prav zasebne oblike varstva, saj v njih vidijo vrsto prednosti pred vrtci, kot so manjša skupina, bolj domače okolje, večja možnost prilagajanja potrebam otroka in nenazadnje tudi njego- vi družini (varstvo popoldne). Božnikova pa se zaveda, da je zasebno varstvo večinoma le začasna rešitev oziroma nekakšen izhod v sili, pri čemer tudi sama priporoča starcem, naj otroka, če le imajo možnost, dajo ttidi vvnec. BOJANA AVGUSTINČIČ Srednja zdravstveno šolů Celje Izredno izobraževanje Vabimo k vpisa v prognme fonaalnega izobražmqja za šolsko leto 2009/2010: • ZDRAVSTVENA NEGA (SSl, ŠTIRILETNI PROGRAM) < ZDRAVSTVENA NEGA (FTI.a+Z) - BOLNIČAR / NEGOVALEC (SPI. TRILETNI PROGRAM) - KOZMETIČNI TEHNIK (SSI, ŠTIRILETÍ^ PROGRAM). Informativni dan bo v sredo, 26. avgusta 2009, ob 15. uri. Pridobite si nov poklic: - MASER / MASERKA - PEDIKER / PEDIKERKA - VIZAŽIST / VIZAŽISTKA - MANIKER / MANIKERKA. Začetek teč^ bo v septembru 2009. Vpis bo vsak petek, od 10.00 do 12.00, na sedežu šole. Tečaji potekajo kot priprava na preverjanje in potrjevanje NPK-Ja. Izvajamo tudi postopke za preverjanje m polijevanje NPK-ja. Dodatoe iaformacUe: 03/428^^, 03/42ft49-10 zdravstvenft-sola dodatno pa sta jo uničila dva plazova, ki sta se utrgala ob neurju leta 2007. Kot smo že pisali, so na Mestni občini Celje (MOC) nameravali cesto vsaj v grobem preplastiti, ampak so strokovnjaki povedali, da sta plazova precej bolj zahtevna za sanacijo. Če bi cesto preplastili. bi jo že naslednje malo obilnejše deževje ponovno odneslo. Kot pravi vodja oddelka za okolje io prostor pri MOC Roman Kramer, se zavedajo, da sta plazova problematična predvsem za domačine. Kramer še dodaja: »Nista tako nedolžna, kot smo sprva mislili. Zahtevala veliko sredstev za sanacijo. Težava je v tem, da ju država ne prepoznava kot plazova, ki bi ogrožala stanovanjske hiše, zato ne moremo pričakovati finančne pomoči od nje.« Sanacija bo torej dolgotrajna, poleg tega pa se še sploh ni začela in zaenkrat na občini še ne morejo povedati, kdaj se bo. ŠK, foto: GrupA "Cesta je b^ poSkodovana že pred neuifemTeta 2007, zdaj pa [è še v slabšem stanju. BtiS2PiA/bm MOMEINI TELEFON RADIA CCI JE Kreativno v poletnih dneh Celjski miadinski center ta in prihodnji teden pripravlja še avgustovski sklop kreativnih poletnih delavnic za šolarje. Mladi od 8. do 13. leta bodo lahko do 2S. avgusta ponovno uživali v us-t var j alni h dela vn ica h. Vsak delavnik bodo lahko med 10. in 13. uro v počitniških delavnicah ustvarjali modne dodatke, poslikavali majice in uporabne kozarce, ustvarjali z glino ter izdelovali mozaike in lupe. Za dnevno udeležbo otroka v delavnici je treba odšteti 1 evro. PM Foto: GrupA SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA CEUE OBJAVLJA PROSTI DELOVNI MESTI 1« ucHelJa psihologije 2m knjiinioaija z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom do 31.8.2010 Kandidati morajo Izpolnievati naslednje pogoje: • da ima univerzitetno izobrazbo iz psihoIoQije za delovno mesto učitelja psihologije in univerzitetno izobrazbo iz bibliotekarstva za knjižničarja. Pol39 Izobrazbe mora kandidat predložiti poMilot • da ni bil pravnomočno obsojen zaradi nak>epr>ega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev. • da ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Vloge z dokazili kandidati polljejo v 8 dneti po objavi na naslov: SREDNJA EKONOMSKA ŠOLA CEU€ VODNIKOVA 10 3000 CEUE O izboru bodo kandidati obveščeni v zakonrtem roku. simbio.d.oo. v simbiozi 2 okoljem SOOOCc^e TeU »38613) 425 M 00 ifiMtefflbio.sa NAROČILO ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE (cKtsluîeiK) pohištvo, bela tehnika, gradbeni mateiM^I Zo informacije o dostavi in c^i pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM; 041U9 362 (do H. i;re) 10 ŽALEC I BRASLOVte | hoví tedhik »Nekateri se delajo norcecc l\idi V Gotovljdh negodujejo zaradi protipoplavnega nasipa o mačehovskem odnosu države do recimo danih obljub smo že pisalif ko smo »pripovedovali« zgodbo o proti poplavnem nasipu na Ostrožném, kjer obč^i, ki so dali svoja zemljiá^, že deset iel čakajo na odškodnino. V grobem so lastniki zemljišč v Gotovljah na is-tem, le da se na nasipu iz tokratne zgodbe bohoti plevel. Zgodba, ki so jo pripove dovali lastniki zemljišč ob gnišoveljski Godomlji v Gotovljah, ima le malce drugačne »zakaje«. Ob strugi potočka, ki zna v močnejših nalivih pokazati čisto drugačno podobo, so za protipoplav-no varnost Gotovelj gradili nasip v letu 2002. Več kot deset lastnikov je republiški agenciji za okolje in žalski občini dovolilo izvedbo na- sipa na desnem bregu Go-domlje, skladno s projektno dokumentacijo. Seveda je bilo s podpisano izjavo dogovorjeno. da se bodo zemljišča, preko katerih bodo vozili oziroma se bodo opravljala izvajalna dela, vzpostavila v prvotno stanje. Prav tako je črno na belem zapisano, da se bo po končani izvedbi del izvršila geodetska izmera> lastniki so se vnaprej strinjali s prodajo delov par-cel, kjer so bile izvedene ureditve, vrednost zemljišč pa naj bi se določila s cenitvijo pooblaščenega cenilca. V čakanju na jutri Za kar nekaj teh določb, razen zgrajenega nasipa, bi lahko uporabili izraz »malo mo^en«. Ne le> da so lastniki bolj kol ne sami sanirali »Diši 26, koliko ga bo. pa §6 ne vemo.« pravi Franci Ramsak, gospodar na Pongračev) domečiji v Parstjah. Obrane prve kobule Na savinjskih hmeljiščih sicer ne odmeva pesem, zato pa so v iem tednu zarohneli delovni stroji. Savinjski goîding je namreč dozorel in na nekaterih hmeljiščih SD že obrali prve kobule. Sorta aurora, ki je nasajena na največ hektarjih, bo tehnološko dozorela proti koncu meseca, tako da bodo morali nekateri hmeljarji za par dni prekiniti obiranje, še vedno velja, da bo letina goldinga pod povprečjem, glede aurore pa napovedi Še niso dokončne. Seveda zaradi del na hmeljiščih opozaijajo na previdnost med vožnjo po Savinjski dolini. US, foto: TT med gradnjo poškodovana zemljišča, tudi kar se tiče nasipa, bi zagotovo našli drugačno rešitev. Seveda če bi jih kdo kaj vprašal. Kot je omenil Prane Krajnc» po mnenju domačinov nasip sploh ni racionalno postavljen, ker jeCodordja poplav« IjaJa drugje. >»Ko so gradili, nas nihče ni ničesar vprašal. Dovolj bi bil 40-centlmetr-ski nasip, ki bi ga lahko lastniki normalno kosili, še odškodnine ne bi zaht^vali.ttTa-ko pa je po mnenju krajanov, ki so se nam pridružili, zra-sei predrag, dober meter visok nasip, ki ga danes nihče ne vzdržuje. Spomladi so ob« čani saini skurili zrasel plevel, koprive in podobne odvečne zeli, ki pa se, razumljivo, spet razraščajo. Tako sedaj, v polnem razcvetu, poleg neprijetnih in motečih ob- v. i Da ne bo pomote: pod plevelom se skriva nasip, ne katerega kaže Frane Krajne. lakov semen kvarijo podobo kraja. Po štirih letih, torej leta 2006, so tudi lastniki v tem delu Gotovelj le dočakali cenilca, nadaljevanja v določitvi vrednosti zemljišč ali celo odškodnine pa še zdaleč ne. »Teh nekaj arov zemlje bi Že preživeli, ampak Čudi nas nepotrebno zapravljanje denarja.« Takole na oko smo izračunali, da bi vse skupaj zneslo približno 10 tisoč evrov odškodnine. Zaradi tega se je Krajne v imenu lastnikov zemljišč obrnil na nič-koliko naslovov in zavrtel kar nekaj telefonskih številk. i^Saj v Celju so še kar, v Ljubljani )bremzajo<. Poznam vse muzike, ki jih vrtijo med čakanjem, da bi se kdo oglasil na telefon. Trikrat je odgovor- ni ali na terenu ali odsoten ali na dopustu, četrtič, ko ga dokličeš na mobitel, pa menda ni več pristojen,« je Krajne slikovito opisal telefonijado. Verjetno ni odveč njegova ugotovitev, da se nekateri delajo norce. In ni odveč tudi resno razmišljanje, da bi vio-Žiii tožbo proti državi zaradi motenja posesti. US, foto: IT Za Anžeta tudi v Žalcu Vseslovenski akciji» ki temelji na zbiranju plastičnih zamaškov, se pridružujejo tudi v Žalcu, kjer je tamkajšnji Zavod za kulturo. Šport in turizem skupaj s podjetjem Simbio omogočil oddajo zamaškov na različnih lokacijah. Zabojniki so postavljeni pri žalskem Ticu in večjih t^ovstóh centrih> Kot drugje, bodo tudi v Žalcu z zbiranjem in oddajo plastičnih zamaškov om<^očilí An-žetu nakup nožne proteze, močno pa odmeva tudi ekobšl^ nota akdje, saj se je že doslej v zabojnikih zbralo kar nekaj kilo-^amov zamaškov. TT Pobi>dnik žal^ akcije Un» Vidrnajer prad enim od zatKijnikov Bodo hitrejši električarji, »cigani« ali kdo drug? Kmalu bo minilo leto, odkar so pri napeljevanju električnega kabla čez parcele v Savinjski dolini izvajalci »pozabili« kar pet kolutov nekaj ton težkega in dragocenega materiala, ki se ga da med drugim tudi zlahka pretopiti. Kako dolgo bo še »ležal« na zasebni zemlji? Sprejemamo stave i ZLATKO BOBINAC novi tednik VELEWJE I Š»IABTIIH)0.PJ 11 Nogomet na najvišjem igriscu ■ V V Minuli teden je bila gne-ča v Kamniško-Sdvinjskih AJpab še posebej velika. Dodatno obljuden je so povzročili udeleženci in spremljevalci vsakoletnega turnir-ja v malem nogometu, ki ga je že ŠtiiinajstiČ zapored na Korošici organiziralo Planinsko društvo Celje - Matica. Kar devet ekip s Celjskega in iz Dragomerja pri Ljubljani se je prijavilo na to prestižno tekmo na 1.808 metrih nadmorske višine, kar je svojstven rekord. Turnir je sodil izkušeni nogometni sodnik, sicer lučki rojak Peter Hribernik iz Celja, ki je ustvaril popolno profesionalno vzdušje in prijetne pogoje za športne i^e. Tekmovanj e na naj vi §j em in naj večjem naravnem štadionu v Evropi, pod vrhom mogočne Ojstrice, je biJo velik izziv. Povsem drugačen izziv je predstavljal pogled na čudovito okolje, ki Je včasih kar malce zmotilo navdušene nogometaše. ZvoMivi. ki se bosta vpríhodnje oglaiala v Šmartnotn ob Raki. Zven bronastih zvonov v cerkvi sv. Martina v Šmartnem ob Paki v nedeljo ob 10. uri pripravljajo posebnost slovesnost» oa kateri bo nadškof dr. Anton Stres posvetil dva nova bronasta zvonova. Ulili so ju v tovarni v Innsbrucku. Večji. 612 kilogramov težak zvon bo posvečen Mariji, manjši, 372-kilo-gramski, pa blaženemu Antonu Martinu Slomšku. Kot je povedal Šmarski župnik Ivan Napret, so se za nove bronaste zvonove odločili po dogovoru $ cerkvenimi ključarji. Nekateri med njimi so že pred desetletjem, ko so podružnično cerkev v Gorenju »opremili« s tretni novimi zvonovi, žeieli, da bi dobila bronaste (udi župnijska cerkev, Njihovo željo so zdaj, tudi zaradi ugodnih cen, končno uresničili. Iz župnijske kronike je mogoče prebrati, da so v Šmartnem tri večje zvonove posvetili leta 1924, vendar jih je »vzela« druga svetovna vojna. Leta 1952 so v župniji kupiD dva stara železna zvonova, pred 38 leti pa še 778 kilogramov težak bronast zvon, ki so ga ulili v žalskem Feralitu. »Od nedelje bodo v zvoniku naše cerkve trije bronasti zvonovi, Obstoječi bo zvonil ob 7., 12. uri. in zvečer. Slomškov se bo oglašal ob večoi luči in ob smrti otrok, zvon, posvečen Mariji. pa ob sjnrti žensk,« je omenil Napret in glede starih zvonov dodal, da se bodo o njuni usodi dogovorili s cerkvenimi ključarji. US Prvouvrščene ekipe (1. ŠD Gomilsko, 2. Veterani ŠD Šmartno vRožni dolina, 3. Za-čretphCeljuin4. Raduha Luče) so prejele pokale ter praktične nagrade sponzorjev. Fïanc Smodiš, predstavnik organizatorja, je bQ ob zaključku vesel, da je bila tekma v športnem duhu, super vremenu in brez vsakih nezgod. »Naslednja, 15. prireditev prihodnje leto pa bo sploh nekaj posebnega.« je Smodiš obljubQ v imenu organizatoi^ev. JOŽE MIKLAVC Nosometnega znanja na prilagojenem igrišču nî manjkalo. Mlade kulture na ogled "Hidi letos v zadnjih poletnih dneh v Velenju, v organizaciji Mladinskega centra Velenje in Šaleškega študentskega kluba, pripravljajo festival mladih kultur, imenovan Kunigunda: mlado mesto. Festivalsko dogajanje so začeli z video delavnicami, danes pa pripravljajo performans Titovo je moje Velenje, kjer se bo Velenje vsaj po imenu vrniio v čas. ko je bilo še Titovo Velenje. Današnje popoldansko dogajanje bo popestrila čarovnica Kunigunda, Id bo na Titovem trgu sicer vsak dan gostila kakšnega zanimivega gosta, obveščala o dogajanju na festivalu in čestitala. ^QÏeg tega pripravljajo tudi odprtje klubske galerije FolokJuba Zrno. Uradno odprije festivala, na katerem bodo nakazali, kaj vse festival Kunigunda prinaša v Velenje, pripravljajo jutri ob 20. uri. Kot v preteklih letih je tudi tokrat želja prirediteljev prikazati Čim širši publiki dogajanje na področju nekomercialne kulture in umetnosti. Zaradi tega bo največ dogodkov na mestnih ulicah in glavnem trgu. Poleg kinotečnlh filmov, performansov, uličnih gledališč in modne revije se bodo občinstvu predstavile tudi Številne skupine. US osbfîs s p'ircrr in rcp'clc m 'Energetika CEI JE i.ii'iin Smcçkjrjcvd 1 Cc^j» t«l Q342S HM e-f3»ta 4nfenen»(9eTili3 ko podjetje Fit media oa Starem gradu pripravlja svoj večer, namenjen poeziji. Letošnja žirija v sestaVi Jelka Kemev - Štrajn, Alenka Zor - Simoniti in Milan Vincetič je, kot smo že poročali, med vsemi v zadnjem letu izdanimi pesniškimi zbirkami izbrala pet avtorjev, od katerih bo eden postal dobitnik Veronikine nagrade. Nominiranci so Kristina Hočevar za zbirko Repki. Peter Kolšek (Opuščanje vrta), Peter Semoiič (Rimska cesta)» Jože Snoj (Kažipoti brezpotij) in Lucija Stupica (Otrok, mesto in drugi). Dobitnika Veronikinega nagrade, ki je ena najuglednejših literarnih nagrad v Sloveniji in med pesniki najbolj cenje- Iskanja v Žički kartuziji V Zički kartuziji se je v ponedeljek začela VU. gle-dališko-likovna kolonija Iskanja 2009. Pripravilo jo je Kirilumo društvo Svoboda osvobaja Iz Slovenskih Konjic. Do sobote bo v kartuziji ustvarjalo 40 mladih umetnikov, ki so prišli iz Slovenije» s Češke» iz Srbije, z Madžarske in iz Velike Britanije. Lutkovno delavnico vodi priznana lutkarica Barbara Bulatovič. V gledališkem delu sodeluje madžarska ^e-dališka družina Kompania Szinhazl Tarsulat. Likovni del letos sestavlja 10 akademskih slikarjev po (zboru umetniškega vodje akademskega slikarja Mihe Pemeta. Ob ustvarjanju v gledališko-likovoi koloniji so v sredo v sodelovanju z MC Dravinjske doline v ^eriji Fast Art Kiosque v Konjicah odprli likovno razstavo srbskega slikarja Mladena Lazareviča. Nocoj ob 21, uri bo v Žički kartuziji gledališka predstava Romeo in Julija madžarskih gledališčnikov, jutri, v soboto, pa prav tako v Žički kartuziji uradni zaključek kolonije. Prireditev se bo začela ob 20. uri z odprtjem razstave likovnih del in s predstavitvijo gledaiiško-iutkovnega projekta. Večer bodo zaključili s koncertom skupine Lu-minodocbe. MBP na, bodo razglasili šele na torkovem večeru, ki ga bodo obarvali s pesniškimi nastopi in koncertom kvinteta Gamma. Nagrada znaša štiri tisoč evrov» spremlja Jo tudi listina Mestne občine Celje. Letos bodo Veronikino nagrado podelili že trinajstič. Večer so naslovili Nekoga moraš imeti rad. Ne po naključju, kajti to je naslov pesmi in zbirke Ivana Minattija, ki bo ta večer prejel zlatnik poezije. Podeljuje ga Fit media, in sicer od leta 2005 pesnikom za njihov življenjski opus, ustvarjalni prispevek slovenski kulturi in požlahtnjenje slovenskega jezika. Zlatnik poezije so doslej prejeli Ciril Zlobec, Tone Pavček» Kajetan Kovič in Miroslav Košuta. BRST Poletni nokturno Že tretje leto zapored se te dni v oi^nlzaciji društva ljubiteljev umetnosti in zdaj tudi Hiše umetnosti Celje ter glasbenih šol îz Šentjurja in Nazarij izteka mednarodni poletni mojstrski seminar svetovno priznane sopranist-ke, doc. Vlatke Oršanič. Gre za edinstveno obliko izobraževanja mlajših pevcev In pevk v zvrsteh opere, samospeva in oratorija. Sopranisika mednarodnega slovesa Vlatka Oršanič je prvakinja Opere SNG Ljubljana in izredna profesorica solo-petja na Akademiji za glasbo v Zagrebu ter na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Nastopila je na mnogih velikih evropskih opernih in koncertnih odrih. Mojstrski pevski seminar je bil že na začetku zastavljen široko in je tako v zelo kratkem času presegel lokalne meje ter postai eden boljših v tem delu Evrope. Zanj se iz leta v leto veča tudi zanimanje, kar dokazuje visoko raven in potrebnost tovrstnega izobraževanja. Letos se je na seminar prijavilo 18 kandidatov iz Slovenije, s Hrvaške in iz Avstrije. Za aktivno sodelovanje je bilo izbranih deset kandidatov, osem pevcev pa bo seminar spremljalo v vlogi slušateljev. Po desetdnevnem delu bodo pevci rezultate predstavili na dveh koncertih. Prvi bo v cerkvi Matere božje v Nazarjah v nedeljo in drugi v ponedeljek v Celjskem domu, obakrat ob 20. uri. BS Uglasite se z ribami C^ska skupina lUned fish (Uglašene ribe) se je po izdaji prvega sáígla Nočan biti ininceska dmni^ila nove, gla^wno zanimive akdje. V soboto namreč vabi na glasbeno delavnico, svoj koncert in za nameček še na jam session. Juul. v soboto. pripra>4ja skupina od 17. ure naprej pred Vodnim stolpom v Celju glasbtoK) delavnico. »Vnsično vabim vse vokaJiste in inštrumenialiste. Id želijo doživeti način ustvarjanja v skupini,« pravi vodja skupine Matevž Gžurt.« pravi bobnar skupne Srečko Bjavec. Če bo odziv na delavnico dober in če se bodo vabilu na skupno pokonceftno muzidranje odzvali tudi celjski ^as-beniki, se r^am obeta prav nenavaden in bižkone lep glasbeni večer pred Vodnim siolpom. BS Abonmaji za sladokusce 2^vod za kulturo, šport in turizem Žalec je za prihajajočo sezono pripravil šest abonmajev, in sicer cicibanov, mladinski» potujoči, gledališki, narodnozabavni in glasbeni abonma. Tako bo v cicibanov abonma vključenih šest predstav, v mladinskega pa Štiri gledališke komedije in glasbena predstava. V gledališkem abonmaju za odrasle bo pet predstav, od lega dve komediji. Potujoči program ponuja šest zvrsti žanrov, ki bodo na ogled v Mariborski operi, ljubljanski Drami, v Teatru v Novem mestu in Gostilni z Iztokom Mlakarjem v Kopru. Narodnozabavni program bo tudi letos vodil Andrej Hofer, predstavili pa se bodo znani slovenski ansambli. V glasbenem aborunaju bo nasporedupet gostovanj. Vpis dosedanjih abonentov bo od 28. a\^u5ta do 1. septembra, za nove pa od 4. do 9. septembra v žalskem Ticu. TT 16 Reportaža novi tednik Med šmihelskimi pastirji Ovčarski praznik je v Šmihel nad Mozirjem $pet »privabil« številne utrinke iz že napol pozabljene preteklosti in življenja ljudi na planini. Organi-zatorji so nekdanjemu življenju, tako ali drugače povezanemu z rejo ovac, namenili sobotno dogajanje» v nedeljo pokazali nekaj bolj sodobnega dogajanja, vse prireditve pa so spremljali številni obiskovalci. Vredno seje bilo v soboto ustaviti v Šmihe-lu, prisluhniti ubrani pesmi domačega pevskega zbora in se razveseliti ob pogledu na drobne, lepe stvari, ki so nekdaj bogatile življenje v tej idilični vasici. »Naš praznik nam veliko pomeni, sai s 010 ponosni na svoje korenine, delo in izro- čilo ljudi, ki so tod trdo delali, da 50 lahko preživljali sebe in svoje družine,« je v imenu mladih iz aktiva podeželske mladine, ki je tudi glavni organizator, zatrjevala Albina Rajter. Na prireditvi glavno vlogo seveda igrajo ovce in pastirji, ki so skrbeli zanje. Tako so se s »štamperlom tamočnega« strižd, ki so jih med pranjem oSkropile ov- ce, zdravili proti prehladu. V naslednjih »prizorih« smo videli izkušene mojstre, ki so se lotili striženja ovac, priprave stelje, izdelave »§i-kelnov« in koSev, kar nekaj dogajanja pa $o namenili jesenskemu času, ko zunaj ni bilo več toliko dela in je gospodar v hišo prinesel volno ... V Šmihelu so prikazali postopek od cufanja in kr-tačenja do trenutka, ko so svoj kolovrat pognale pre-dice, spet druge pa v roke vzele igle in začele plesti. V »pastirskem stanu« se je kuhalo in pekio, daje bilo veselje ... Skratka, Šmihe-lani 50 ponovno izrekli priznanje prednikom, ki so ljubili naravo in življenje v odmaknjenem zaselku nad Mozirjem. US, řoto: TIM EINSPIELER Ovce v staji so navduševale predvsem najmlajša. Šmihslski pastir v svoji opravi Po striženju šmihelski mojsti niso potrebovali »smolerrjaka za cajtanje ovac», saj so bili pri delu zelo previdni. Priprave za tople m debele jope, »»kne« in se kaj. Volnenih izdelkov niso nosili samo pozimi, saj volna ohranja enakomerno temperaturo. Turški plot je svojevrstna posebnost zaradi oblike m naâna postavljanja, ki je govedu onemogočal pot v neznano. Ampak ovca so kaj hitro naila luknjo za sprehod. TeriM. nt katerih u razprostirajo imarsfei zaselki, naj bi oblikovsti ža Ketli, ko so gradili svoja brvaluča z utrdbami na vrtiu hriba. Kamenjo it utrdb naj bi kma^a kasnaja uporabili za grtdnjo. Po Šmarju v iskanju Keltov Da nam zna tisto> kar imamo neposredno pred nosom» pogosto ostati najbolj skrito, opozai^a Hick Hughes, po rodu Irec, ki je že več kot desetletje »posvojeni« domačin v Šmarju pri Jelšah, kamor se je priselil s soprogo Darjo, s katero si je tam ustvaril družino in kjer vodita tudi uspeSno podjetje. Ampak Rick tudi v prostem času ne miruje, še posebej odkar je odkril, lakaj se mu je pogled na idilično poseljeno krajino v okolici Šmarja 2e tako dolgo zdel znan ... «No, pogje/te Rick vztraja z roko zamahujoč proti bližnjim vzpetinam Šmaijd in okolice. Ja. sa} je d-sto lepo, se strinjamo. Cerkvica na hribčku, nekaj razvejanih naselij pod njo z obve^mi vino^adi, poiji in travniki, nekje v ozadju medel obris mogočnega Boča ... »Poskusite se v mislih prestaviti več kot dve tisočletji v preteklost. Prav tako so tukaj, sicer v nekoliko drugačnih naselbinah, živeli ljudje, ki so obdelovali polja, gradili domove, častili božanstva, ustvarjali že precej zahtevne izdelke iz kovine in - končno - pokopavali svoje mrtve, in bili so Keltí. Ibdi njihova zapuščina je dediščina vas. Sbvencev,« navdušeno začne pripovedovati Rick, medtem ko se zakoplje v bogato slikovno in ostalo ^divo, ki ga pridno zbira. In začnemo skupaj sestavljali mozaik. Keltski most med Irsko in Slovenijo »Ne vem, zakaj se ljudje bolj ne zanimajo za bogato dediščino na vaših deh. če že, potem začne kdo kvečjemu navdahnjeno razlagati o rimskih ostalinah. Večinoma pa vas je tako zaznamovala bližnja preteklost. Okupadja med drugo svetovno vojno je pri vas pustila močan pečat. Prav tako življenje v nekdanji Jugoslaviji. Čeprav bi kol zunanji opazovalec težko rekel, da imate kaj veliko skupnega z južnoslovanskimi narodi, Do neke mere pa imate marsikaj skupnega z nami. Irci. Tùàï naši predniki so Kelri,« je prepričan Rlck-A si niti zdaleč ne prizadeva, da bi razvijaj kakšne teorije o porekJu Slovencev, saj »vemo, da je na ozemlju vaše države skozi stoletja ^velo ali ga prešlo toliko narodov in skupno- sti, da je rekonstrukcija prepn:«o nemogoča. Zdi se mi ^olj zanimivo povezati naši kulturi, irsko in slovensko, ki sta obe zaznamovani s keltsko dediščino. Vsekakor bi rad okrepil sodelovanje držav tudi na tej ravni. zato upam, da nam bo uspelo pripraviti mednarodni projekt na to temo«. Rick je začel kar v domačem kraju. »Bolj kot sem opazoval strukturo naselij v Šmarju, bo\\ se je sestavljal mozaik. Fotografije sem odnesel še na rodno Irsko in tam dobil dokončno potrdilo - rukaj so živeli vzhodni Kelti.« Podatek, da so naše območje dejansko naseljevali Kelti, sicer ni novica. Čeprav nekatere najdbe segajo še Roblje v preteklost, je jasno, da so ozemlje današnje Slovenije v 4. tn 3. stoletju pred našim štetjem dejansko zasedla plemena Keltov in ustano^la Noriško kraljestvo. Tako priča nekdanje ime Celja Keleia, tako kažejo najdbe v Gri^, na Riini-ku, o keltski kulturi, ki je vlekla vzporednice iz starejših re^jskih idej 1er jih ohranjala, piše na primer v svoji knji^ V znamenju Oriona, ki ga išče v dolini Gračnice v Jurkloštru, rudi pater Kari Gržan. Spomnimo na primer Še na razstavo Darje Pirkmajer Kelti na Celjskem... In to, če se omejimo zgolj na območje širšega Celjskega. Sredi Šmarja grobovi skrivnostnih druidov? Kelte so tudi na Slovenskem kasneje čisto »povozili« Rimljani, sicer pa so se po Evropi razširili predvsem iz Galije. »Na Irskem so se naselili zahodni, pri vas vzhodni Kelti. Na tem območju konkretneje Tavri-ski,« pravi Rick. »Sedanja naselja, kot so Dvor, Grobelno in številna druga v okolica Šmarja, le^jo natančno na mestih, kjer so bile nekdanje keltske naselbine. To je povsem razvidno iz strukture naselja, ki se dviguje v plasteh, z manjšimi vzpeúnami na robu. Seveda je svet na tem območju ^Čevnat, gotovo pa je vmes tudi kakšna umetno nastala vzpetina. Pri teh manjših smo laliko skoraj prepričani, da gre za gomile, za nekdanja pokopališča Keltov, Tavriskov,« meni Rick. medlem ko pokaže na Irec Rick HugliK v Šmaiju pri Jsliah »ca vzporadrucs idomoviiig «s pomočjo keltska dedilans. eno od gomil, za katero je glede na rekonstrukcijo ostalih keltskih naselbin prepričan, da gre za grob enega glavnih vodij klana. »Vse se da prenesti na danes. Saj veste, mladi so pred desetletji začeli gradid velike hiše na mestih, kjer so njihovi predniki prej uredili svoje skromne domačije. Tako je tudi pri ljudstvih. Vzpedne okoli Šmarja so Še dandanes naseljene in obdelane v obliki teras, ki so jib oblikovali že Kelti. Zda) tukaj prevladujejo vinogradi, a Kelti trsa še niso pomalil Na tem mestu so imeli polja, voda je v bližini,« pokaže Rick na majhen potok. »Tam je bi^o pokopališče.« zamahne proti bližnji vzpetini. »Prepričan sem, da bi z izkopavanji našli pravo bogato keltsko zapuščino vsakdanjih predmetov. Gotovo so kmetje za gradnjo zidov, skednjev in hiš uporabili ob-delarie skale nekdanjih keltskih utrdb. Pa saj se je pogosto dogajalo, da so ob obdelavi njiv našli marsikateri predmet starih iCeltov, od nakita do posode. Marsikaj se skriva Še na zaprašenih podstrešjih, predvsem ostanki orodja in orožja. Kelti so bili precej vešči oblikovanja kovin»« pravi Rick. Izkopavanja bi verjemo pokazala marsikaj. Slovenke kot keltske boginje »Ja, Kelti so obvladovali to območ-je davno prej, preden so jih izrinili Rimljani in tako cenjena rimska kultura. Ampak pri Keltih je nekaj ma-^čnega, skrivnosmega, kar ljudi izjemno privlači. Nekaj te magije nam je ostalo vsem. TVidi Slovencem in Ircem. To se kaže tudi v 6sto vsakdanjih navadah. Še vedno me recimo fasdnirajo kalcšne ženice, ki poznajo zdravilne učinke Čisto vsake bilke na polju. Ali tradicijo krašenja hiš z belo omelo, ki bogato obrašča vaša drevesa. 'Rikaj je še na delu nekaj tiste skrivnostne povezanosti, enosti z naravo, ko so svoja naselja in svetišča vedno postavljali blizu močnih naravnih energijskih centrov. tn seveda vse to spominja na zdravilce, čarovnike, keltske druide, ki so se znali pogovarjati z duhovi narave,« vneto pojasnjuje Rick. Nato zmagoslavno pokaže še na Boč. »Boč,« zadoni s svojim basom. »S svojo mogočnostjo dominira nad ostalo pokrajino. Narekuje celo vreme. Gotovo je bil keltska sveta gora. dom bogov, kraj, kjer so druidi ob 1. maju žrtvovali daritve za dobro letino. Vendar brez Šovinizma priznajmo, da so bQe najpomembnejše boginje - ženske, matere, bojevnice.« pravi Rick. »Tb se pri vas Slovencih Še vedno pozna. Saj pravite, da ženska podpira tri vogale v hiši, kajne? Slovenke so izjemno močne in ponosne ženske,« opaža Rick. 'Hidi lepoto, seveda pristno keltsko, po premisleku še doda opisu. >?Moji kolegi z Irske in s Škotske so ob Slovenkah čisto zaprepadeni. >Rick, you lucky bastard,< jih potem poslušam,« se gromko zasmeji. Tako nekako v smehu končamo pohod po Šmarju, kjer so nekoč stopati naši skupni, irsld in slovenski predniki - Kelti. Ali vsa) prejšnji naseljena. »Joj, koliko v^wrednic iz vsakdanjega življenja bi še lahko naštel Od vaših pogrebov, ko se zbere celotna skupnost in se kupi najdraža krsta, pa pogrebni sprevod do groba ... TUdi Kelti so stopali ob vozu. na katerem je počival član skupnosti. Kjer so na hribčkih kasneje zrasle cerkvice, so bila nekoč keltska svetišča. Vašo romantično poezijo, ki neredko opeva lepote gora in voda, svetih simbolov Keltov,« kar ni konca ne kraja. Sumimo, da se ga morda malce loteva domoto^e po rodni Irski, kjer je keltska kultura najdlje In najbolj pristno ohranjena. »Ah, v bistvu gre le za to. da bi vas rad Slovence opomnil na bogato dediščino. Da vaša tradicija ni nastajala le zadnjih nekaj stoletij, ampak ste edinstveno kulturo oblikovali iz številnih vplivov. In da je vsaj nekaj kamenčkov v mozaiku tudi keltskih,« je Rick prepričan, da je zadeva zrela za kakšen projekt in mednarodno sodelovanje. »Da se bolje spoznamo in Če ne drugega, zvrnemo kakšen vrček skupaj. Če kaj, potem nam je ljubezen do kapljice res skupna,« se še pošali. Iskanje keltske kulture v navezi s kmečkim turizmom sredi Smaija? Zakaj pa ne? »Irci bi bili navdušeni,« je trdno prepričan Rick. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Pod Ivezičem ostajajo v svetovnem vrhu Tretje mesto med najboljšimi rokometaši do 21 let na svetu Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je na svetovnem prvenstvu v E^ptu osvoj lia bronasto od-ličje, potem ko je v Kairu premagata domačo selekci-jo s 35:24. V políinalu je navkljub vodstvu z 21:17 izgubila z Nemčijo (23:27). V strokovnem in razširjenem Štabu reprezentance je bilo precej Celjanov, v selekciji dva igralca, David Raz-gor in Aljoša Čudič, vse skupaj pa na plečih selektorja Slavka IveziČa, ki je osvojil že Četno medaljo na velikih tekmovanjih. Kakšni so prvi vtisi» potem ko ste dobili polčas z IS: 11, imeli odličen izkoristek» s katerim ste na razdalji držali domačine, ki sicer niso izbirali načina, kako uloviti priključek? Niti v sanjah si nismo predstavljali. da bomo začeli tako silovito. Povedli smo s 6:0 in tekma je bila tedaj praktično že odločena. V nadaljevanju smo razliko celo malce povečevali in bili resnič-□0 zanesljivi v igri. Predstava domačih je bila bleda zaradi nale superiorne igre. Na-$i fantje so bili daleč nad pričakovanji. Pred 20 tisoč gledalci je Jure Dolenec dosegel 9 golov. Celjan David Razgor pa osem> ko je zgrešil le dva David Razgor ie blestel tako proti državnemu prvaku Gorsnju (na sliki), pa proti flusom v Zlatorogu v odloalnf tekmi kvalifikacijskega tumiija in potem ie na SP v Egiptu. meta, Aljoša Čudič je zbral 12 obramb. Jasno |e, da ne Iščemo dlake v jajcu, toda zanima nas, kaj je botrovalo mrku na polfinalni tekmi proti Nemčiji, potem ko je Slovenija IS minut pred koncem imela lepo prednost? Na vse nasprotnike smo se zelo dobro pripravili. Na-le analize so bile temeljite» zato smo tudi prišli tako daleč, 1\idi na Nemce smo se odlično pripravili, toda ka), ko so fantje v 40.' minuti »prenehali igrati«. Pozabili so na določene stvari, na katere smo jih opozarjali. Nemci so dovolj izkušeni, da so to kaznovali, da pa so obenem tudi odlično moštvo, so dokazali Še v finalu» ko so z visoko razliko ugnali Dance. Nosilca igre Slovenije sta bila Celjana. David Razgor in Aljo^ Čudič. Kakána je vaéa ocena njunega deleža? Da je Razgor izjemen talent. je pokazal že lani na evropskem prvenstvu, kjer je bil naš daleč najboljši igralec. Letos je to spet potrdil. Napreduje z velikimi koraki. V Celju smo lahko veseli, da imamo spet vrhunsko domače levo krilo. Njegov čas Šele prihaja» Čeprav bo že v tej sezoni do- y Selektor zelo uspem slovenske mladinske reprezentance Slavko Ivazič. Na Mjoso ČudicB trener Celja Totie Tiselj trenutno ne računa. Prvi vratar mladinske reprezentance bo posojen v Pariz. bil priložnost v članski ekipi. Aljoša Čudič pa je tudi naka^ velik potencial, ki ga lahko doseže le» če brani, torej Če nastopa na tekmah. Zato bo poiskal klub, kjer bo lahko veliko stal med vratnicami med tekmo, da bi se v doglednem času vrnil v celjski klub. Slavko Ivezi^ kaj boste počeli v tej sezoni pri Celju Pivovarni La$ko7 Skrbel bom za operativno delo pri vseh selekcijah v klu- bu. l^ga je dovolj. Moje izkušnje so ogromne in upam. da bom svoj potencial bolje izkoristil, kot sem ga do zdaj. Ste si s Canti ogledali znamenitosti Egipta? Časa ni bilo veliko, za vožnjo na trening smo potrebovali eno uro v eno smer. Med prostim dnevom pa smo se vendarle peljali na ogled piramid. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A SHERPA Sposobni za zmagovalni oder V ponedeljek zvečer bo četverica slovenskih repre-zentantov iz celjskega judo kluba Sankaku odpotovala na svetovno prvenstvo v Rotterdam, ki bo med 26. in 30. avgustom. Strokovni direktor slovenske reprezentance je Marjan Fab)an, ki je obenem tudi trener Sankakuja in selektor ženske reprezentance: »Priprave za svetovno prvenstvo ocenju-jem kot uspešne. Na SPbodo poleg celjske Četverice odpotovali še Sraka. Sedej in Je- reb. Polovica naših tekmovalcev si je sposobna priboriti medaljo. Imamo izkušeno ekipo z odličji z velikih tekmovanj. Na žreb se ne bomo i^ovarjali. morda bo kdo Iz slovenske ekipe >§el prav do konca<, seveda pa tudi spodrsljaji niso izkljuČeiu.K Fabjan te Urška Žolnir, Petra Nareks, Lucija Polavder in Roki Drak^ so skupaj vkorakali v konferenčno dvorano točno ob dogovorjeni uri. V CeJje ni bilo Jereba, ki je dejal, da ni bil obv^en. pred- sednik zveze pa je zanj rekel, da trenira. Iz Ljubljane sta krepko zamudila RaŠa Sraka in Aljaž Sedej. PredsednikJZS Bogdan Gabrovec je poudaril, da na Nizozemsko potuje doslej naša najmočnejša ekipa. V njej žal ne bo Celjana Matjaža Ceraja. Poškodba kolena je terjala operadjo. rehabilitacija pa še ni zaključena. Sicer pa se sankakujevd z velildh cetoovanj ne znajo več vračati brez odlidj... DEAN SUSTER Foto: Grup A Peterica neustninih Roki DrakllČ bo nastopil v sredo (kategorija do 66 kg): »Trenirali smo dobro in upam, da bo v sredo moja dnevna forma prava.« Petra Nareks bo tekmovala v četrtek (do S2 kg): »Tokrat ne tekmih j«m prva, kot je bilo doslej v navadi. Sledllesmo programu, ki gaje zapt&al traner.H Urška Žolnir bo nastopila tretji dan pnrsnstvB, v petek (do 63 kg): »V vsaki kategoriji bo preko 40 tekmovalk. Prihajaio mlajše, kijih no poznam, one pa mene dobn.« Lucija Polavder bo na t&tami stopila zadnja, v nedeljo (nad 78 kg): »ŽeBmsI^mveČ!« ZAČETNI TEČAJ 6 -14 let m»iiSiFWšmoius mfOsjudotankaftuMIêJt^ prnOíimSOá m Odličen start Simer Šampiona V soboto se je začelo tekmovanje v 3. slovenski no* gometni ligi - vzhod. Kovinar je v Šlorah ugnal Verže-]'a s 4:1, Mon's Claudius je v Rogatcu kar s 5:0 kJonil proti Dravogradu, Zreče so v Odrancih igrale 0:0, Šmartno je nepričakovano doma trubilo s Čardo z 1:0. celjski Simer Šampion pa je na Olimpu štartal zelo uspešno, z zmago s 5:1 nad Pesnico. Zadeli so Dejan Naprudnik, Mario Petrušič, Denis Oma-novlč, Dragan Lazičič in Tomaž Kožar, sodi] pa je Miran Bukovec iz Lendave, trenutno najboljši slovenski sodiuk. »Ni kar tako zabiti pet golov« lïener Jani Žilnik je najprej spregovoril o spremembah v moštvu: »Naš câj je bil dâ zadržimo ekipo iz prejšnje sezone skupaj v celoti in da ji dodamo najboljše mladince. Mislim, da nam je to uspelo v precejšnji meri. Trije pri nas vzgojeni igraJd so nas zapustili, Jocko-vič, Dolinar in Slomšek, okrepila pa Maric Petrušič in v zadnjem trenutku izkušeni Simon l^^run. Ttenumo imamo le 16 igralcev, mladind so še v étalonne.« Zmagd je bila visoka, toda tudi ^?5tje so še pri nizkem 1 ^F» A ■ me na pravi tiavi. Pa tudi za gledalce bi bilo bolje poskrbljeno. Videli bomo. Sicer pa smo uspešno prenovili l^péče za trenirïg ob IV. osnovni šoli. v dobrem stanju je tudi igrišče na LjubečnI. Delamo... Mislim pa, da smo s tekmo proti Pe-snid opozorili, da se nas splača priti V naslednjem krogu bo Simer Šampion gostoval pri Čardi, Kovinar bo še drugič zapored igral v šcorah, proti lYomejniku, v Zrečah se bosta spopadla domači istoimenski klub in Šmartno, Mons Claudius bo gost Palome. DEAN ŠliSTER Foto: GrupA -iži' Vi S ^ "K .v * /i # % ^ t rezultatu imeli nekaj zrelih priložnosti, kar seveda ^Iruku ni ušlo: »Zma^ se. Še posebej tako visoki, ne gleda vzobe. Nenazadnje ni kar tako zabiti pet golov. S tem sen zelo zadovo-Ijea je pa očitno, da imamo v /azi obrambe Še nekaj težav.« Kakšni pa bodo cilji Simer Šampiona v njegovi drugi sezoni v tretji ligi? »Kot je pri nas v navadi, vsako sezono želimo storiti korak naprej. Če smo si v prej ŠDji sezoni zagotovili obstanek, bomo letos stremeli Pn/a postava Simer Šampiona. Stojijo z leve: Mario PetrusK, Pater Perme, Dragan Lazičič, SIniša Pavlovic, Bojan Djuranovic in Dojen Ne-pnidnik, čepijo pa Iztok Stus, Denis Omenovič. Alen Jankovič. Renato Matic in Tomaž Kožar. Igrali so Se Simon Korun, Miroslav Bodiroza in Boštjan Vertič, na klopi sta ostale Aleks Urfi in Jaka Bizjak. Zmanjkalo želje V finalu meta kopja na svetovnem atletskem prvenstvu v Beriinu je Martina Ratej iz Loč zasedla 11. mesto. Orodje članice Atletskega kluba Šentjur je pristalo pri 57,57 metra. Ce bi ponovila dosežek iz kvalifikacij (63,42), ko se je za dva centimetra približala svojemu državnemu rekordu, bi se uvrstila na 6. mesto. »Pravzaprav nisem imela občutka, da sem v finalu. Moj glavni cilj v Berlinu so bile kvalifikacije. Ko sem jih usji^no opravila, mi je očitno zmanjkalo želje in moči. cih. Nagradni sklad znaša 50 tisoč evrov (prej 25 tisoč), nagrajeni bodo tudi četrtfinalistl. prod vriiu. Skušali se bomo priključiti najboljšim. Če pa se bo ponudila priložnost, bomo naskakovali sam vrh. Potencial ekipe je primeren, vendar nam lahko neizkušenost pobere dosti točk. Vseeno menim, da so v našem moštvu zbrani rojeni zmagovalci, kar bodo imeli priložnost pokazati,« meni Miik> ki ga še vedno muči težava z infrastrukturo, saj doma nastopa na štadionu z umemo travo: »Dogovarjamo se z iastrúki igrišč na Skalni kleti in Areni Petrol da bi tudi ml igrali tek- Prva zmaga Zlatoroga »Sodnik za Youtube« Nogometaš) Šentjurja so v 2. krogu 2. SL osvojili prvo točko, ko so doma remi-zirali z Livarjem (3:3). Os-tal jim je grenak priokus, kajti v i. polčasu so vodili že z 2:0, nato še s 3:2 ... Šentjur je premoč kronal z zadetkoma Alena Gašperji-Ča in Denisa PopoviČa. Prednost bi lahko še povišal, sledil pa je šok. Gostje so v dobrih treh minutah izenačili. V 54. minuti je domači trener Oskar Drobne (v 3. li^ igra za Kovinar Štore) na igrišče poslal povratnika po dolgotrajni poškodbi Romana Bezjaka, ki je 10 minut za lem upravičil zaupanje in z izjemno natančnim in atraktivnim zadetkom ukanil gostujočega vratarja. Zaploskala sta tudi trenerja Cdja (Bezjak igra na dvojno licenco) Milan Đuričić in Damjan Romih. ŠentjurČa-nom se je ponudilo še nekaj priložnosti za povišanje prednosti, a realizacija ni stekla. Zato pa je domačo zmedo v obrambi kaznoval Nemanja Andrijevič. Vratar Kastelic ni imel svojega dneva. Prejel je dva zadetka, ko bi morda lahko precej bolje posredoval. V 83. minuti je glavni sodnik To-mislav Horvat povsem neupravičeno izključil domačina AleSa Horvata, kije trčil v dvo-boju z gostujočim igralcem, potem pa sta oba obležala. Tudi o rumenem kartonu ne bi sme- lo biti govora, a je delilec pravice Horvata predčasno poslal pod prho. Po tekmi je sodnik v zapisnik zabeležil, da je Horvat rdeči karton prejel zaradi udarca s komolcem — Glavni sodnikje krojil potek srečanja in Šentjur se bo povsem upravičeno pritožil. Oskar DÎ^bne je bil razočaran: »To bi bilo treba posneti in nalo- žiti na Youtube, saj to. kar je danes počel sodnik ... Ško<^ besed.« Zatem je poudaril: »Če doma přejmeš tri zadetke, si ne zaslužiš zmage.« Šentjur bo v nedeljo gostoval v Kidričevem pri Aluminiju. Tbkral z 1:0 v Črnomlju poražena Dravinja bo jutri gostila Muro. MiTJA KNEZ Priprave v košarkarskih klubih so seže začele, zato so na sporedu tudi že prve pripravljalne tekme. Zlatorog se je pomeril z Branikom in Elektra z Dravo^adom. Medlem vodstva klubov s trenerji Še vedno sestavljajo ekipe. Hopsi so se tako okrepili s tremi igralci. Po osmih letih se na Polzelo vrača 33-letnl Primož Kobale, ki je po letih igranja v tujini lani igral za drugoligaša Branik Maribor in v povprečju dosegal 19 točk na tekmo. Vrača se tudi Primož Skok, ki je bil med leti 2001 in 2004 eden ključnih polzelskih igralcev. 25-letnik je nazadnje igral v škoiji Loki, kjer je povprečno igral 30 minut in dosegal 9 točk ter Imel 3 skoke. Na položaju centra bo Hopse okrepil Bělorus Dmitri Sviridov, ki v višino meri 212 cm in je bil lani z Vita-iurjem beloruski podprvak. Zlatorog -Branik Primorac 90:78 v Laškem so med tednom odigrali uvodno pripravljalno tekmo in premagali mariborski Branik z 12 točkami. Po dobrem tednu dni treningov se je z 19 točkami najbolj izkazal Dragan Bubni-Ć, po 10 sta jih dosegla Matic Zupane in Alen Omić. Na tekmi je zaigral tudi Mitja Nikolič Smrdelj, 18-letni mladinski reprezentant, ki je z Laščani podpisal štiriletno sodelovanje. Zadnje tri sezone je igral za ljubljanski Geo-plin Slovan. S prihodom Ni- količ Smrdelja so v Laškem končali z okrepitvami na zunanjih mestih, v prihodnjih dneh bodo morda pripeljali še kakšnega igralca, klasič-nega centra, saj še ni znana usoda Edina Alispahića, ki zaradi poškodbe kolen zadnji dve sezoni sploh ni igral. Nuhanovič v Šoštanju Šoštanjčani, ki so prvi začeli priprave na prihajajočo sezono, so včeraj zvečer odigrali prvo pripravljalno tekmo z drugoligašem Dravogradom. S precej prenovljeno ekipo Elektre pa še vedno trenira Salih Nuhanovič. ki je še lani branil barve Zlatoroga. Zaradi težav z vizo pa se ekipi Še ni pridružil Črnogorec Luka Sje-kloča, ki se je v Šoštanju potil že minulo sezono. MOJCA KNK Nova Špica za mednarodno »špico« Mladi tekmovale! KKK Nivo Celje pred svojo novo zgradbo na Špici Na zahtevnih tacenskih brzicah je bila druga letošnja tekma v kajakaškem slalomu na divjih vodah za Teen Cup, ki velja za najmočnejše tekmovanje mladih kajakašev v Evropi. Med 160 udeleženci iz osmih evropskih držav ter iz ZDA sta za podvig poskrbela celjska tekmovalca. V dveh najmočnejših in najštevilčnejših kategorijah sta osvojila srebrni kolajni. Martin Srabot-nik je 2. mesto osvojil med mladinci do 15 let. Vid Kar-ner je žal, po veliki napaki v finalni vožnji, pristal na 11. mestu, čeprav je bil v borbi za medaljo. Nejc Konda je bil 16.> Teo Karner pa 23. Najboljši celjski kajakaš Simon Btus pa je bil drugi med mladinci do 17 lel, za Italijanom Veronesijem in daleč pred ostalimi slovenskimi tekmovalci. DŠ Foto: RADÎVOJ KLINCOV ŠPORTNI KOLEDAR Petek, 21- 8, NOGOMET štajerska liga. 2. krog, Črna na Koroškem: Peca - Šoštanj (20). NOGOMET J. SL, 6- krog, Velenje: Rudar-CM Celje [20). 2. SL, 3. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Mura, Kidričevo: Aluminij - Šentjur (17.30), 3. SL -vzhod, 2- krog: Zreče - Šmartno. Sladki Vrh: Pa-loma - Mons Claudius, Štore: Kovinar - Tromejnik (1730). Štajerska liga, 2. krog: Rogaška - Partizan, Vransko - Koroške gradnje (17.30). Nedelja. JZS^S. NOGOMET 3. SL -vzhod, 2. krog, Manjanci: Čarda - Simer Šampion (17.30). Štajerska liga. 2. krog: Ormož - Šmarje (17.301. BRALCEV-SPORT Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic. velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo bid pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO Policist brez čevljev in s stradno unTOrmo - 2. v prispevku o opremljenosti in finiičnem stanju slovenske pólidje novinarka Mateja Jazbec v Novem tedniku, ki je izšel 14. avgusta, povzema iz* jave podpredsednika Sindikata policistov Slovenije Davida Brumca. Zaradi korektne obveščenosti javnosti ob tem posredujemo naslednje pojasnilo. Ministrica za notranje zadeve Katarina Křesal je ob nastopu svojega mandata opozorila na dva kl|učna problema, s katerima se danes sooča slovenska policija in o čemer se v preteklosti ni javno veliko govorilo. To so delovni pogoji in kadrovska podhranjenost. Ministrica je obljubila sprejele ukrepov za izboljšanje pogojev za delo policistov In pri tem tudi nakup ustrezne opreme za zaščito policistov. To svojo obljubo je tudi i^lnila, saj so biia v r^jalansu proračuna za letošnje leto. kljub njegovi varče- valni naravnanosti, zaradi izkazane učinkovitosti ministrstva pri varčev kjer vlado opozarja zlasti na investicijska sredstva. Ministrstvo za notra-njezadeve (MNZ) ima rtamreč že vrsto let izjemno neugodno strukturo proračunskih sred-stev, saj je edino med ministrstvi. kjer delež plač v celot- nem proračunu presega 80 odstotkov, tako da ob materialnih stroških za delovanje MNZ in policije, ki znašajo približno 15 odstotkov, za investicije ne ostane skoraj nič. Vodstvo MNZ si zato prizadeva, da bi prišlo na tem podrodu do nujnega preobrata in da bi se vlada začela zavedati pomena dobrega řunkdorůranja ne samo polidje. temveč tudi drugih služb znotraj polidje, ki skrbijo za pravno varnost in red v državi. Prvič v zgodovini polidje se pripra\dja tudi celovita strategija opremljanja polidje za obdobje 2010-2014. Z njo bo zagotovljeno sffateško do^oroč-no in razvojno naravnano opremljanje s sredstvi» ki jih polidja uporablja pri svojem deiu. Podpredsednik sindikata v prispevku tudi pravi, da bi polidja, Če bi imela svoj proračun, lahko sama gospodarila z denarjem in odločala o nakupu opreme. Polidja ima svoj proračun in sama odloča o nakupu opreme! V^^oproračun-sredstev pa seveda predlaga vlada in sprejme državni zbor. Izločitev polidje iz MNZ, ' kot jo predlaga sindikat, je nerazumen predlog- Nikjer v demokratičnem svetu poUc^â kot represivni organ ni popolnoma samostojna in izvzeta iz izvršilne veje oblasti Polidja mora biti operativno samostojna, ne pa tudi inštítudonalno in ustavno. To so lahko samo sodišča in orgaru, kot je npr, varuh Človekovih pravic, če bi bilo drugače, nad njo ne bi bil možen demokratičen nadzor. V zgolj devetih mesecih, odkar MNZ vodi nova ekipa, je bilo tako storjeno veliko za iz-boljšanje pogojev dela policistov, ne da pa se v tako kratkem časuvceloti popraviti stanja, ki vlada v polidji že od osamosvojitve. Strinjamo se z opozorili obeh sindikatov, da je opremljetîost polidje bistveno slabša, kot bi kadarkoli smela biti. Prav zato se od prvega dne borimo za to, da bi policiji omogočili kvalitetne pogoje za delo in tako zagotovili čim večjo stopnjo varnosti državtjarik in državljanov. In s temi prizadevanji bomo nadaljevali do konca mandata. PETRA ŠKOFIC. odnosi z javnostmi ministrice za notranje zadeve Odprto pismo županu Občine Vojnik - 2. v Novem tedruku v rubriki Pisma bralcev, številka 63, ki je izšla 14. avgusta 2009, je ob-jaA^jen prispevek g. Franca Jekla Odprto pismo županu Občine Vojnik v zvezi s pokopališčem Vojnik. Nanj odgovarjamo, da je Pogrebni službi Raj je vletu 2008 potekla koncesijska pogodba, najavni ra^za podditev koncesije se je prija^^o le podjetje Primožič, d. o. o., ki je izpolnjevalo vse pogoje razpisa. Glede na to, da smo postopali crans-parentno (javni razpis) in zakonito, so namigovai^ja na ko-rupdjo pri dodditvi koncesije neutemeljena. Komisija za podelitev koncesije je obrav^ vala pritožbe glede dela koncesio-nai^a. ki pa niso pomenile bis- tvenih kiiilev koncesijske pogodbe, ki bi imele za posledico prenehanje pogodbe. V zvezi z najemnimi pogodbami je koncesionar pojasnil, da je najemnikom najprej posredoval osnutek najemrùh pogodb, zdaj pa sledijo usklajene pogodbe v dveh izvodih, od katerih je en izvod podpisane r^ajemne pogodbe treba vrniti koncesio-narju, Pojasnil je tudi, da je pri obračunu ndaterih najemnin prišlo do napake, preveč obračunan znesek (od 0,90 do 2,30 evra) najemnin pa bodo poračunali pri izstavitvi naslednje položnice. Lepo pozdravljeru iz Obâ-ne Vojnik. BENEDIKT PODERGAJS, župan Občine Vojnik Odprto pismo županu Občine Vojnik - 3. V rubriki Prejeli smo je bil v prejšnji številki časopisa Novi tednik objavljen prispevek Odprto pismo županu Občine Vojnik. Na ta članek želimo na kratko konkretno odgovoriti. Naše pogrebno podjetje Primožič se je na »javni razpis za podelitev kcmcesije v občini Vojnik« prijavilo tako, kot se lahko prijavi vsako podjetje, ki za to izpolnjuje razpisne pogoje. Povsem legalno smo biŽ izbrani na razpisu pred petčlansko komisijo in bili potrjeni na Občinskem svetu Obdne Vojnik Pri sami primopredaji smo naleteli na absurdno stanje samega pokopališča in ir^astruktuinih objektov. Poti so bile več ali manj zelene (v septembru in oktobru je samo za čiščenje poti šest ljudi skupaj opravilo 280 ur, da so se potí delno očistile). MriiŠka vežica je bila vse dnjgo, kot primerna za »napa-ranje« pokojnikov, saj je njena notranjost od ometa in belila dobesedno cvetela, da ne govorim o pajčevini in prahu na višje ležečih dalih. Od bivšega koncesionarja niti od Občine Vojnik nismo prejeli polovice najemnin, ki so nam [»ipadale, t^ í^ smo skoraj dobro leto delali in plačevali stroške smeti, elektrike in vode na način, da smo to zagotovili z kratkoročnim kreditom. V tem letu smo vsaj delno uredili notranjost mrli^ veže, da je po^ed znosen, popravili smo vrata na zadnji strani objekta, ki so dobesedno razpadala. in lotili smo se intenzivnega škropljenja poti od zaraščanja z zelenjem, kar pa ne gre čez noč. Živa meja na novem delu pokopališča v dolžini okoli 120 m ni bila poreza-na še nikoli pred namL Res pa je, da smo krajanom zaprli dostop z avtomobili na novi del, ker bi se nekateri najraje pripeljali kar do groba... ftav je, da je konkurenca, kjer se ljudje na svoj na6n lahko odločajo in izbirajo med ponudbo, monopol, kot je bil do preteklega leta» je bil pač po-^avje zase. Naše delo ocenjuje velika ve-čiiM ljudi, ki dnevno prihaja na pokopališče, ne oziramo pa se ra posameznike, ki jim nikoli, pa tudi z zelo dobrim delom ne bomo zadostili nikoli. DARKO PRIMOŽIČ, P.E. Socka AteKO/ zHiA^ùtwlcett i PORTRETTEDNA ALJAŽ HORVAT Nogomet sem igreti pri 13 l^lh v NK Btstrica v 5lcv«n5U Bistnd. pr«l t«m pa um ticnir^l atletiko. Xo um u reprezentanco MNZ Ptuj. $o me povalili v ekipo stireišh át\u>v NK Maribor Branik, s kale» smo pouali dctavni pFVdki. lam sem konte) ki({eiskci in mlatftnsiici šolo nogometa tei postal kadet^i in dvekrai mladiiHkI drzevni pivèl;. 8^1 sem vseh repre»niančnih tf leiccij od (J-17 da U*21. Nifsswnalno kanero sem zařeJ pn NK hilaribor Pnovama LaSko. Untk večje miouia^ l9ran>a sem bil na dvojni RÇisn^ji pn drugoliga^ MK Oravm^. Kose mi je ponudila pnložnost^a od^od na Islaodijo, sem^oiztorht^f m lam osidi dve leti. Zdaj sem {lan NK Celje. Klubi do 2đaj KK Mdhbor Pivovdma Uilio, hK Of^iiinja. Vikingur (Hldndijdl NK Celje ,drzavol prvak - sta^ejii de^ki NK Manbor, diiavni prvak -ksdetíNKMaribot.dvesezonitíporeddrzávniprvak-mladinci NK Maribor Nastopi \'4 12nd$tO|>ovv1.S^ll r 2etje O&tad 2drav m postati dfžđvni prvak z NK (eije 1er se še enkrat preizkusiti Uven meia Slovenije. I ' , Publika ^ « 2e^im si, lid bi bile tribune malo bolj polno, kar je seveda odvisnoiudiodnasi^ralcev. Nd^gol Ki\ 901 $err dosegel na prven^ni tekmi n idub Vikin^ur ; Islindij». j Naj veselje ^ Ko sem bil kot mladinec tnajmlajU do ukrat) povabljen na ' *, :im&ke pripravesčlani NK Uanbor. | Naj žalost i.' Do tći] m bilotrenutlca 23lisd m seveda 2á kakšen izlet ali obisk kina 2 dekletom. Gfasba, fitm Poslušam skoraj vse zvrsti glasbe, od resrve do ^narodnjakovPogosto zehajam tudi v kino ali si kakšen fUm ogledam doma. Moj najljuMi film je Gladiator. novi tednik INFORMACUE 21 ★ " ^ TEDENSKA ASTROLOŠKA ^ NAPOVED Petek, 21. avgust:'Dopoldne bo bolj stresno, saj bo Luna v Devici, Merkur pa v opoziciji z Uranom. Želeli boste napredovati, po drugi strani pa vas bodo nepričakovani preobrati presenečali-V odnosih bodite previdnejši, hitro lahko gre kaj narobe. To velja zlasti za Ovne, Tehtmce, Rake in Kozoroge, ki se lahko tudi nekoliko slabše počutijo. Sobota, 22. avgust: Zjutraj in dopoidne bo v zraku nek nejasen nemir, lahko ste notranje razdvojeni in precej živčno obremenjeni, Luna se bo srečala s Saturnom, kasneje bo v opoziciji z Neptunom. Dopoidne se bo Luna srečala z Merkurjem in vsi oblaki se bodo razkadili. Čaka vas zelo prijeten čas. namenite ^ družab-nemu življenju, prijateljem, ljubezni. Odlično se boste zabavali. zato ne ostajajte doma. Še zlasti bodo blesteli zračni in ocjeni znaki. Luna ob Î7.13 vstopi v Tehtnico. Nedelja. 23. avgust: Kmalu po polnoči vstopi Sonce v Devico, kjer bo ostalo vse do 22. septembra. Luna Se vedno raste in daje podporo vašim načrtom. Njen trigon z Neptunom prinaša intuitivno zaznavo, povečanje razumevanja drugih, sočutje. Oblačite koga od sorodnikov ali prijateljev, ki je osamljen /: ; L/i ali v stiski. Del dneva boste pripravljeni deliti $ tistimi, ki imajo manj sreče od vas. Ponedeljek, 24. avgust: Ponoči bo Luna v trigonu z Jupitrom prinašala optimizem in pozitivno razmišljanje. Noč bo prepletena s Čudovitimi energijami, dopoldne boste naredili veliko, počutili se boste odlično. Amal-ce več previdnosti svetujemo dopoldne, ko bo Luna v napetem kvadratu z Venero. Luna ob 21.17 vstopa v Škorpijona in bo izpostavila erotično stran življenja. Torek, 2S. avgust: Lahko, da bodo vsi s poudarjenim znamenjem Škorpijona in Bika občutili večji notranji nemir in nestrpnost, zato velja še posebej zanje, naj ohranijo mirne živce v vseh situacijah. Ob 19.17 vstopi Mars v Raka. Rakci in vsi s poudarjenim tem znamenjem bodo v naslednjem obdobju blesteli, zato naj obrnejo zade-vevsvojprid. Merkur ob21.19 vstopa v Tehmico, Ugodno za razreševanje uradnih, sodnih zadev, partnerstva bodo dobila svoj epilog, vse nejasne zadeve se bodo uredile. Zaradi retrogradnega gibanja Merkurja se bo ta spet vrnil v Devico 19. septembra. Sreda, 26. avgust: Merkur v kvadratu z Marsom prinaša povečano občutljivost. Sekstil Lune in Saturna lahko popoldne prinese kakšen prijeten preobrat okoliščin ali dobrodošlo spremembo. Venera ob 18.13 vstopa v Leva, kjer bo naravnost blestela. Ljubezen in čustva bodo v ospredju, prodornost bo zelo velika, prav tako tudi energija in moč. Lepe in srečne okoliščine za vse s poudarjenim znamenjem Leva. Četrtek, 27. avgust: Luna prestopi v ognjenega SU'elca ob 5.17 in prinaša več temperamentne energije in optimizma. Dobro za načrtova-njein opravljanje poti, za študijske in pravne zadeve. Povečan bo tudi vpliv tujine in želje po potovanjih. Popoldne bo krajec v Strelcu prinašal bolj napeto energijo. Previdno pri vsem. še posebno pri komunikaciji. Astrologinji GORDANA in DOLORES ASTROLOGINJA GORDANA 9sm 041404 935 09C142443 napovedi, biotefa[»jet regresije sstmiogi nja.gordana^ol.net www.gordanâ.si ASTROLOGINJA DOLORES 09043 61 090 14 28 27 gsm: 041519265 napovedi, prim^alna analiza ast^oglnjd^ok^.si VAVw.dolores.^ Na Hudinji se je v teh dneh odprla nova cvetličarna Suzana. Poleg velike izbire lončnic in rezanega cvetja lahko pri njih naročite izdelavo najrazličnejših aranžmajev, na izviren in estetsko dovršen način vam aranžirajo tudi darila. Cvetličarna Suzana od 20. du 29. avgu^sta nudi tudi lOodstotDi otvoritveni popuâi. CYŽIuCníní SVZATiA fliffiZlIiMDKil imovifflfvstii vpsi mmvi vm Miaific m nmm cvfnňi suzimn n0S^0IaK sp, men fpmRoiovstiiN aitv 44. «omm. ctut Če pa ste naročnik Novega tednika, vas bo pri Suzani vedno čakal 10-odstotni popust. Le kartico ugodnosti, ki jo imate vsi naročniki Novega tednika, morate imeti s seboj. v izmena K(0)]P].EE l^rva prava pizzeria v www.p izzeri a-ko pen êi o eino skupino dostava na dom brezplačna Številka ((C>080 16 06) REKU SO Požgani spomini preboldskih tekstilcev Nekdanja tkalnica tovarne tekstila v Preboldu )e pogorela do tal. Kar 160 gasilcem je četrtkov nočni izbruh požara v jutranjih urah sicer uspelo omejiti, a so posa-mezna žarišča v več kot slo let stari stavbi gasili Še nekaj dni po požaru. Težave pri gašenju so povzročali dvojni leseni stropi, ki so se nevarno rušili in gasilcem onemogočali vstop v stavbo. Tlenja v notranjosti stropov niso TOgasile niti izdatne količine vode. Se nekaj dni po izbruhu požara so v skladiščnih prostorih 240 kvadratnih metrov velike stavbe nastajala nova Žarišča, stropi so se nevarno rušili in gasilcem onemogočali vstop. »Z vodnimi curki od zunaj dosežemo rob stropa, medlem ko v njegovi notranjosti žari,« je oteženo gašenje dvojnih lesenih stropov opisoval poveljnik Gasilske zveze Prebold Branko Verk. V torek jim je ogenj uspelo zadušiti v z^mjih dveh nadsuxipjlh in ga v sredo pogasiti skoraj v celotnem objektu. Lastnik stavbe Jože Udovič se je z občino odločQ nekdanji obrat »t^tilne« porušiti. Rušiti so sprva hoteli začeti že v torek, vendar jim zaradi neustrezne mehanizacije in neurejenega prevoza kosovnih odpadkov to ni uspelo, Včeraj so se z novimi stroji Ruieriia so spnra hoteli sscetivtorek, vendar jim zaradi naustrazr» mahanizscije in neurejenega prevoza kosovnih odpadkov to ni uspelo. Včeraj so so z novimi stroji lotili nišenja tako. de otiianom zagotovijo »m večjo varnost Kosovne odpadke bodo z izrednim p^vozom odpeljali na deponijo v Andr^. les v Vransko toplamo, zelezo pa naj bi prepeljali v Dinos ali Surovino. S pogorišča bodo % pomočjo gasilMv $e nekaj dní odstranjevali ogromne količina mstariala. lotili rušenja. »Dela se moramo lotiti na način» da občanom zgotovimo varnost,« pravi župan Vinko Debelak. Kosovne odpadke bodo z izrednim prevozom odpeljali na deponijo v Andraž, les v vransko toplarno» železo pa naj bi prepeljali v Dinos ali Surovino. »Stroške prevoza bomo krili iz občinskega proračuna, medtem ko bo breme preostalih del ostalo lastniku.« Požar je po ocenah Udoviča povzročil za 600 tisoč evrov škode. Udovič je pred Časom obnovil streho skladišča in neka) notranjih prostorov. Izsledki preiskave Se niso znani, pri čemer kriminalisti ne izključujejo možnosti požiga. »Fabrika« je dajala kruh ljudem Ognjeru zublji so tkalnico, mogočno stavbo, v kateri je bil nekdaj živahen delavski vrvež, spremenili v pepel. »Fabrika«, kot so imenovali to-varno, je dajala kruh marsikateremu domačinu. Mnogo jih še živi» pri čemer jih ni malo, ki so v teh dneh žalostno zrli v klavrno in požgano ruševino. Na njej ni ostalo rtičesar več. kar je nekdaj bilo. V dimu in ognju ostajajo spomini, kot bi se zgo- Četverica osumljena več vlomov in tatvin TVije moški s širšega območja Celja in državljan Bolgarije z začasnim bivališčem na območju Celja so osumJjeni vlomov v trgovine, gostinske lokale, vozila in avtomate za sveče» ki so postavljeni na pokopališčih. Odtujevaii so predvsem denar, cigarete In različne tehnične predmete. V različne objekte so vlomili kar 26-krat, 18-krai v vozila ter 10-kral v avtomate za sveče in različne napitke. Razen vlomov na širšem območju Celja sta dva osumljena še petih vlomov v objekte na območju Kopra, Ljubljane in Novega mesta. Poleg tega so vsi štirje moški osumljeni tatvine goriva na bencinskih servisih in tatvin registrskih tablic. V hišnih preiskavah so jim zasegu več tehničnih predmetov ter cigaret in pribiižno 50 gramov konoplje. Za vse bodo podali kazenske ovadbe na pristojna državna tožilstva. Mi diii včeraj in kot da jim pogubne iskre ne bi mogle do živega. »V računovodstvu sem deiala več kot 30 let. Takrat so bili lepi in humani časi. Tkalnica pa je nekoč že gorela, saj je požar podtaknila ena od žensk, ki je bila blizu tedanjemu lastniku pdtijetja. Zaradi slabe vesti je kasneje skočQavpotok Požar je nekaj najbolj groznega, kar se je lahko zgodilo v našem kraju. Ko bodo stavbo porušili, ne bo ničesar več. Ko je ^sedal delavski svet. sem se slikala pred stavbo in prav ta fotografija me bo spominjala na tovarno»« nam je uvodoma povedala Pavla PungerŠek. Delo v tekstilni tovarni Je bilo marsikdaj težko garanje. Preboldskim tekstilcem ni bilo postlano z rožicami In nihče ni slutil, da bo navzven uspešno zgodbo o izdelovanju tekstila neslavno konča) stečaj podjetja leta 20D4. lzgut)a dela je bila za kraj velika socialna bomba. Na območju nekdanje tovarne so zdaj zrasla nova podjetja, ki dajejo kriih števihiim domačinom in okoličanom. Prebold pa je v zadnjih ietih uspešno izptaval iz socialne stiske. MATEJA JAZBEC Ibvama je v najboljših časih zaposlovala 1.S60 delavcev. V preteklosti je dvakrat zgorela. Prvič so imeli požar leta 1$66, ko je med drugim pc^orel nov, še ne dograjen objekt betllmce. Požar naj bi podtaknila ena od domačink in tako kljubovala tedanjemu lastniku tovarne. O ton je v svoji knjigi z naslovom Mo-loh pisal tudi domači kronist Janko Kač. Gaâenje požara je bilo nemogoče, saj je voda zaradi nizkih temperatur zmrzo-vala že v ceveh. Drugič je zagorelo maja 1969. ko je ogenj popolnoma uničil skladišče barv, kemikalij in belUnico. Tllčka Oprednik: »V >fabriki< sem dočakala pokoj. Na 3S let tkanja me vežejo boij in manj lepi spomini. Pa kà], ko Človek lomaJu pozabi vse, kar je bilo slabega in ostane nostal^ja za časi, ki jih ni več. ZaposDla sem se pri 16 l^dh kot nadkalica in nap^ dovala v pomožno tkalko, kjer sem ostala do upokojitve. Sprva nas je delalo okoli 350, in sicer v treh izmenah, Spomnim se gneče na portimi-ci, vselej ko je bilo dela konec in smo lahko odšli domov. Vsi spomini so zgoreli in zdaj ni nič več» kar bi me spominjalo na tovarno.« Jožef WeSnik: »V skladišču tkalnice sem delal pel let. Spominjam se, da so v primeru narasle temperature v vsakem nadstropju namestili tuše, s katerimi bi lahko gasiti. Nekdaj so znali gaditi, v stavbi so bile debele stene in swopi. Stavba je dajala kraju pečat in škoda, da je iz nje nastalo pogorišče. Streho objekta so pred časom obnovili in upali smo, da bo kmalu dobila lepšo podobo. Stečaj podjetja je povzročil mnogo slabega» toda mnogim se je uspelo pobrati.« Lizika Sorčan: »16 let dela v tkalnici še dobro pomnim. Imam lepe spomine in ieáitne-mu krivcu stopili na prste. Kra; je bil vselej močno vpet v >fabrikot in to je bilo čutiti na vsakem koraku.« Foto: TE KRONIKA Nadaljevanje sojenja za umor Matjaža Volka Na celjskem okrožnem sodišču se |e v tem tedDu dvakrat nadaljevalo soje-oje Nenadu Miroviču in Gregorju Bri* tovšku, ki sta osumljena umora in napeljevanje k umoru Velenjčana Matjaža Volka« ki so ga ustreljenega našli v jutranjih urah 19. marca 2002 v bližini spomenika v Gramozni jami v Ljubljani. Prvoobtoženi Mirović, ki v priporu že tri tedne gladovno stavka, je v sredo zaradi protesta proti podaljšanju pripora začel odklanjati še vodo. Na prvi obravnavi je bilo v ospredju zaslišanje obeh izvedencev - balistične stroke ^anca Sabljiča In telekomunikacijske stroke Aleša Tavčarja. Sabljič je pojasnil» da je bilo v pokojnega izstreljenih več krogel, vse iz iste pištole, ki je bila, sodeč po sledovih izstrelkov, tehnično brezhibna. Prepričan je tudi» da obstaja velika verjetnost, da so v pokojnega Matjaža Volka streljali iz pištole Crvena zastava, kalibra 7,65. Izvedenec Aleš Tavčar, ki se je ukvarjal z lokacijami klicev v usodni noči pred sedmimi leti, bo moral svoje izvedensko mnenje dopolniti. Pojasnil je, dd je pri svojem delu preverjal klice, ki so jih v usodnem večeru in noči zabeležile bazne postaje na območju Ljubljane, natančneje BTC-ja. Zaradi nadgraditev teh baznih postaj se lokacije le-teh spreminjajo in se Jih da preveriti le za zadnji dve leti. Kot pričo bodo na nadaljevanju giavne obravnave ponovno zaslišali Alijo Avdi-ća, ki je biJ v času svojega pripora v celid skupaj 2 obtoženim Briiovškom in bi lahko kaj povedal o njegovem domnevnem zanimanju za dobavo udarne igle za pištolo. Zaslišali bodo še odvetnico Nušo Maček, ki je bila Britovškova odvetnica v času preiskave in bo lahko sodišču povedala, kaj se je dogajajo pri njegovem zaslišanju v času preiskave. Mačkova naj bi mu namreč najprej rekla, naj se brani z molkom. Če pa se bo že zagovarjal, naj pove resnico. Obtoženi Britovšek naj bi ji dejal, da se je s policisti dogovoril, kakšno zgodbo mora povedati, da bo izpuščen iz pripora. Sojenje se bo nadaljevalo 9. septembra. GORDANA POSSNIC Podrta žičnica v bližini Žalca Na tleh del žičnice V noči na torek se je, nekateri menijo, da zaradi močnejšega vetra, spet drugi ugibajo o drugih vzrokih, podrl del hmeljarske žičnice v neposredni bližini Žalca. Vrglo je, kot pravijo hmeljarji, del žičnice v skoraj 5 hektarjev velikem hmeljišču, sicer v lasti Kmetijske zadruge Petrovče, za katerega pa sedaj skrbijo trije najemniki iz Dobriše vasi. Betonska žičnica je bila med najstarejšimi, nekateri ocenjujejo, da je stara že približno 30 let. Škode bo kar nekaj, saj je, podobno kot na drugih savinjskih hmeljiščih, tudi na tem podrtem delu hmelj skorajda Že dozorel in tik pred obiranjem. US. foto: TV Previdno s kruhom za labode! Pisali smo že, da so pred dnevi iz Velenjskega jezera potegnili dva poginula laboda. To Število se je v tem tednu močno povišalo, saj je na jezeru poginilo skupaj že deset labodov. Na celjskem veterinarskem inštitutu so ugotovili, da so labodi poginili zaradi maščobne degenaracije jeter» ki je posledica prevelike količine hrane. Gre za pogost pojav pri goseh, racah in iabodih. Vse poginule labode so testirali tudi na aviarno influenco, vendar nobeden od njih ni bil pozitiven. V Mestni občini Velenje naprošajo obiskovalce jezera, naj labodov ne hranijo. Se v tem tednu bodo okoli jezera namestili table, ki bodo opozarjale na Škodljivo hranjenje labodov. MJ Tudi po 12 letih se i sojenje ni začelo f Na Okrožnem sodišču v Celju bi se morala v sredo začeti glavna obravnava za trikratni rop menjalnice Ekopool na Krekovem trgu v Celju. Obtoženi Da mir Glavica naj bi jo oropal trikrat včasu med 11. februarjem in S. marcem pred 12 leti, pri tem pa naj bi mu pomagal Robert Veber. A je moral predsednik senata Marko Brišník zadevo preložiti, ker v sodni dvorani ni bilo dveh obtožencev • Marjetke ČakŠ in Mitje Jeriča. Zoper slednjega je sodnik za naslednjo glavno obravnavo zahteval prisilno privedbo, saj je obtože-ni dvignil vabilo za obrav* navo, a se na sodišču vsee-no ni pojavil. Omeniti je treba, da je obtoženi Damir Glavica med obtoženci v vseh šestih obtožnicah. Predsednik senata je na željo Glavice in njegove odvetnice Jerneje Jazbin-šek GoriČan v enem sojenju zato združil Še druga kazniva dejanja obtoženega, v katera so vpleteni še Veber, Čak-Ševa in Jerič. 2a Čakševo so na sodišče prejeli potrdilo, da je na zdravljenju odvisnosti od mamil v eni od komun v Italiji. Zaplet se je pojavil tudi pri okrožnem državnem tožilcu Jožetu Manfred i, vendar ta ni vplival na preložitev obravnave. Manireda je pri razpisu glavne ob ravna- Emil Koprive, lastnik menjalnice Ekopool. je bil ob razpletu dogodkov v sodni dvorani Šokiran. ve ugotovil, da je vabilo, ki ga je prejel, pomanjkljivo in da je sodnik razpisal več zadev kot izhaja iz vabila, med njimi tudi rop menjalnice Ekopool. Zato se je pri predsedniku senata pozanimal, katere zadeve so združene za glavno obravnavo, da se bo lahko pripravil na naslednjo glavno obravnavo. Naj spomnimo. Obtoženi Damir Glavica naj bi menjalnico Ekopool na Krekovem trgu v Celju prvič oropal 11. februarja 1997, nato do 5. marca še dvakrat. V prvem primeru naj bi zakrit z masko in oborožen s pištolo vstopil v menjalnico in zagrozil uslužbenki, iz predalov naj bi pobral 110 tisoč takratnih tolarjev in pobegnil v Gosposko ulico, kjer naj bi ga z avtomobilom Čakal soobtoženi Robert Veber. Teden kasneje naj bi menjalnico oropal še drugič, v tem primeru je uslužbenki vzel dober milijon tolarjev. Tretji poskus, 5. marca, pa mu je spodletel. V Času poskusa ropa je bil v menjalnici lastnik Emil Koprive, ki je proti Glavici vrgel računalnik in ga poskusil prijeti. Obtožencu je sicer uspelo uiti, a brez plena. Policisti so ga kasneje prijeli. Glavica trenutno prestaja zaporno kazen zaradi kaznivega dejanja premoženjske narave v zaporu na Dobu. GP Na cestah je spet »pokalo€< Na naših cestah se je v sredo zgodilo 17 prometnih nesreč, ki na srečo niso terjale življenj. Pri tem so se štiri osebe hudo poškodovale, medtem ko jih je deset dobilo lažje poškodbe. Pridržali so štiri vinjene voznike. Do nedelje policisti v okviru pre-ventivne akcije Hitrost ^ počasneje je varneje poostreno merijo hitrost. Več policistov, kot kažejo tudi sredini dogodki na cestah celjske regije, ni zagotovilo za manj nesreč. Začelo se je ob pol dveh popoldne. Mladoletni voznik kolesa z motorjem je vozil iz Grobelnega proti Šentjurju. V blagem desnem ovinku je zapeljal v desno na travnato brežino, padel in se hudo poškodoval. Dobre pol ure kasneje je počilo na lokalni cesti v naselju Topolšica. 47-letni voznik motornega kolesa je vozil proti Velenju. V Topol-šici je pri zavijanju v desno na dovozno cesto, po kateri je ta^at pripeljala voznica osebnega vozila, med zaviranjem izgubil oblast, padel in se prav tako hudo poškodoval. Ob 16. uri se je v Vitanju huje poškodoval 33-letni voznik neregistriranega vozila. Vozil je iz Spodnjega Doliča proti Vitanju in v desnem nepreglednem ovinku zapeljal čez sredinsko črto in trčil v 59-Ietnega voznika. Ukleščenega so rešili gasilci in ga odpeljali na zdravljenje v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je dobil hude poškodbe. Le nekaj minut kasneje je v Ulici mesta Grevenbroich v Celju voznik opel zafire zbil kolesarja, ki je bil lažje poškodovan, pri čemer ni jasno, ali ga je voznik zbil na prehodu za pešce oziroma na kolesarki stezi ali izven nje. Zaradi razjasnitve prosijo očividce, posebej voznika avtobusa, da o tem obvestijo policijsko postajo oziroma pokličejo na telefonsko številko 113 ali na anonimni telefon policije 080 1200. Hude poškodbe je terjala tudi nesreča zvečer, malo po 20. uri, ko sta na lokalni cesti v Vrhu nad Laškim trčila motorist in voznik kolesa z motorjem. Slednji je dobil hude poškodbe. Vzrok nesreč v večini leh primerov resda ni bila hitrost, a policijska akcija poostrenega merjenja hitrosti je vseeno več kot dobrodošla. MJ Kdo je prevozil rdečo luč? v sredo ob 20.20se je vsemaforiziranem križišču na Oljski cesti v bližini bencinskega servisa Petro! v Laškem zgodila prometna nesreča. Udeleženi sta bili dve osebni vozili, Do prometne nesreče je prišlo, ker je eden od voznikov v križišče zapeljal pri rdeči luči. Zaradi razjasnitve okoiiščin nesreče prosijo morebitne očividce, da pokličejo na najbližjo policijsko postajo oziroma na številko U3 ali na anonimno številko policije 080 12 00. MJ TEDENSKI SPORED « -SI^IA CELJE SOBOTA, 22. avgust S.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poroaia, 9.20 Otrtókí radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Marauin glasbenih že^ja (do 13. ure)» 12.00 Novice, 13.00 Ritmi, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki La odmevi RâSlo,^17.00 Krooika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice. 19.15 Zabavni večerni program, 20.00 Rudar : CM Celje -lokalni derbi bo spremljal Dean Šuster, 24.00 SNOP (Murski val) NEDELJA, 23. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.Í5 Caso-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot. 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikroionom - nekdanji novinar in TV-režiser Beno Hvala, 11.05 Domačih 5.12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele» 13.00 Čestitke in pozdravi, po Čestiti^ah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 24.00 SNOP (Murski val) PONEDELJEK, 24. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, lO.OO Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.15 Bingo jack izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred.mikrofonom - Beno Hvala • ponovitev, 14.ÛÛ Regijske novice, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Ni vsak za vse m ni vsak poklic za vsakogari, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot. 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice. 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom. 24.00 SNOP (Radio Kranj) TOREK, 25. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časo-plov, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jackpot, 9.15 Stetoskop • oddaja o zdravju. 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Malë živali» velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik. 14.00 Re^jske novice, 14.15 Po kom se imenuje?» 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je èe znanje • kviz s Sandro Cater, 19.00 Novice, 19.15 Zaiinji rok z Boš^anom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Kranj) SREDAr 26. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (NZ nostalgija), 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 ásoplov, 6.10 Nagradna igra, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Pwočila. 8.25 Poročilo PU Ceîje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Tračamo, 11.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice. 13.00 Ktiiturni mozaik. 13.20 Mall O - podta. 13.30 Mali 0 - klici, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki In odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno. 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek -Tijana Bass, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) ČETRTEK« 27. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC. 6.15 Caso-plov, 6,20 Aiorizem, 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gorjup» 10.00 Novice. 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo. 16.15 kviz Glasbeni trojček. 17.00 Kronika, 18.00 Odmev • ponovitev. 19.00 Novice, 19.15 Kalejd<»kop -ponovitev. 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Ptuj) PETEK, 28. avgust 5.30 NZ melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Ča-sopiov. 6.20 Aforizem. 6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Sedeoi dni nazaf, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka» 13.00 Kulturni mozaik» 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Ceije • s hiti prežeto popoldne (do 19,15), 15.00 Novice. 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokov* njak svetuje, 17,00 Kronika, 17.45 Jack pol, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom. 24.00 SNOP (Radio Uni-vox] Obračun bo spremjjal Dean Šuster Nogometašem Rudarja in CM Celja od-lično kaže po petih odigranih krogih v i. slovenski ligi. Velenjčani so na lestvici prvi, Celjani tretji, sledi pa njihov medsebojni obračun, ki bo v soboto ob 20. uri na velenjskem štadionu. Lokalni derbi boste lahko spremljali na valovih Radia Celje. Reporter bo Dean Šuster. Desn Šuster • ne Iz Velenja, paČ pa a Beograda, kjer je ne Msraksni spremljal tekmo Rudaija in Cnrene zmáe. Astronomi in novinarji na Radiu Celje Zoisovi štipendisti, ki so se v okviru poletnega tabora Naša lipa 2009 mudili na Šmohorju, so bili razdeljeni v tri skupine - ekologi in biologi, zgodovinarji in turisti ter astronomi in novinarji. Sle 20 VROČIH RADIA CELJE mu LESTVICA I. WHEN LO^TAKESGVER-DAVID 6UETrAFT.KaiYR0WlAND (6) 1 etJLI£TP800F-UK)UX (31 3. MAMA00-P1XSUÏÏT (5| 4. HEAFTTBREAK-FREEMA^S R.SOI^iEČUJ$«EXn3R {4) 5. CELEBRATION-MADONNA {1} a WOHK-niESATURDAYS {3} 7. REfy^EDY-LímEBOOTS (1) 8. FUNI^TÏiEWAYrriS' DAVEMATTHEWSBAND (21 9. RABfiiïHEARTiRAlSEiïUP}-FLORENCÍ ANQTW MACHINE iaN060UNiURIES-KRISAU£N {2) OOMAČAL£5TVICA 1 ŠEVSEBlSKfilVAM-NUáA œSCA iS) Z DELAM. KAR SENE SME-JAZZ STATION (7) 3. NEBOMV^řRINCESKA TUrO fOi (2) 8ARVAROBÏ-VOYA6E (3) S. DAlEÍ-GALOAmiN {)) a. eARÛKO-SlOOHARrA (61 7. HUANíTA-SELiOUT (BI 8. GREŠNE MtSU-BLACKCAT (4f 9. ROMEO-MAJAR (3| m n SI MOJ JUNAK-REBEKA ORBMGJ (1) nmOGAZATlUO LfSTW»: WEARE(X)IDS4-MIKA M/WOSALAIRENEUYFURTADO PREDÍOGA ZA DOMAČO ŒSTVICa BRAZIL-ALYA ZLATAOeALA-ALENKASOOEC FEATJADRAMCAJUflAS Janez Jovan. Jenkova &6b, Celjs Nagrajenca dvisnets nagratfo na oglasnem od($6lku Radia Celje. LsTràû 20 vniGh lehko posluset» vs^ soboto ob 16. wí. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 teUSKH 1. l£yub£z»jepravasft^- SAVmSKlH? {3) 1 povesro rdečem cvetu- ^ VVRS /fil 3. glaskarmonike-spev (2) 4. nezaaadidrljge-ans. * ljpov^ {4} 5. če mcm)6e§. povej >601te (1) PRQ)U»ZAI£STV1C0: življsijejekratko kdtsen- donaCka SLOVENSKIH 5 plus 1. KJESINOCaiMUZlKAVr-JUl&JO» z JANEZOVANEOaJA-an&ÏÏINn'A ftISA (1} 3. řeknosp(raježivhudič k£ncek &tomažzorkoap€Ta lOVŠm (2) 4. ne povej-kolemut (6) 5. najnavečjipoet-brsžjški PLDSARJ» (4) PflfDU)GZAIiSTViah mamahv/uazapesem-^aj6%ski baroni Megrajenea: B<â} B^ Cesta Râ Kdbfvjefcl, Lsâ(0 Aman Žikoviek, Šercefieva 8. LfiJco Nagrajenca itvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.1$ un, lestwo Slovenskih 5 pa ob 23.15 uii Za pfvlooe robeh lest« lahko ^ak^ na doptsnicis pri(^enim kuponikom. jo na na^ov: Nmi tadni< řtiéenwa <9.3000 Ca^. v Dobju teden starih obrti in običajev Ob idilični kozjanski domačiji bodo ves toden obujali spomin na stare običaje in obrti. D obje bo v naslednjem tednu zaživelo v duhu žiV' ljenja in dela naših dedkov in babic. Razvojni zavod Grča Dobje in dobjanska občina s Kozjansko domačijo pripravljata leden prikazov starih obrti in običajev. Teden aktivnosti bo od po-nedeljka> 24.» do sobote, 29. avgusta» na idiličnem prizorišču dveh tipičnih kozjanskih domači) v Repušu in Ravnem. Ena od domačij je bila obnovljena ter pred časom izbrana za eno najlepših v Sloveniji, druga, manjša, pa je nedotaknjena že prak- VejiucnwwMCpodtostanJLsi wwwttfw-debiiHJi tično več kot sto let. Tipični kozjanski domačijiohranjata nekdanjo podobo, saj je pod isto streho prostor za bivalni del, hlev ter krmo na podstrešju. Organizatorji želijo k sodelovanju ali ogledu pritegniti čim več obiskovalcev. Poskrbeti želijo, da stare Šege in običaji ne bi zamrli, ter jih prikazali na Čim bolj pristen način, zato so k sodelovanju pritegnili Dobjane, ki še dobro poznajo prakso starih obrti, še posebej k udeležbi vabijo mlade, saj želijo povezati Čim več generacij, pa tudi poskrbeti za dolgoročno promocijo možnosti dodatnega zaslužka kmetov na območju, saj gre za turistično izjemno privlačne prikaze. Projekt bo smiselno navezan tudi na zapisovalca starih slovenskih običajev Nika Kureta, ki ima korenine v Dobju. Kako so deldii včasih ... Od ponedeljka do petka se bodo vsak dan od 15.30 ob obeh domačijah vrstili razni prikazi. V ponedeljek se bodo lotili lonečkih opravili; pLetii bodo koše, klepali kose in izdelovali grab) je> izdelke iz ličja... Vse to ob spremljavi ljudskih godcev. Kovaštvo bodo v torek predstavili na domačiji UdučeN^h v Presečnem-V sredo bo sledila peka kruha in ostalih dobrot po receptih naših babic ob veselih zvokih inštrumentov učencev OŠ ^na laško Z3 ^oj PROSTI ČAS PO UGODNEJŠI CENI Svetovno znana kozmetika ELEMIS sedaj tudi v Wellness spa centrií Dobje. v četrtek se bodo mlajši lahko naučili starih druža1> nih iger, v petek pa spoznavali ljudsko petje, ples in pripovedništvo, ki so spremljali stara kmečka opravila. Nastopili bodo folkloristi iz Oš Dobje 1er vokalna skupina Grič. V soboto, 29- avgusta, bo sledil Se posebej zanimiv zaključni dan. Vse od 14. ure bodo obiskovalci ko^anskih domačij lahko spremljali ročno žaganje in tesanje lesa, rav-nanje slame» mlačev na ročni pogon, kuhanje žganja, pod-kovanje konjev in še marsikaj. v zabavnem delu bo sledila tekma koscev in grabljlc, nastopili bodo ljudski pevd in plesalci ter ansambel Prijatelji. PM Foto: aS (arhiv NT) ^man^af^ proobàKl^v^ in boleân. nwhànje brQiodnc. gbo^žanÍecwguJ>ii;{Jvklgn) hifórm«d|«s 03 7» « M« (vuk dan od 07. do 14 ure) ftwdiMJuiMiwuluObofcdnriattraaSi raKEÏ3K0 TCK)U« MON Time "<^anootaTMWi (SD^9tovn pregled unvnawie poruim stabk» sMepnîh if) obdle^níi smJour. liine2jotapfn^ z Med-ape vakovi] IfifonMC^ 0} 78 MI 47 timpcvtska omavnava 8razcot1n so mnut erme Dobrna Nayiííhuíerno ^ EGIPT-: HOTEL CARIBBEAN WORLD RESORTS* VSEVKUUfENO,ODHOD22.ín29.8. aHA:529< MAUIOBI^^^H HOTElVESPERA4*,3xpolpenzíon TlRMIN:22.d.-29.8.2009 CENA:170€/osebo Otrok doriet m3. MCffUÛIÛ. SAliBURG-PASSAU-LINZIN KRI2AIUENJE PO DONAVI 2 ONI OIWOD: 29.8. CENA: 1AH ONQUE TERRE 3ĐNI,0DH0D:U.9. CINA: 199€ TOSKANA IN OTOK ELBA 3 m, ODHOD: 11.9. CENA: 2tM odrohnosd na 5pletm straní www.pa(ma.S) MARI80R - Planet TUS: 02 « 03 mCEUE:03 42&4304 I yT^i «T-T-i» a 11 Ví a T -I WelnES$SpóCenTer:03 423 20^0,CcMtř2drav;ain (cpolc:03 734 57 70. THEKMANA Lí2SK0 info^lhcřfflanasí.www.lhnm3na5i. novitednik www.novitednik.com Nissan leaf Nissanov leaf bo uporabljal elektriko Čeprav imajo avtomobilske tovarne različne poglede oa to, kakána oziroma v katero smer se bo razvijala avtomc^ilska prihodnost» )e iasnOy da bo treba najti alternativne oblike pogona. Pri koncerDu Renault-Nissan menijo» da se lepa prihod-nosí obeta ekktričoim avtomobilom. Zato je drugi del koncema, Nissan> predstavil električno vozilo lem«CA lil i lesnina SKiNAUT CELJSKA — infùnnac'je IHItilM^fl Mlekarna Celeia iMs'tfco Al MrsfWfft Ao^ft Áifo AM pÂMe^iia/ ^CAAXnCV ««tefidi MBan«* -- tif ZDRAVILIŠČE UŠKO nur < rvm I mm 1 < «oni Frizeri Studio Venkv Pen K.p. inmilwva, 3310 Žalec ule&n: 031/305-081 GALERIM V O I K goldenpoint« vultanizacqo'^^B ndprave* diagnostika vosi 'sems motorjev-s«rv^ kosilnic. Mariborska & 87.3000 tel.; 63 431 66 70.GSr^041 67$0l0-10x pafwsti nijt za «torrcv» ' CASINO řAHAON ttUL Ljubljanska cesta 39« 3000 Celje -obfiehu^ lOOieteBovlOgnlH mrPRgMAL Mariborska c,1.3ttH3Cflfíé OCX ûMMtttveliaartOBt» . SaiaUA dskaň ICDSOJ nature OESIRW - M B, OOUMAft 0.0.0. Tra Celiskih knnov 9,3CKfO Celje-10% pofWft o vse mtelfca ' ^lOfCVIRANJE sttktarstvd GALf flUA VOLK. Ozka ulica 2.3000 Celje, Tel.: D3 544 26 38-10X popust SîlïïtiEfilIÎL Cetiapark Celje, Široka izbira nogavic- poRuet ob nakopu do 20 EUR. 10% popuet ob Balony nd 20 EUR . KftOaAT^AWS P Mizarska Mmkň. Medlog 25,3000 C^. Gem; 041/736 272 - Notranja Oprema po twoAu * KERRQCK PUITI • 3X popust na vrtdnoet noroiHe nad 1251.88 EUR, 7% popuvt na vndROSt naročila nad 2921.0S EUR • MLEKàBBàSLEHOfodajalftd Golida. An^ v»s 92,3301 fetrovče • popittt vel}e za izdolko Isslne proizvMtaie, m veQi za okcijsha cone ♦ MRAVLJICA O/ETTCA 8QHINC Lileknva I. Celie, trgovina 28 usivar^e • 10% popust ta ve« izdeBie • Pl?7EfltAVERfflA Mefcator cent» Celja - tO% poptnt pri nakupu hnoe • kaftico pf adoSt* ob naroSSKl • PgpnCTSEmflS. Ul. laone Oobrolmška 27.3230 Šentjur. Rogaâka cesls 13.3240 Sms^piiJeiS^ -10% piqiutia na optično nasttvŤtav podvoza in do 30% po^a ob oaiuqw zmskih pnevmatil (fnt^^ I^^OPIR Lovec 38a. 3301 Petrovie - 5% pt^uet ob mk^w «wàiÉ o£al m konke|ikih okvirjev v veoh npiovii PE v Sfaivan^ -SLADA DÛ.D.. Ptiramata 4,30D0 Celje, vso za ogrevanje io vodovod, tà: 03 490 47 70. GSM 051 626 793 -10% popusL • TOP-FIT 0.0.0^ Ipavćeva ulica 22. Celje -10% popust solorq fittM.seftf^terinaaaÍB.ka^ádnaoMrellimstorftve, vetopflico • gimrL^BTTBADř DOQ. Mslets -Spaslčova d. 1000 gubllarra • Cbl|ska Mohorjeva družba WfsA — i^ica VIDIM ërniotikz C»«it«r «»tkl* iMMWaMiH Ub ■> W GOFtlâSABRDA o WaiNESS PARK LÁSKO m* «n» •»Mmfwn* Q01Ï6 Slovenija —— ^ T biy^IlliULI —ťrpv- 10%pofmt«vsoebatev;MVBliaziak^aka CM«. Glavni trg 9. Ceíje. 03 492 68 86 • 10 % poptti (rszaii M izdolia v akeqt) ' q^TOKI yrypio FASHION Verdev Petra ma talcev 3.3310 Žal« • 5% (Hipuft -Sft^^^iTSTQflm^S[MqNJPERNIKlfí.Vml>geva10.Celie-10%l^ . MOHORJEVA DRU2BA- MQHORJřW KlillGAflNA, PreSemova ulica 23. _ 3000 Celje, tetefon; 03 49014 20. e^řta: knjigamMa^Mjska^ohoffmji 5% »pust oa bipbta izdaje ca^afc« Molwjevo dnđ>a PaOJEKT MR iNgj^jRING. O.aO.. Rar Club Terazza. AsksfSeve 14 (Csl^rk), 3000 Celje -10% popusta pri cocktaílBi • ZIATAflSTVQ SAJSek MHAM Sf, Dřofenikova 16.3230 Šmijur 10% popust na veljavne maloprodaine cens •HRUSTUAVASKUŽNJAVA-ofodaMlnaŽ^c. Savinjska cesta 77. prodajalna v EK cemru v Celjir, Mariborska cesta 88. Ce^je • 10% popust na vse vrste kniha - LfSNINA O D„ Levec 18 - 3% popwt se oUazÍDjens poMfttvo (swtazfM grl. trňadi. pořivaloíki...) -VIDIM omKA-cantar optike. Maribor^a cesta 88 (Poslûvni center EK). 3000 Caljs -1fl% popust ob nakupu soiiinih oéat, kortkcijsicih okvirjev m kontakuih la& Ob nriuipu vsaj dvah Ikatiic kofrtaktvh loě nw^o gnťa tefcočno za M« (80 rU). Vsak n«ro(dk prejme letno ob predkairtvi fcritanwce oba in krpico za o£ata •fíOmiLDJL Ipsvèeva ulice 21C^ PndajiH nmor Madog 15: pnovmetka blagovne zoanika AURORA. Popust je 40 % za konfaie uporabnik«. Tdefon: 03/42614 02 ali duroraSavtMalJe.sk Akcija velje v maju in iuniju ol do prodaje zaIoQ. popusti sa m sehevajo. - VINSKA KLfT BQRISKA BRDA Z.O.a. Ul. Ffankolovskihlrlev 17.3000 Dalja Telefon: 03 425 1680 tO % popust na naie lastna proizvode. Center innvativnpna podjetništva d.o.o. Ul. XW. diviz^ U, 3ooo Celje Telefon: 041633 378.03 492 6168 5 % pikast za storitve posredovalne prt pranwtu DopxoiiHírm u pri prvem raSonu za racowrvodsko sterint . CVCTUČAHSA SUZANA Su»na MoHarelec lO^Utwa Frankûlovskih btsv 44. Hodinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10%pepust ©wDtednik NaroCnldNoveoattdnlcabostetahla) ^. v^. rú naročniške ugodnosti - .....be^Jii^čestf^ tckoristfi bkQučno s naročrtSkD naročniško potožnico oziroma z osebnim «dokumentom naročnica Novega tednika. NtJimoHiitflii.Cl mpoclliogtl MS M prcwiMOlo n iwlodnic letoi [UWA-m VOZILA PRODAM AUDI A4.1.9 Idi, klima, letnik 97, vso opremo, modra borve. nove gume, prodom 20 3.T00 iUft. telefon 041 645-998. Š397 VW pok), 5 vral, bordo rdeća bo rva, letnik 1997, lepo ohranjen, prodom zo 1.2(K) EUK.Telefon03U79497. 3755 OJ01,5 dci dynomk, letník 11/2002,48 kw, rdeie bcrve, 3 vrtrto, prevoier>ili 96.000 km, gorožiran, prodom. Ceno 3.650 ailÍ.Téf(W 04120M98.37Í8 KUPIM 0$BNI ovto, bkr»nkoii, od (etn^ 1998 noprej, kupim. Telefon 041361-304. 3698 STROJI PRODAM TRAKTOR Ufliverul 550 dk, Ulnik 88, 2726 ur, Gronw sedež, zmčno ir^tolo-djo, pneumoH(a ^pero, spredo) razširjena kolesa, skoraj nove radial gume {90 %), vreden ogledo, prodom. Tel^ 031524-147. 3785 IKAKTORSKI preiti plug (merjcset) in bočno koso zc Stojerjo, prodom. Teiebn 041 691-913. 3824 K05IUIIC0 bc 127, pvM nikTaifunz mo-tor}em in troôii ràracolnik srp 200, prodam. TeSefon 041261-676. s&to OBRAČALNIK ktm 9/1, zo moi^traklor, generaino obno^jen, prodam po polo-m ceni. TeMon 041456-407. 3&33 MIHIbo9erfokjuâl6tsk2 SrANOVAHKKQhgovmmmfKise$u,son^^ na lego, 2 km od AC prikljocko Droml je, prodom.Teiebn04]224CI3l. 3d&3 NA no zelo lepi lo6u prodom zgornjo e^žo hise, primemo lo stanovanje oli vikend, obilni dovoz, ostoto podogovora.Tel0fonO4D211-346. p hfo:04l NOVUŠOhEo, večnafímstípamci^ objekt in 1,7 ho zem^, piàrik, trovrđc, v okobd Šentjurjo pri Celju, ugodno prodom. Ceno po dogovoru. Telefon (03) 5793-140,031 563^50. 3742 GRADBEKO porcolo, v Hrvfovcu, prodom. Te!efon041654-729. â403 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJI 03/490 0336 Žmder*$ CaJje. Gosposka ul. 7 NUMERO UNO GOTOVINSKI KRIDm DO lOlET za vse zaposlene, tudi za določen čas, ter za upokojence, dû 50% obfv obvexnoiH niio oviro. Tudi kiedit) no ovi»ï vozilo In lecufnçf. Mozrto$t odpbâlo m poiožrice. pridemo tudi no dom, KUMERO UNO eoMI Kvb9««C Up . MUntlia gl, aa, MaHbar tel«: 02/252-48-26, 041/750-560 rTTTTTT SKA POSOJILA MEDtARM KOM ůoo^ Dunajska 21. UuMJana Celje: 031 508 326 delovni čas: vsak dan non-$top imTTTrrn TAKOJ!!! GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJU DO 3.400 UL Do36me««cevniosjiovi 00, pokojne PE CaJE, ul XIV. dfvUiie 1«. 03/4257000 PE murska SOBOTA. Stímt» Romuna 16,02/531 3000 PE MARIBOR. Partuftsiui 3*5. 02/2341000 PC StovHj Gfidec* Konh^nt f« 02/B8t2000 BOriARIll.d.o.o., SIpventh« 27« 1000 Ljubi jm« 28 OGLASI. INFORMACIJE novi tednik ATRIJ Atrii sUnovsniski ztdrsgA z.0.0. Ljubijaosb cesu 20. Celje 03 42 63 110 hrtp;//www.sz'alrij. si, www.slovemapropenyaifij.«: iníb^z-atríj.sí Breg pri Polzeli, stajiovanj-ska hila, ece^etska, funk* cionabo razporejena, velikosti 350 m', parcela i.200 m\ i. izgr. 2004. C«: 460.000 EUR. Info: 041 329-179 violcu.sto>s®8^atrii PO simbolični «ni 7.500 M. zorodi bofez-ni pfodomo porcelo, vinograd, sodov» njok, podkleteno bnmriK(ippenbindi<, s kuholno ploSo, prodomzo 90 EUR, storejS, ohro-nien električni štedilnik zo 40 EUR In električni oljni rodiotor zo 30 BIR. Telefon 070848-207. Š4(X> GRAD MATE PRODAM DRVA, cepono no 1 m, bukev in ostv^ vrste leso, ugodno prodora. Telefon 041 375-202. p VEČklofr« suhih drv pmlont Telefon 031 629-150. 3763 SUHA bfezovo in raekno dtva prodom. Telsbn 040 223-111. 37€S DRVA mesono ali v ra^, UQodno pr^m. Telefon OSI 321-925. Š402 DRVAbulcova, cepono, razzogora oli rele, z dostovo, prodom. Telefon 041 344-807. 3783 AKUSTIKA KUPIM DIATONfÔID harmoniko vo no dom. Vzreja n«nicTibaat,tdefQn (02)582-1401. p PONI kobilo, &nfrbelo, s trimesečno zrebii-ko, vojeno po^ in otrok, ponovno pripuca. prodom. Telefon 041 264-132. 3&17 DVE plemenci lelici (simenfolki). fezki po 300 kg, prodom. Te^efonOS) 719461. $387 &ATO prinúúlko, staro 8 tednov, repfjeno In rozglišteno, prodom. Telefon 031 240-266- 3713 ŽREBICO, sloro 1 leto, oće Hcnoveranec, moti Lipiconko, vel. 135 m, prodom. Telefon 041763-766. 38d5 PtSÈUKÎ, brojlerje, zanodolj(\jo r^, prodorno. fišor Tobor. Telefon 041 619-372. 3660 KRAVO sûnentalke, vajeno pose, štora 8 let, b(ejo 7 mesetev, prodom. Telefon 04) 734^78. 3693 ODOJKE prodam. Telebn (03) 580&4S7. â394 OSLiČKA prodom oli raenjora zo bvrske ko2e.Telefon031 892-141. 3720 DVA hAda, bur^, prodam. Telefon 041 957-704. 37« ZAICE, nemški lisec, to nodoljnjo refo ali zoMprodomlelefon (03) 5728-141. 3761 ÍRf8CA honovronco. storego 16 mesecev, ubogljht, vajen paše, prometa, ćišćenjo kop'il, prodom. Telefon 041 699-279. 37S6 PIŠÓWCE, bele. zo nodoljnjo r^, prodom. Informacija in noroôlo po telefonu (03) 5773-744. p OIKŒ simentoke in 3i I» krova in lelico zo zakol, prodom. Telefon03l 506-363. §402 PRAS1Œ, mesivte posme, od 80 do 150 prodom. Možno dostavo oil zokol. Tele-fon031 506-383. š402 TiUCO 180 kg in t^co 300 kg, obe poini, pradam. Telefon 041 203-075. 3780 ZAJCI, različnih plemenskih pasem, prodom. Telefon 041232-594. 3778 27.8. ob 21 h STARI GRAD ^EU KUPIM PITANE krove in tefio, zo izvoz, kupujerao. Plolilo hjbj. Telefon 040 647-223, V1RÏÏAHJSK0 beb in rde« vino prodora. Možno dostova zo veqe koirane oli menjom zo pridelke, stroje oli drva. Telefon (03) 5805090,031 505-283. 3637.3688 KOfiUZO V zrnju pniam. Ceno 0,16 lUR/ kg.Telefon031 011-895. 3723 VINO belo in rde», ugodno prodam. Moîna fíjdidos1ova.Telefon031 765466. 3732 SUHO seno in oNivo, v kockoh, prodan). Telefon 542M62. KIi6ieod7.do9.ure. 3741 RDEČO peso in knnno peso • »runkk, prodom. Ceno 9 ceniov zo kg. Tele^n 031 575-5M. 3752 SUVE, ono grozdje in ji^lko, zekt ugodno p^Qm.ielefon031 747-930. 3752 SILAZNO koruzo, 1 ho, zeb lepa, v Hotuniu, prodom. Telefon 5792-704. 3762 VIHO -lo^ rizling, prodora. Ceno 0.90/1. TelefonOSl 822-360. 3761 DEKU^ rolefje št. 2940 in pkolnike št 30. prodam. Celje. Telefon 031 422-501. 3701 »2ĐPARILNKE {iH») 50180 L, 1201160 I. in 2001, prodom. Telefon 030 929-205. 37« HRASTOV sod, 700 I, zo pijoco, ugodno prodam. Telefon 5741-850 3717 BIKCA siramtalco, pšenico, konizo in jeć-raen, prodom. Telefon 070 878-225. 3748 SOD - lesen 3.4001 in pr^ no kamen, ugodno prodom. Telefon 040 523492. â3d9 DOPRSNI kip Josipa Orozo Tito, v nonivni vefdiosti, prodam. Telefon 041 474-923. 3735 KOZO, dobro mlekorko in bh^ gumi VOZ ZO 1n\6v ali konjsko vprego, prodom. Telefon 031733-965. S743 TOVORNI ovto (trn 00135, kosilnico bes, acme motor, vse v dobrem stanju, prodom. Telefon 041 263-507. $4oi GUMEnHdt^17»5-14,sodzQ vino. 300 I, dele zo moped in motorno žogo, prodom. Ieiefwi{03) 5731466.3768 LiïA pktisn, dimenzija 15 col, 5 krakov, 5 vilokov, prodom. Telefon 031 660743. 3766 MENJAM KORUZO zo silažo zomenfam zo brune. Telefon 041 748-237. 3711 PRODAM BElOvino ugodno prodora. Ceno po dogovoru. Telefon 051 371-597, kiiôte popoldan. Š379 DOMAČO lu«eno koruzo, prodora. Telefon 041 261-676. 3640 KODAM storo konrzo • 0,18 EUR in staro pšenico - 0,25 EUR, oboje v vrečah. Tel^on 031654-760 3602 BEIO vino, viritanjčan, prodora. Ceno 1 EUI^. Možno redno dostava. Telefon 051 659-260. 3705 OSTALO OSAMLJEN raďci, brez obvonosH, S hco in avtom, 68 let, zelr spoznati prijoteljico brez obveznosti. Pisne ponudbe pošljite ne Novi tednik pod šifro: BODI RESNA. 3733 PRODAM ŽDISKO kksKno k^, brez prestav, lepo ohranjeno, s košarico spredoi prodom. Telefon 031200424. 3773 AVTOMOBILSKO prikolica, manjšo, z roôio zavoro in tretjim kolesom in večjo, s cerado, obe otesKroni, prodom. Telefon 051 366444. 2679.3660 HRANO 2Đ pse(mietí pisanj hibti), prodo-jcmo. Možno dostava. Telefon 041619-372. 3660 Zenitne posr6dovalnica kuv^Aiyji 26 vsa osan^Uene 031 90! Brezptaična poerdMUUR5ICA<. bsodefsko delo, izdocije, izdelujemo kvolHvtno, ugodno, po konkurenčnih cenoh. Lubo Sik(^s.p., Ce-s»nogrodl5,3000Celie. 37s1 Pm^ ■luptrt 4 kDffltnSittivn*. wn^m ntta d dílo v luMMTciiB. Možnpst hono-rvnega tMa. icvsrnjk ndne npođtvt.Za veeinfonBadj pntíátx nL DS/AZMt-BO od fmoM^ áa (Mtfca ad 800 (b 13.00 Jáma dAfl. hlvAofsk» C 44.3000 CiljK. "V ra^ocelje 95.1 95.9 lOOJ MHi Morda žalost bo izbrisal čas in zgladil, zacelil naše rane, vendar ljubezen tvoja, tvoj obraz, nasmehi • to za vedno nam ostane. ZAHVALA Ob boleči izgubi nale mame MARIJE SALOVEN (29.6.1939-10.8.2009) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom ter osiaiim žalujoiSim. ki ste našo mamo pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Džordževiiu in osebju ZD Vojnik, zdravstvenemu osebju Hematološkega oddelka ter Oddelka intenzivne interne medicine, §e posebej pa teti Miri. Metki in Branki za skrb in pomoč v Času njene težke bolezni. Iskrena hvala tudi pevcem, ge. Ivici Kos za govor ter župnikoma za opravljen obred. Žalujoči: mož Jože in otroci Edi, Sabina in Matjaž z družinami 3734 Ni ce več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na groba upihnil bo vihar, v naših snih je ne bo nikdar. V SPOMIN DANICI KRIŽNIK S Planine pn Sevnici 2e drugo boleče leto je mtnilo» kar te draga žena, mami in babi ni več med nami. Hvala vsem, Id ji prižigate svečke in z lepo mislijo postojite ob njenem grobu. Vsi nj^ni 3756 Celje V celjski porodnišnici so rodile: 11. 8.: Veronika PETEK iz Velenja • deklico, Tina Dl-MECIVANJKO iz Celja - dečka, Alenka GOTER iz Radeč • deklico. 13. 8.: Marjeta KLINAR z Ljubnega ob Savinji • dečka, Polona PETEK iz Škofje vasi • deklico. Tanja CERJAK iz Senovega - dečka, Metka JELEN iz Šempetra • dečka, Andreja STOŽIČ z Rečice ob Savinji - dečka, SaSa STARLE-KAR iz Celja • deklico, Monika SEDMINEK iz Celja • dečka. 14. 8.: Sanela CUBERAC iz Celja • dečka, Katja UPOV-ŠEK iz Vojnika - dečka, Katja KOJNIK VENGUST iz Škofje vasi - dečka. Tad^a PL£SEC iz Prebolda • deklico. 15. 8.: Ana GRAČNER iz Dramelj • dečka, Melita MA-SATOVÍČ iz Velenja - dečka,' Simona BRGLEZ s Ponikve • deklico, Klavdija JELENKO iz Slovenskih Konjic - dečka, Veronika ŠLAUS s Fran-kolovega - deklico, Katarina TREBOVC iz Šentjurja • dečka. 16. 8.: Nera KOPITAR iz Celja - dečka. Maja LOREN- ČÍČ z Ljubnega ob Savinji • dečka, Mateja BRENCiČ iz Celja - deklico, Danica KOSI iz Šmarja pn Jelšah - dečka. Bernarda PAŠ iz RogaSke Slatine - deklico. tZ 8.: Karmen PLA2AR iz Zgornje Korene - dečka, Darja ČOP SEDMINEK iz Šempetra - deklico» Mihaela KO-PRIVŠEK iz Celja • deklico, Ivanka ROMIH iz Štor - dečka. Slavka OROZEL iz Velenja - deklico, SimoDca GRAČNER iz Šentruperta - deklico, Marjana SENČAR SRDIČ iz Celja - dečka. gi^ SMRTI Celje Umrli so: Franc BRATîNA izCelia,801el,FyančišekSEME iz Velenja, 89 let, Ratko LAZAREV1Ć iz Žalca, 57 let, Marjeta LEJ1Ć iz Celja, 64 !ei. Makâimiljan KNEZ iz Celja, 85 let, Marija SALOVEN iz Are-lina, 70 let, Jože TANŠEK iz Vojnika, 75 let, Marija VORJ-NA iz Celja, 85 let, Alojzij HOHLER iz Pristave, 77 let. Šentjur Umrla je: Gizela Slavica RUAVEC iz Šentjurja, 86 let. Šmarje pri Jdšah Umrli so: Janja JAGiC iz Krope, 55 let, JulijanaZORIN iz Polžanské Gorce, 82 let. Hodil sem po tvojem vrta, vprašal rož'ce kje si tif Pa so glavice sklonile insorekle, dateni... ZAHVALA V torek, 4. avgusta, smo se na pokopališču Žusem poslovili od naše drage žene, mamice, babice, taŠČe in sestre MAJDE JERSIC iskrena hvala vsem, ki ste se v tako velikem Številu poslovili od nje. še posebej se zahvaljujemo našim dobrim sosedom in prijateljem, ki so nam bili v pomoč v težkih trenutkih in so sočustvovali z nami. Hvala g. župniku Marku Šramlu za opravljen cerkveni obred ter govornikoma Štefanu Mtižerlinu in Rajku Zidovniku za poslovilne besede. Zahvaljujemo se vsem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala pogrebni službi Gekott za organizacijo pogreba in vsem pevcem za odpete žalostinke. Še enkrat hvala vsem za vso pomoč in podporo. Dr^ Majda, v naših srcih ostajaš zapisana za vedno. Žalujoči: mož Božo, sin Uroš, hčerka Mojca in brat Marjan z družinama ter ostalo sorodstvo V SPOMIN Boleč je spomin na 19. avgust 2004, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in svak EDVARD PILIH iz IVnovelj Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu ter z lepo mislijo in prižgano svečo počastite njegov spomin. Njegovi najdražji 3750 Urejen domaČi kraj cvetođ Tu^ bo raj, preteklost naj ohranja se, da sedanjost vsem bo l^a še. Tb želje Vaše so bile in skrb velika od dne do dne. Kdorcvetjein naravo spoštuje kot Vi, vsrcih, v kraju večnoživL ZAHVALA Tiho se je poslovil dolgoletni predsednik "Hirističnega društva Vojnik JOŽE TANŠEK Hvaiežni, da smo Vas imeli v svoji sredi, se vam zahvaljujemo za Vale delo. Člani tXíristiČnega društva Vojnik 2780 Franc ČOKLC iz Bukovja, 96 let, Janez LOMŠEK iz Šmarja pri Jelšah, 62 let. Zvonko ČEH iz Rogaške Sktine, 78 let, Emilija KRHLANKO iz Pristavi-ce, 68 let, Marija PLANINC iz Podsrede, 89 let, Ana PERUN iz Vetmika, 62 let, Štefanija KRIZNIK iz Pedja, 86 let. ■poroke Celje Poročili so se: Andraž GO-RENŠEK z Ljubeine in Sla- vica GAČIČ iz Celja, Franc MAGISTER iz Žalca in Liu-bovi DRABINCA iz Molda-vije, Matjaž PLAŇKO iz Za-vrha nad Dobrno in Anja CVIKL iz Tmovelj pri Socki, Tomaž BUTINAR iz Lember-ga pri Novi Cerkvi in Suzana ANTOUNC iz Pongraca. Šentjur Poročila sta se: Eda BE-ZENŠEK iz Šentjurja in Peter ZALOŽNIK iz Celja. 30 ^^NIK novi tednik KINO PLANET TUS Spond od 2t. 8. «o 24. Z. Kinanrtitnfi «i fridiii^ pnvi» do t|mnMib0 pragnflia. BriDO, konwdij» (18* f 1230.1550.17.50, im 215a 2SM OFdtct. dsfnďjíiAi pustoloviâni 12«! 16.20. ia.30 3D, dOffliHliisks piKiolovsana - im 15.10.18.20.21.30. Hiny Pott« m pňtc ta^m krvi. dotnàÇjska pusioloviând 11.40.15 «. IB.40 HwfiM jtntori. Najití m^ 14.00. laOO. 1&2D. 20^. Udwi doba 3: Zon diBD2tvr9v. tfvmiiwa komidí)a*antvwiujnn3D im n.10 Ljulnzaa v Bamloni komiCno drsma 14.10. 2a40. 2250 NtslflviN bmbo. vofv «htq« 1100. \7m2Q2Q 2l30 Snubřttv. rnmifítíino konodT)» ll.âtL 13.50. «30, IB.M, 21.10,23.3S V» nojo Uvio, rananti&w koiiudil« 14.30.16.501 Í9.05, 21.20. Ziánii Mit M l»vi, grvtjlvfca |18*j 21.40, 23.53 k^Qftfld«: prtdxtive $0 vsak dan pradg^ aa v Mhoto r iwritf w METROPOL PETBC 21.8. 22 .0D Tin fin: končan Lfilabrípida.. NEDELJA. 23.8. 19.30 in 21.00 Sv«ti Jiof Bfc^a an^ 2godcnM:a votna drama SLOVENSKE KONJICE NEDEUA. 23. B. 20.00 Bntoe. drima ROGAŠKA SLATINA SOBOTA. 22.8 18.30 in 20.30 Brww. kunadija NEĐEUA.23.8. 19.30 Bnino, komadima PRIREDITVE PCTEIC21.B. 16.00 Svlbno_ Etnoloáki diin Ifudsko petje, foUdorcu gledališka představa... konrert skupineOr-lek 21.00 MCPatrioiSlov.KonJice_ Literami večer SOBOTA« 2ZE. 9.00 Trgvšaleku Stârotrâld dao ířora tTžnka, prikazi dsla staňh óbnmkav... 10.00 Muzej DovejŽe zgodovine Cel|e Kužek in muca představa hukáme^ g/6daÍiSái Th 15.00-17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka kniha včmí kuhinji íd predstavitev 6ebd|e družine v panju ter vlivao|e voska OTUígni/ska derncnsmafa in uĎw doživljajska delavnica Slavka Pa-vloviča 18.00 Marijina cerkev Olim je Koncnt udeležencev seminarjev 2a kJarinel In petje zakljuùii konrertslušaieljev glasbenih seminaijev gradu Msreda 19.00 ttavnik pred MC PalriolSlov. Konjice_ Vodne i^ tg.OO KuJtunu dom Loka_ Fotografska razstava Bojana Drcm!|a ob odpr^u kDTusrt Beneških famov v spomin Ediju Bukovcu NED€LJA«23.t. 19.30 DvofižCežupniSča v Laškem Dobrodelni koncert za LaHno harfo nastopajo harfistke GŠ Celje, toi-kolska skupina dijakov SGŠ Celje: Iztok Hrastnik - kontrabasist, KD Koral s sdistíčnimi odianOd iz operete Nočv Benetkah in otrod družine Hrastnik 20.00 Cerkev Matere Božje Nazaij e Poletni nokturno konten udeiežencev mednarodnega mojstrskega pevskega seminarja sopranistke doc. VlalkeOrianič f»0NE0SUE»C24.S. S.OO Ribnik Vrbje PoČilnilki lonec doživeti} ^1.00 Ploščad pred Domom kulture Velenje_ Punca mojega brata letni kino Žv&de pod zvezdami C RAZSTAVE Galerija sodobne umetnosti Celje: Presevanja - večmedijska razstava Staneta Jagodiča, cio 25. 9. Pokrajinski muzej Celje: Mavrični sv«Schiitzoveketamike,di?3G8.;Sve-tišča ob reki, do preklica; Nova arheo-icSka odkrii^đ/Nova zgodovina Ljubljane (Knežji dvor), do preklic Muzej novejše zgodovine Celje: Knilj Aleksander med nami, do 6. 9. Osrednja knjižnica Celje, Boji za severno slovensko mejo in general Rudolf Maister, do S. Zgodovinski arhiv Celje: Kranjski deže)mpTlvilegijn33&-1736,do30.9. Caleiiia likovnih del mladih Celje: razstava s 14. mednarodnega razpisa revije Likovni svet za likovna dela avtorjev do 20 let, do 30. S. Dom sv. Jožefa Celje: Platna; razstava Valentina Omana. Avla Elektra Celje: Mravljica - Ti-hoiitje 2009, ii4a Mestne občine \^IeĐje: Rudarski praznik; íotograHje Edile Fric. do 31 8. Dvorec Strmol: HT. likovna kolonija - razstava likovnih del: do 29.8. Anina galerija Rog. Slatina: Oddaljena bližina- likovna delaMakslmilja-na Strnada • Miiča> do 30. S. Avla Term Zreče: Majda Jakopič -razstava slik; Konrad Kranjc - razstava likovnih del. řio Í.í. 9. Dom za starejše občane Store: raz-stava slik likovne kolonije v ZaviSah, do 30. 9. Špesav dom Vojnik: razstava likovnih del članov Društva likovnikov in fotografov Slov. Konjice, do 10. 9. STALNE RAZSTAVE Pokrajinski mnzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava. Lapidarij in Celela. mesto pod mestom (KneSI dvorec). Polvajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid. Zgornji trgSentjur stalnaaiheološka razstava Rifnik in njego vi zakladi. lpavč«vd hiia Šentjur: Ipavca - živ-Ijenjein ddo Gustava in Benjaioina Ipavca. Muzej LaSko: Laško - potovanje skoa čas; Geologija okolice Laškega; Plvo-varstvo In zdraviliški turizem. Knjiâiica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške girtma-zjjc. Galerija Mozaik Celje razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju. Zobozdravstvena zbirka. Olro&ki muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar priHermanu Usjaku. Fotogralski atelje Josipa Pelikana: štaba postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohiStva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut TYemer-je> restavracija rta celjski železniški postaji. Celeiapark Celje in poŠta C^ Ije: Ukovna dela Vlada Cerioka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskaija Kogoja Celje; prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca OskarjaKogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi. Minoritski samostan Podčetrtek: Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Mirile Gaber Sobota, 22. avgust, ob 10.00 v P2 (športni park}: vaje vokalne skupine skmš Uradne ure: pisarna. Cesta Miloša Zi-danška28 (Spormi park): petki 15.00-17.00 In sobote 9.00-11.00 Redno: Rekreacija: sobota ob 14.30: košarka V športnem paricu, odbojka na i^Šču pred OŠ Hruševec Svetovanje otrokom, mladostnikom in odraslim v stiski Vsak I. in 5. četrtek v mesecu od 17.00 do 19.00, pisarna RdeČegakriža, Mestni trg 5, Šentjur. KS^ Redno dogajanje: Vsako sredo med U. in 16. uro v prostorih KŠOC na Mariborski cesti 2: Prodaja Študentskih bonov KAMINSKI OTIČEK Planini dniŠtvoCdjeMatkapd^aavlja é^odnevtù i^kt vitalijan»keDQlOfnite,z^vnim ciljem 2.878 m visoko Moiazzo. Odhod z avtobusom iq)red parkirne hiše Glazija v Cdju bo danes, v peti^» 21. S., ob 14. uri. Poskrbite za primemo obutev in opremo. Od ponedeljka, 24., do petka, 28. avgusta, med 10. in 13. uro: Poletne kreativne delavnice za otroke: ustvarjanje modnih dodatkov, poslikava majic in uporabnih kozarcev, ustvarjanje z glino, izdelovanje mozaikov in kipov. Od ponedeljka, 24.. do petka, 26. avgusta, med 9, in 13, uro: Kreativne delavnice v mestnih četrtih Lava in Nova vas; ustvarjalno in Športno druženje Redno dogajanje v dvorani : tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19. uri. vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples: torek med 16. in 18. uro, vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 18. uro. vodi Dejan Gregi; Društvo za planetarno sintezo: četrtek ob Î9. uri. smoci Petek, 21, avgust, ob 22. uri, občinsko dvorišče v Laškem: Letni kino; Mož. ki ga ni bilo Torek. 25. avgust: Odbojka in nogomet na mivki v Rečici, odhod ob 9. uri Sreda. 26. avgust: obisk živalskega vrta, odhod ob 9. uri Četrtek, 27. avgust, ob 20. uri, kavama ŠMOCL: Letni kino in filmski večen evropsid, nekomercialni, alternativni 61m; Federico Fellini: Amarcord Uradne ure: od torka do pedca med 12. in20- uro. v soboto med 9. in 12. uro ter med 15. ín20. uro. Vponedeljekzaprio. Aktualno: • možnost najema glasbene sobe {v prostorih Društva ŠMOCL) - brezplačen tečaj računalništva za za-čemike (ŠMOCL, mobilna učilnica) • ŠMOCL prodajno mesto najrazličnejših vstopnic preko sistema Eventim • ŠMOCL-ove urice, vsak dan od 12. do 15- ure - brezplačne inštrukcije matematike za osnovno- in srednješolce - igranje namiznega tenisa od ponedeljka do petka - brezplačei interaktivni tečaj fraruxTske^ jezika za začeuiike, od 15 do 30 let - možnost nakupa vstopnic za razne prireditve v Sloveniji in Evropi DRUSTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 • Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna 3000 Celje tel št.03/42S 66 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUSTVO SOS TELETON ZA 2ENSKE IN OTROKE-ŽRTVENASDJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 13.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: dTuStvo-sos@drustvfrso5.si POLETJE V CELJU pcrT:K.2i.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba* 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mesina plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami * 19.30 Mestna plaža: plesna Šola ila-menka * SOBOTA. 22. 8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba * 10.30 Mestna plaža: Muca Copatarica; lutkovna predstava ^edaiišča Bici-kleta- 17.00 Vodni stolp: Celjani Celjanom; glasbena delavnica skupine TUned fish, koncert in jam session * 18.00-2L0D Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minud za zdravje; brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna t^ lovadba; z dihalnimi vajami * 19.30 Mestna plaža: ples na plaži -trebušni plesizNursel * 20.30 Stari grad: Celjski portreti; koncert Jane Kvas 21.00 Knežji dvorec: kino pod zvezdami - Tatovi koles; predfilm: Obrazi/ faces, avtorja Roberta Hutinskega in Staneta Špegla NEPELIA.23.8. 7.30-8.30 Mestna plaža. Vadba Pinati POSř:DfcajKK,24.8. 7.30-8.30 Mestna plaža: Gibajte se v poletju; jutranja telovadba ' 18.00-21.00 Mestna plaža in mestni park Celje: 2 minuti za zdravje; brezplačno merjenje maščobe * 19.00-20.00 Mestna plaža: večerna telovadba; z dihalnimi vajami ** 20.00 Celjski dom: Poletni nokturno; koncert udeležencev mojstrskega pevskega seminarja sopranistke Vlatke Or-šanič 20.30 MesíJia plaža; Besede mini; video projekcije predavanj Prema Kawa-ta * v primeru dežja odpade ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CEUE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel: 03/548 60 U ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali úzičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CEUE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4,3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petekod 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 S55 844, www.eieos.si, info@eteos.si. Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja zà starše z otroki do 6 leta starosti. Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko šrot Podjele opravlja časopisno-založniSko. radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19.3000 Celje, telefon (03) 42 25190. řax: (03) 54 41032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovem pa 1,25 EUR. 'Hijiûca: Tea PodpeČan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8.30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. NenaroČenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo. d.d.. Tiskarsko središče. Dunajska 5, radio ceue direktor Bogdan Romih. Nova tednik sodi med proizvode. za latere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. novi tednik Odgovorna urednica: Tatjana Cviin Namestnica odg. ur.: Ivana Stamejčič Računalniški prelom: Igor šarlah, Klara štefanec Oblikovanje: ss^srw.mínjadesign.com E-mail uredništva: tednlknt-rc.si &mail tehničnega uredništva: ietuiika.tednik^t-rc.si Odgovorna urednica: Simona Brgiez Urednica informativnega programa: Janja Intlhar E-mail: radio<|)nt-rc.si. E-mail v studiu: info€>radiocelje.com uredništvo Milena Brečko-Poklič, 8r&ne Jeranko, Špela Kuralt. Rozman Petek, U^ka Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič. Dean Šuster, Saška Teržan Ocvlrk agencija Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna LejiČ Marketing: Zlatko Bobinac, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko l^leion: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti; agencija^nt-rc.si Nagradna križanka Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnici za 2 osebi za kopanje v Aqualuni> Terme Olimia 2. nagrada: darilni bon za 20 evrov v Wellnessu Aspara v Šentjurju 3.-5. nagrada: vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali bazen Golovec ZPO Celje Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19. 3000 Celje do četrtka. V. a\^u$ta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 14. avgusta. Rešitev nagradne križanke iz št. 63 Vodoravno: UNIAT, MAVRI, ESAUL, TEN, NL. PT, OBARA, SISTEM, FP. TNT, LIVADA. STEER. ARS, CANAS, RADLA, IK, HRANA. ANELKA. DAMA, MI. MARE, VA. LAER, EV, IGRALKA, LEGLO, MICRA, POR, PAR, ALAIN, ESK, HMEU, RI. NAT. TATE, NIA, INKI, lAN. ALLAN, ADA. KAMIN. PADAR, NERVÎ. ECO, SKIRO, INLET. NAM, ENOK Geslo: Junaka plavalnega prvenstva v Rimu. Izid žrebanja 1. nagrado, darilni bon za 20 evrov v Wellnessu Aspara v Šentjurju in vstopnici za 2 osebi za letno kopališče ali ba- zen Golovec ZPO Celje, prejme: Vlado Grom, Primož 36, 3230 Šentjur. 2. nagrado, vstopnici za 2 osebi za Rogaško Ri>nero. prejme: Aljaž Benetek, Franca Kožarja 16, 1430 Hrastnik. . 3.-5. nagrado, vstopnico za I osebo za Rogaško Riviero, prejmejo: Ivan Pik, Zabukovica 18b, 3302 Griže; Nataša Volavšek, Novi trg 16. 3000 Celje in Darinka Šale, Kor-pule 16c, 3240 Šmarje pri Jelšah. Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti. i •t 3 4 — ii' S" 10 11 13 u 16 ÏT IV iS ,19 io 1 ii 23 M 26 a 90 ime in prirmei^; Naslov: _ OVEN Otul' PTi)QXei]iax bo ogrožala vašo ljubezensko stabilnost, ki je zadnje Čase vprec^šnji krizi. Saj veste: pri ljubezni se prijateljstvo konča, zoîo se niiàw ne prepuščajte prepričanja, da bo Še vse v rediL Orv Pozabite na preteklost, s^ vam ta nenehno obuja store rane. Živiie raje za sedanjost, namesto da se utapljate v spominih. Še bolje pa bo, če boste poskrbeli za prihodnost, še posebej v poslovnih sferah življenja. mm Ona: Velikokrat je lažje priti Tui vjfi. kot pa se rta njem obdržati. Lahko pričakujete rwpa-de z več strani, vendar je le m(^hna možnost, da st ne' bi uspeli ubraniti Pmblemi bodo le v zvezi s parmerjem ... On: Presenečeni boste nad ravnanjem partnerke, soj bo naredila, prav tistOp za kar jo že dolgo prosite, a se doslej nť mogla odločiti. Obeta se vam prt-jeten teden in še prijetnejši vikend. Orm: V poslu se vam bo nenadoma ponudila pňložnoíi. da si prikobite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še pr&:ej pomagai Konec koncev je Že ÙIS. da tudi vi wesniňte svoje dolgoletne načrte. On: Slabo razpoloženje vam bo pokvarilo lepe mzťríe. Totîa nikar se preveč ne jezite, saj bo vaša osamljenost le kraikotraj-ruL Nekdo si Že dalj časa prizadeva. da bi se prerinil v vašo družbo in konCno mu bo uspelo. Ona: Uspelo vain bo nekaj, kar vam bodo zavidali mnogi prijatelji. Glede neke občutljive poslovne zadeve rajši čakajte na ugodnejši trenutei, saj se vam sedaj ne piše prav nič dobrega. Danlo! On: So dnevi, ko lahko mislite tudi na sebe. Izprezite se in si vzemite vsaj en dan počitka. To vam bo izboljšalo tako fizične, kot tudi psihične sposobnosti. Vse skupaj se bo prav gotovo odrazilo tudi v ljubezni. DVOJČKA ^ ■ STRELEC ^ Ona: Situaaja se bo sicer razvijala dokaj ugodno, vendar vam kanček previdnosti vseeno ne bo ravno Škodil Nasprotno ' odprla se vam bodo povsem nova obzorja, saj vam bodo ljudje začeli bolj zaupati. On: Resnica je resda večkrat nekoliko neprijetna, a z zapiranjem oči pred oátnimi dejstvi ne boste nič dosegli Poskusite z rrwice diplomacije m opa-zdi boste, da so se odprla pre-nekatera doslej zaprta vrata. Ona: Nekomu, ki se je zna-šelv precejšnji zagati, boste brez pomisleka ponudili pomoč. TU-ko si boste pridobili prijatelja, ki bo vsekakor znal ceniti vašo pomoč in vam jo bo ob prvi pri-ložrwsti tudi povrnil. On: Srečanje s starim prijateljem vam bo odprlo otí in spoznali boste, da so prav stari prijatelji tisti, na katere se lahko vedno zanesete. Vsekakor pa so boljši od osebe, ki vas že dolgo vrti okoli prsta. Ona: Sprejeli boste povabilo na večerjo, saj se dobro zavedate, da je v. ozadju možnost nadvse prijetne ljubezenske avanture. Kdo ve. morda pa ne bo samo avantura, sajvamzvez-de napovedujejo resnejšo zvezo. Ow Kot prerojeni se boste lotili novih nalog nû delovnem mestu, kar bodo v^i sodelav-d znali pravilno ceniti In prav lahko se vam zgodi, da se bo ta konec tediui končal na povsem nepričakovanem mestu... KOZOROG Ona: Oseba, s katero ste že dalj Časa v dobrih odnosih^ ne bo več mogla krotiň svojih strasti in vam bo razodela Čustva. Nikar se ne izmikajte, preživeli boste čudovit teden in Še bolj čudovit konec tedna. On: Kanček nagajivosti v ljubezni vam vsekakor ne more škodovati, saj boste tako rmre-dili odnos s partnerko veliko bolj zanimiv, kot je zadnje Čase. Spremembe bodo vsekajcor padle na plodna tla. LEV I VODNAR ^ Ona: Nekdo iz bližine vam bo precej pomagal pri zadevi, ki seje boste íoriři na make napačnem koncu. Upoštevajte njegove dobronamerne nasvete in videli boste, da se bo vse postavilo na svoje mesto. On: S partnerko se bostaznai-la pred pomembno čustveno odločitvijo, ki bo v veliki men odločala o vajini skupni prihodnosti Naj vas rw bo strah, saj boste na konca naredili natanko tako. kot je bilo potrebno. DEVICA ^ Ona: Slaba volja bo minila, saj boste sami spoznali, da ste si vse skupaj napačno razlagali Nekomu ste rmrediU veliko krivico, zato bi bilo prav, da se mu opravičite. Ne obsojajte dm gih za lastne napake! On: Ni dobro, da zamenjujete med ljubeznijo tn poáíom. Če hočete uspeti, potegnite med tema dvema pojmoma jasno ločnico. Pdjatelj vas bo rešil iz zapletene situacije, ki je predvsem posledica te zamenjave. Ona: Parmer se ne bo zmenil za vas in vaše očitke, krivi pa ste sami ker ste v preteklosti preveč nnili v napačno smer. Še je čas. da popravite storjerui napako in omilite neprijeme posledice. ki so vse bližje. Otv Sprijaznite se z dejstvom, da ne morete spremeniti navad partnerke. Toda verjetno je ravno to tisto, kar vas na nj^ najbolj privlači. Se vedno boste razmišljali tudi o neki dragi osebi Ona: Nekdo si bo močno pri-zadeval, da bi vam kar rujjbolj r\agajal, vendar se za tem skriva veliko več kot le nagajivost. Poskusite ga malo spodbuditi in kuj hitIV boste opazili, da vas mogoče celo ljubi. On: V družbi boste opazili zasanjane zelene oči. ki si jih r\e boste mogli izbrisati iz spomina. Najprej se boste pošteno pozanimali o simpatični neznanki, nato pa boste naredili tudi povsem konkreten korak. ASTRO. Rln- 4, Cdje RUMENAÎSTRAN Gea za mis Alpe Adria International Na tradicionalnem piranskem lepotno-glasbenera večeru so v petek pod vodstvom studia Misson izbrali mis Slovenije za mis Alpe Adria International. Najlepša je Celjanka Gea Erjavec. Poleg naziva mis Slovenije za mis Alpe Adria $o lepotico okronali tudi za mis hairfashion Subrina 2009. Ceina prva spremljevalka je postaia Simona BoškovlČ. druga spremljevalka pa Amela Čehič. Gel, ki ]o bomo konec leta spremljali tudi na mednarodnem tekmovanju, je v moralno in prijateljsko podporo stala ob strani priznana modna krealorka Jolanda Thaler. AB Novinar Beno? Pa ne. da se vojniškl župan Beno Podergajs podaja v novinarske vode!? Sicer verjamemo, da bi v svoji občini naSel veliko zanimivih in odmevnih tem» toda župan zaenkrat o novinarski karieri ne razmiSlja. Le snemalcu celjske televizije je na Kmečkem prazniku na Dobrovi velikodušno pridr-žal mikrofon ... Foto: RP PLESKAUSXVO FJ^AAERSXVO SKU6LER Kosovelove 16 3000 CEL« OSM 041 éSX 0S4 M OS 490 om wiww.iíovitediiil[.coiii iimiiir.radiocelje.coin Po 275. trgovini sa je Blaine Callard sprehodil s Getjskím županom Bojanom Šrototn. Ta je trgovini izrekel dobrodošlico, saj po bogati paleti živilskih trgovin prinaša pohištvo in tehniko. Občudovanje pohištva in gradu Blaine Callard, generalni direktor verige Harvey Norman Slovenija, je očaran nad celjskim Starim gradom, ki ga lahko opazuje tudi iz trgovine. Na VlP-odprtju je navdušil z govorom, ki ga je v celoti povedal tako v slovenskem kot angleâkem jeziku. SB, řoto: GrupA Frizerska opreme v Harvey Normanu sicer ni bilo opaziti, sta se pe popularna frizaija Daria in Kristijan zagledala v kakšen drug čudovh kos pohištva. Manca Špik, ki se je pravkar vmle z razekoveiqa ^šksga otoka Zalántosa, je Mopia v Irncfi Petra Thaleija. Sicer pa bo Manca ŠfHkn8StopiatiMfira5&4etnnRaifoCe|e19.septm in ne zvezdi v središču mesta ob 10. uri. Še preg si bo pocrtnflco^ vanje ssvojim Primoram prrvosala tuđ na hrvaški obaK. Igor Jelen, ki se je pred dnevi vmil s festh/ala v Maroku, je za spremembo za zadnjico zagrabil lepotico Natašo DobelŠek.