Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII januar-februar 2019 IRDO MOZAIK Str. 20 O vrednotah, naravi in okolju IRDO gostujoce pero: Prof. dr. Andrej Kirn IRDO intervju : Matjaž Štamulak »Svoboda, moja izbira« Str. 27 Str. 14 Konferenca Družbena odgovornost in izzivi casa 2019 bo potekala 20. - 21. junija 2019 v Mariboru. Cas je za od-dajo povzetkov prispevkov. IRDO konferenca 10 let nagrade HORUS Doslej je bilo 170 prijavljenih podjetij in posameznikov. . Str. 4 Horus intervju: Marjan Videnšek Str. 10 »Pripravljeni se moramo biti uciti, pripravljeni se moramo biti spremeniti« IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 57 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 1-2/XII, januar-februar 2019, str. 58 MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.model-m.si/ Uredništvo Novinar: Primož Ademovic, Monika Rajšp, dr. Martina Rauter Glavni urednik: ddr. Matjaž Mulej Odgovorna urednica: mag. Anita Hrast Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: John Evans, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 10 let nagrade Horus 10 Horus intervju: Marjan Videnšek 14 IRDO konferenca 2019 20 IRDO gostujoce pero: Prof. dr. Andrej Kirn 27 IRDO intervju: Matjaž Štamulak 32 Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost 34 DO v Sloveniji 37 IRDO v medijih: Družbena odgovornost je predvsem poštenost brez zlorabe preko meja 38 Integralna serija 42 Dogodki, konference, novice 46 Razpisi in priložnosti 47 Knjiga: Uvod v politicno ekonomijo DO družbe 51 Knjiga: Študij ekonomije v Jugoslaviji 52 Knjiga: Slovenija cudežna Vsebine »Termoelektrarne in vožnja vsakega posa-meznika z avtomobilom prispeva k global-nemu porastu CO2 v ozracju. Ko kupujemo cenene tuje izdelke, obicajno ne pomislimo na cloveško bedo ali unicevanje narave v Afriki, Indoneziji, Kitajski, Indiji, kjer so bili izdelki proizvedeni ali surovine za njih pri-dobljene. Naše vožnje z avtomobilom, ter-moelektrarne imajo globalne posledice za podnebje. Kar 65,3% anketirancev SJM je mislilo, da je resnicna trditev, da dodatno prispevam k nastanku tople grede, kadar kurim premog, olje ali plin. Jim Hansen, direktor Goddardovega klimatskega inšti-tuta pri Nasi, je dejal: ce bo naftovod Keystone zacel delovati, bo onesnaženje tako usodno in globalno, da bo to pomeni-lo konec našega planeta. Ta naftovod bo vodil iz Alberte v Kanadi vse do Teksasa in bo preckal 6 ameriških zveznih držav,« piše prof. dr. Andrej Kirn v tokratnem Mo-zaiku in nadaljuje: »Ce delujejo vsi akterji, so rezultati boljši, cilji bolj dosegljivi. Neka-teri mislijo, da je vse odvisno od posame-znikov. Ce je za vse kriv in vse lahko reši posameznik, je to metodološki individuali-zem na podrocju naravovarstva in okolje-varstva. Veliko je odvisno od posameznika, toda dalec ne vse. Mogoce bo tisti, ki za-govarja kljucno vlogo posameznika, dejal, 'pa saj tudi podjetij, znanosti, državnih organov ni brez posameznikov'. To je res, toda pri tem se odmisli dvoje: prvic, da institucije niso vsota posameznikov, in dru-gic, da se posamezniki drugace obnašajo v institucijah in pri kolektivnih odlocitvah, kot pa ce so sami. Zelo pomembna je za-vest posameznika o ekološki/okoljski pri-mernosti ali neprimernosti lastnih dejanj.« Odlicno branje, vredno vsake minute. Vabljeni k branju Mozaika. In k akciji v duhu družbene odgovornosti — v svojem okolju. V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kul-turo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Vabilo: Poziv za avtorske prispevke za 14. mednarodno znanstveno-poslovno konferenco Družbena odgovornost in izziva casa 2019. Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev dru-žbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Vrednote, narava, okolje HORUS str. 4 Poziv za avtorske prispevke Nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj dru-žbene odgovornosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organizacije, je nagrada za organizacijo, pa naj-si bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. MarkoPogacnik Vrednot ne vidimo, se pa vidijo vrednotna dejanja in obnaša-nja. Ljudje smo vrednotujoca bitja. Ni nam vseeno, kaj sami in kaj drugi storijo ali ne storijo. Osnovna znacilnost vrednotnega odnosa je v tem, da vkljucuje presojo, ali ravnamo dobro ali slabo, pravilno ali nepravilno, dopustno ali nedopustno, spre-jemljivo ali nesprejemljivo. O vrednotah, naravi in okolju prof. dr. Andrej Kirn. Statistika Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2018 Lani so bila že desetic podeljena priznanja in nagrade v okviru projekta Slovenska nagrada za družbe-no odgovornost HORUS 2018. Leta 2009, ko je Inštitut IRDO prvic podeljeval nagrado Horus je bilo 12 prijavljenih kandidatov, leto kasneje štirje manj. Leta 2011 je bilo prijavljenih kar 28 kandidatov, leta 2012 in 2013 po 15, leta 2014 en manj, že naslednje leto pa je številka ponovno poskocila na 24 in takšna je bila tudi leta 2016. Predlani je bilo 12 prijavljenih, lani pa 13. Skupaj je bilo v desetih letih kar 170 prijavljenih pod-jetij in posameznikov. V desetih letih je prijavljene kandidate ocenjevalo 79 razlicnih ocenjevalcev. Predsedniki Ocenjeval-nih komisij so bili mag. Franc Hocevar (2009,2010,2011 in 2012), dr. Boštjan Žekš (2013), mag. Janko Burgar (2014), Alenka Hren (2015), Jože Smole (2016), Matej Mušic (2017) in mag. Natalie C. Pos-tružnik (2018). Poslanstvo nagrade Horus je spodbujati celovitost v razmišljanju, inovativnost v delovanju in odgo-vornost pri poslovanju slovenskih podjetij. Z nagrado želi Inštitut IRDO krepiti zavedanje o pomenu družbene odgovornosti za nas vse in opozoriti na našo soodvisnost, ki se je še vse premalo zaveda-mo. Opozoriti želijo na to, da je za vsako dejanje najprej odgovoren posameznik, ki deluje v organi-zaciji in izven nje. In vsi posamezniki, ki jih nekdo vodi, sestavljajo ucinkovito, odgovorno ali pa ne-odgovorno organizacijo. Promovirati želijo primere dobre prakse v javnosti in s tem spodbujati pod-jetja k bolj odgovornemu in ucinkovitemu poslovanju. Nagrade in priznanja podeljujeta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in PRSS – Sloven-sko društvo za odnose z javnostmi, v sodelovanju s številnimi podpornimi partnerji projekta. S tem projektom želijo partnerji poiskati in nagraditi celovite pristope podjetij in posameznikov k družbeni odgovornosti in trajnostnem razvoju. Lanski castni pokrovitelj nagrade je bil Marjan Šarec, predse-dnik Vlade Republike Slovenije. RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2018 Castni pokrovitelj: Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije Nagrada Horus je zacela nastajati leta 2008, ko sta mag. Natalie Cvikl Postružnik, takrat še predsedni-ca Slovenskega društva za odnose z javnostmi, in mag. Anita Hrast iz inštituta IRDO ugotovili, da v Slo-veniji manjka priložnosti, da bi se podjetja o družbeni odgovornosti lahko ucila eden od drugega. Sku-paj s strokovnimi sodelavci obeh organizacij so nato zasnovali Slovensko nagrado za družbeno odgo-vornost Horus, ki je bila prvic podeljena leta 2009. Pri njenem nastanku in razvoju je sodelovalo 40 strokovno-interesnih organizacij in medijev, sofinan-cerjev, ocenjevalo je 80 strokovnjakov razlicnih strok, sodelovalo je vec kot 170 razlicnih kandidatov – od podjetij, zavodov, organizacij, do posameznikov. Marko in Marika Pogacnik že vse od nastanka nagrade Horus izdelujeta unikatna umetniška dela, polna pozitivnih vibracij, namenjenih spodbujanju uspešnega poslovanja HORUS nagrajencev. Tako je nastal mozaik znanja, vrednot in sodelovanja, ki krepi razvoj družbene odgovornosti v Sloveniji. Mnenje Ocenjevalne komisije o kandidatih za Horus 2018 Clani Ocenjevalne komisije menimo, da je bilo kot v preteklih letih, tudi letošnje ocenjevanje zahtevno, a tudi jasno, konkretno in pravicno. V procesu ocenjevanja nismo dovolili možnosti medsebojnega vpliva oce-njevalcev, odlocitve smo prepustili statisticnim ocenam, ki pa so na koncu pokazale, da so zmagali tisti, ki so si zmago resnicno zaslužili. Po pravilnikih nagrade Horus je nagrado v naslednjih dveh letih tudi mogoce odvzeti, ce se pravnoformalno izkaže, da bi prejemnik ravnal v nasprotju z zakonodajo ali drugace kršil nacela družbene odgovornosti. Zato v tem primeru prosimo za pozorno oko javnosti in njeno opozorilo, ce nagrajenci na tem podrocju ne bi delova-li odgovorno. Komisija ugotavlja, da je bilo ocenjevanje zahtevno, kot vsako leto doslej. Vanj je bilo vkljucenih 12 neodvi-snih strokovnih ocenjevalcev, vprašalniki so bili obsežni. Število razpisanih kategorij je bilo za eno manj (Press priznanje) kot preteklo leto. Prijavljenih kandidatov je bilo v primerjavi s preteklimi leti podobno. Tudi letos so ocenjevalci ob statisticnih zapisovali še opisne ocene, kar je omogocilo dodano vrednost same-mu procesu ocenjevanja. O zmagovalcih so odlocale statisticne ocene, ki so bile pridobljene neodvisno (ocenjevalci niso vedeli, kdo so drugi ocenjevalci in v katero kategorijo in krog ocenjevanja so uvršceni drugi). Vsa podjetja, ustanove in posamezniki, ki so se prijavili na letošnji razpis za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS, so uspešni in ucinkoviti, želijo storiti nekaj vec na vseh podrocjih družbene odgovorno-sti. Vidi se nadgradnja njihovega dela v odnosu do zaposlenih, skupnosti, okolja in na trgi do kupcev in doba-viteljev. Kot doslej, tudi letošnje tekmovanje za nagrado Horus kaže, da so družbeno odgovorne prakse podjetij, za-vodov in posameznikov izredno zanimive in poucne, z izmenjavo mnenj in predlogov v okviru nagrade Horus pa jih lahko še ucinkoviteje nadgradijo. S pomocjo neodvisnih ocenjevalcev so kandidati tudi letos pridobili dragocena mnenja, kaj lahko pri sebi še izboljšajo, kaj je morda slabše, pa bi potrebovalo nadgradnjo, in seve-da, kaj si zasluži vso pohvalo. Ta obvestila bodo še v tem mesecu prejela vsa podjetja in zavodi, ki so sodelo-vali na tem razpisu, in upamo, da jih bodo lahko kmalu uporabili v svoji poslovni praksi. Verjamemo, da bodo svojo moralno obvezo, širiti dobre prakse na tem podrocju, prevzeli tako nagrajenci, kot finalisti in da se jim bodo v prihodnjih letih pridružili še mnogi drugi. Namrec, nagrada Horus ni le analiza stanja družbene odgovornosti, ki organizaciji omogoca pripravo lastne strategije za razvoj družbene odgovor-nosti. Je mnogo vec: je nagrada za vložen trud vseh deležnikov organizacije, je nagrada za organizacijo, pa najsi bo to podjetje, društvo, zavod, posameznik ali država. To dokazujejo številne pobude zaposlenih v na-grajenih podjetjih, ki po prejemu nagrade Horus pospešeno inovirajo in prispevajo k razvoju podjetij, kjer so zaposleni. Skupaj z lastniki so ponosni na delo v teh organizacijah in na njihovo družbeno odgovornost. Zave-danje o tem širijo na svoje poslovne partnerje, od dobaviteljev, do kupcev, to pa seveda opazijo tudi mediji, ki o takšnih podjetjih z veseljem porocajo in širijo zglede dobrih praks. Vsekakor gre pohvala vsem podjetjem, ki so sodelovala v natecaju HORUS 2018 in njihovim prizadevanjem za družbeno odgovorno ravnanje in delovanje na razlicnih podrocjih. Finalisti v kategoriji majhno podjetje dokazujejo, da je tudi z manj zaposlenimi mogoce delovati družbeno odgovorno in razširjati pozitivne premi-ke tudi v širše okolje. Skrb za okolje, lokalno skupnost ter motivacijo in zadovoljstvo zaposlenih je skupna toc-ka prizadevanj vseh finalistov. Vsem nagrajencem, prejemnikom posebnih priznanj in finalistom Horus 2018 za njihova prizadevanja in zgledno ravnanje na podrocju družbene odgovornosti iskreno cestitamo. Hkrati pa jih vabimo v aktivno delo v POSLOVNI KLUB HORUS - mrežo družbeno odgovornih podjetij, ki posreduje znanja in izmenjuje izkušnje. Poslovni klub HORUS je klub družbeno odgovornih (t.j. do ljudi in narave) podjetij, finalistov in nagrajencev Slovenske nagrade za družbeno odgovornost Horus. Clani kluba želijo spremeniti dojemanje družbene odgovornosti v podjetjih, in preko podjetij širiti družbeno odgovornost v javne ustanove in državne organe ter posledicno tudi preko njih do najmlajših v vrtcih in šo-lah. Delujejo z namenom, da z družbeno odgovornostjo vplivajo na oblikovanje širših družbenih ucinkov, zla-sti na uspešnost Slovenije in dobro življenje njenih prebivalcev. Mnenje Ocenjevalne komisije in organizatorjev o projektu HORUS 2018 Organizatorji tudi ugotavljajo, da je projekt v desetih letih prerasel v zahteven projekt, zato je nujno dolgo-rocnejše sodelovanje tako na financnem, kot vsebinskem podrocju z ustreznimi ministrstvi in vladnimi agenci-jami. Zato bi bilo smiselno v prihodnjem letu, ko bo nagrada Horus podeljena enajstic, razmisliti o prenovi same nagrade in dolocenih omejitvah. Smiselno bi bilo organizirati vec srecanj s podjetji, vclanjenimi v Horus klub, kjer bi izmenjali dobre prakse in znanja. Potrebno je pripraviti tudi vprašalnike za ocenjevalce in kandi-date, da bomo vedeli, kako izboljšati projekt. Ocenjevalna komisija tudi letos ocenjuje, da je projekt uspel, zato predlaga nadaljevanje projekta v prihod-njih letih, z ustreznimi izboljšavami in rednimi sofinancerji projekta. Hkrati pa vabi vsa slovenska podjetja, zavode, posameznike, da po svojih moceh cim vec vlagajo v družbeno odgovorno delovanje in s tem krepijo slovensko in mednarodno družbeno odgovornost. Eden izmed korakov je lahko tudi ta, da že v prihodnjem letu sodelujejo na razpisu za Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus 2019, ki bo prihodnje leto podeljena že enajstic zapored! RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2018 Castni pokrovitelj: Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije RAZPIS ZA SLOVENSKO NAGRADO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST – HORUS 2018 Castni pokrovitelj: Marjan Šarec, predsednik Vlade Republike Slovenije Poslovni klub Horus Dosedanji prejemniki priznanj in nagrad Horus iz preteklih let so 11. junija 2015 ustanovili Poslovni klub Horus, ki združuje do sedaj prijavljene kandidate za nagrado Horus, omogoca izmenjavo znanja, izkušenj ter dobrih praks in tako povezuje slovenska družbeno odgovorna podjetja. Clani kluba menijo, da je sedaj na-stopil cas, da naredimo skupno zavezo Sloveniji in pomagamo tudi drugim podjetjem krepiti družbeno od-govornost. Želimo sodelovati z odgovornimi podjetji in z njimi nadgrajevati naše delo, zato se jim pridružite tudi vi! Posebno priznanje Horus 2018 je prejel Marjan Videnšek, svetovalec in praktik za zdravo življenje ter neodvisni raziskovalec prehranskega razstrupljanja organizma in posta ter vpliva pravilne prehrane in življenjskega sloga na kakovost življenja. S svojim delom, objavami (casopisni clanki, knjige, itd.) ne-dvomno prispeva k ozavešcanju zainteresirane domace in tuje javnosti o pomenu pravilne prehrane in življenjskega sloga na kakovost življenja. S svojim že skoraj cetrt stoletja dolgim delovanjem spodbuja ljudi k bolj zdravemu nacinu življenja in jim pomaga na poti do samoozdravitve. Njegovo poslanstvo je pomagati ljudem, kar je eden od najbolj plemenitih ciljev, ki si jih clovek lahko zastavi. Malo je prijav (za nagrado Horus), ki bi vsebovale toliko tako iskreno zapisanih in s konkretnimi izkušnjami podkre-pljenih pisem podpore oz. priporocil za nagrado, kot jih vsebuje nominacija za g. Videnška… Iskrene cestitke! (Zapis Ocenjevalne komisije za nagrado Horus) Horus intervju: Marjan Videnšek »Pripravljeni se moramo biti uciti, pripravljeni se moramo biti spremeniti.« Kaj je zdravo življenje? Da živimo zdravo lahko recemo takrat, ko na pri-meren nacin zadovoljujemo svoje temeljne biolo-ške potrebe. Telesu in duši moramo zagotoviti tiste osnovne snovi in stanja, ki sploh omogocajo življenje: sveži zrak, cista voda, naravna polnovre-dna hrana, gibanje, spanje in pocitek, soncna sve-tloba, varnost, ljubezen, dobri odnosi, smiselna ustvarjalnost, služenje socloveku, itd. Vse to in še kaj, v primernih kolicinah in na prime-ren nacin, potem bodo naši organi normalno de-lovali in bomo lahko šli skozi življenje srecni, za-dovoljni in izpolnjeni. Kdo naj se loti prehranskega razstrupljanja in po-sta in kako? Sodoben clovek, ki je vsakodnevno izpostavljen številnim škodljivim okoljskim vplivom, se veliko-krat zavé, da je utrujen, izcrpan, izgorel, da se je telesna teža prekomerno dvignila in da se vse po-gosteje pojavljajo fiziološke reakcije (simptomi). Vse to so alarmantni znaki, da telo »krici« po nuj-no potrebni prenovi in ravnotežju (homeostaza). Nacin obnašanja kot ga zahteva postenje, namrec omogoca organizmu da se obnavlja in pomlajuje na nivoju celice. V letu 2016 so celo Nobelovo nagrado za medicino in fiziologijo podelili japon-skemu znanstveniku Yoshinoriju Ohsumi, za od-kritje mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice, ki velja za enega temeljnih principov uspešnega delova-nja postenja. Postenje namrec izredno pospeši in spodbuja avtofagijo, ki tako ucinkovito odstrani iz celice poškodovane proteine ali celicne organele, je neke vrste nadzorni mehanizem za odpravlja-nje negativnih posledic staranja. Tudi znotrajce-licne bakterije ali viruse lahko celica odstrani na ta nacin. Avtofagija je torej izjemno pomemben evolucijsko ohranjen proces, ki ob postu, ko ni hrane od zunaj, celici omogoci hiter vir energije, s tem, ko presnavlja in razgrajuje škodljive, odvec-ne in manj pomembne strukture. Tako se celice s pomocjo posta pomlajujejo in obnavljajo. Kakšen vpliv ima življenjski slog na kakovost življe-nja? Bistven! Krepko in sijoce zdravje je lahko samo posledica zdravega nacina življenja. Ce želimo ostati mladi in vitalni do visoke kronološke staro-sti, moramo vsakodnevno, modro, skrbeti za do-bro vzdrževanje svojega telesa. Zato so stvari, ki se ticejo našega zdravja in dobrega pocutja vedno pod prioriteto A!! Po osem ali vec urnem delovni-ku je sprehod po gozdu zagotovo pomembnejši kot na primer gledanje TV. Priprava polnovredne, predvsem rastlinske hrane, je veliko boljša od predelane, precišcene, umetne… Kdaj se ljudje obrnejo na vas? Ljudje se najveckrat odlocajo za spremembo naci-na življenja, ko ugotovijo, da cudežna zdravila in terapije, ki bi »popravljale« cloveške zmote in ne-umnosti – ne obstajajo. Zacno se zanimati, zacutijo potrebo po lastni spremembi, ugotovijo, da cud zdravila ne obstaja-jo, in podvomijo, da jih bodo izumili pred njiho-vim propadom. Sliši se bolj grobo, ali ne, a je vca-sih še kako na mestu? Poišcejo nas ljudje, ki želijo korenito izboljšati svoj življenjski slog, predvsem nacin prehranjevanja. V naših programih mnogi spet zacutijo željo, že kar potrebo, po rednem vsakodnevnem in dovolj in-tenzivnem telesnem gibanju na svežem zraku in soncu. Pri nas se ne ukvarjamo z zdravljenjem, zdravilstvom, diagnosticiranjem, nicesar ne pred-pisujemo in ne izvajamo nobenih terapij. Je pa res, da so si mnogi z novim znanjem in spodbu-dnimi izkušnjami temeljito izboljšali svoje zdravje, v veliko primerih se tudi rešili celo takih bolezni, ki uradno veljajo kot neozdravljive. To je na nek nacin medicina zdravega življenjskega sloga, ki je tudi znanstveno zelo utemeljena V zadnjem casu se vedno vec ljudi ob bolezenskih stiskah odloca za postenje in presno hrano. Verjet-no pa se je treba pripraviti na post, vsaj si kaj pre-brati. Res je, vse vec ljudi razume, da je zdravje naše normalno stanje in da je najprej nujno potrebno odstraniti vzroke za pojav bolezni; v drugi fazi pa je potrebno organizem temeljito precistiti in osvežiti, kar najucinkoviteje napravimo s prehran-skim razstrupljanjem, bodisi s svežo rastlinsko prehrano in/ali s postom. Pred prvim postenjem se je potrebno o izvajanju posta dobro pouciti, dobiti pojasnila na nejasno-sti, dobro se je pogovoriti z osebo, ki ima izkuš-nje. To danes ni težko, saj se mnogi Slovenci ob-casno postijo v preventivne namene. V primeru resnih zdravstvenih težav se posvetujte tudi z osebni zdravnikom. Pred postenjem se je potrebno vsaj teden dni prehranjevati s polnovredno rastlinsko hrano (sadje, zelenjava, semena, oreški, strocnice) in prenehati s slabimi razvadami, npr. kajenje, alko-hol, kava, sladkarije, meso, bela moka, industrij-sko predelna hrana…Literature na to temo je v knjigarnah dovolj. Postenje je treba izpeljati pra-vilno, sicer je bolje, da se ga ne lotite. Po vsemu svetu obstajajo številni postni centri kjer se ljud-je, posebno še primerih resnejših zdravstvenih težav, lahko postijo pod zdravniškim nadzorom. Post verjetno ni cudežno zdravilo ali pac? Sam vidim najvecjo vrednost periodicnega poste-nja, krajšega ali nekajtedenskega, krepitev zdra-vja in vitalnosti, za preprecevanje bolezni in za vzpostavljanje bolj zdravega življenjskega sloga. Kot ugotavlja tudi znanost, je postenje lahko izre-dno ucinkovito sredstvo tudi za obnavljanje zdra-vja pri številnih sodobnih boleznih: diabetes 2. debelost, koronarna bolezen, revmatoidni artri-tis, migrene, bolezni prebavnega sistema, vnetne crevesne bolezni, kronicno zaprtje, zamašcena jetra, kronicni bronhitis, nevrodermatitis, luskavi-ca, bolezni krvi, itd…so samo nekatere »empiricno dokazane indikacije za terapevtsko postenje, klasificirane po ICD-10, WHO, verzija 2013«. Objavljeno v magistrski raziskavi Post in ucinki postenja, ki jo je v sodelovanju z medicin-sko fakulteto napravila (2016) Sonja Bertalanic. Seveda odlocno priporocamo, da se v primeru resnejših zdravstvenih težav o svoji nameri po-svetujete s svojim osebnim zdravnikom. Kdaj je post smiseln? Komu pomaga? Osnovni namen posta je v telesu ustvariti okoli-šcine, v katerih se vse naše vitalne sile uporabijo za to, da odplakujejo iz telesa poglavitne vzroke njegovih bolezni. Postenje telesu omogoci naj-boljše okolišcine, pogoje, da si lahko pomaga sa-mo, da spodbudi in pospeši samozdravilne proce-se, ki so lastni samo živemu organizmu. Že skoraj dve desetletji opazujem cudeže, ki jih odigra organizem v casu popolne vzdržnosti pri prehra-ni, ko preobremenjenim in izcrpanim organom omogoci pocitek in cas za rehabilitacijo, obnovo, pomladitev. Poleg tega, post tudi zelo osveži in pomladi delo-vanje vseh vitalnih organov in funkcij. Telesna teža se lepo normalizira in uravna, telesna vzdr-žljivost in gibljivost se zelo povecata. Post je lah-ko tudi operacija brez kirurškega noža, telo samo razgradi razlicne tvorbe. S postom tudi najlažje prekinemo s slabimi navadami in zacnemo nov, bolj zdrav življenjski slog. Povecuje se duševna zavest in krepi duha. Ali naj se posamezniki sami lotijo posta ali je bolje skupinsko postenje? S pravo mero samozaupanja in znanja se lahko, kot mnogi doslej, postimo varno tudi sami. Saj je postenje vendar naravna zadeva. Celo živali se instinktivno postijo, ce so bolne ali poškodovane. Tudi majhni otroci, tako kot odrasli bolniki, v pri-meru bolezni nimajo apetita. Kaj ce je to signal Narave? Mnogi, ki so se postili, so zaradi dobrega pocutja in ucinkov, vnesli obcasno postenje v svoj življenj-ski slog. Mnogi se postijo enkrat do dvakrat letno po deset dni, ali celo post podaljšajo na vec tednov. Nenazadnje postenje priporocajo tudi vse religije na planetu, postenje je tudi del ura-dne medicine, žal še ne vsepovsod. V Sloveniji se vsako leto samostojno posti veliko ljudi, mnogi so si prej pridobili potrebno znanje in izkušnje v vo-denih postnih skupinah. Kaj vsebuje post? Pomeni to, da nic ne jemo? Postenje je v bistvu vsak postopek, ki spodbuja organizem k »samoprebavi«. Pri nas je med ljudmi najbolj priljubljeno postenje s sadnimi in zelenjavnimi sokovi, zelišcnimi caji in zelenjavnimi prevretki. Kar se tice hrane, seveda pa ne smemo pozabiti tudi na ostale nujne po- stopke med postenjem, ki , predvsem, spodbujajo boljše izlocanje odpadnih in strupenjh snovi iz organizma. Poleg postenja s sokovi je v ta namen zelo ucin-kovita tudi presna ali veganska prehrana. Mnogi se precišcujejo s svežim sadjem in zelenjavo, od nekaj dni do vec tednov. Zelo popularen pa je t.i. prekinitveni post, recimo da v dnevu (24 ur) dolo-cimo okno, ki traja 5 – 8 ur in v tem casu jemo, ostali cas se postimo. Lahko pa tudi recimo dva dni v tednu izvajamo neko obliko postenja, bodisi s sokovi, presno zelenjavo, sadjem, ostalih pet dni se normalno in zmerno prehranjujemo. Ta nacin se lahko dlje casa ponavlja. Zakaj priporocate vsaj sedem ur spanja in to vsaj dve uri pred polnocjo? Spanje je izrednega pomena za dobro zdravje in vitalnost. Med spanjem potekajo mnogi po-membni procesi, med drugim predvsem regene-racija, obnavljanje celic, pomlajevanje. Med spa-njem se sprošcajo hormoni, ki spodbujajo obnovo mišicnih in drugih tkiv. Ce se s ponocevanjem iz-crpavamo je mocno okrnjena tudi sposobnost samozdravljenja. Primerna dolžina spanja je odvi-sna od zdravstvenega stanja, od izpostavljenosti stresu in od vaše telesne kondicije. Kako sta osebna in družbena odgovornost poveza-ni po vašem mnenju? Bolezni je socialen in družbeni problem. Danes se prevec poudarja »družbena« odgovornost, ce lahko temu pripišemo breme, ki so si ga naložili zdravniki. Zdravniki namrec izgorevajo zaradi te-ga, ker trdijo, da oni zdravijo bolezni. To pa ni mogoce, kot je v zdravniški reviji ISIS, poudaril dr. Uroš Dobnikar. Zdravnik lahko samo pacientu po-maga, da se on z svojimi lastnimi prizadevanji, lahko sam pozdravi. Torej bi bilo treba jasno po-vedati, da je skrb za zdravje, posebno še v prime-ru t.i. bolezni, v prvi vrsti problem posameznika in zahteva njegovo polno sodelovanje, predvsem z dosledno usmeritvijo v zdravo življenje. Kot dru-žba lahko samo zagotovimo in usposobimo kadre za promocijo in pravilno tolmacenje zdravega živ-ljenjskega sloga in temeljnih nacel za ohranjanje in obnavljanje zdravja. Treba je torej bolj jasno izpostaviti osebno odgovornost posameznika, ki je sam najbolj odgovoren za svoje zdravje, ce že govorimo o tej temi, kajti izkljucno posameznik lahko sam tudi najvec stori, da ohranja krepko zdravje in s svojim škodljivim obnašanjem ne ustvarja pogojev za potrebo po t.i. boleznih. Odgovornost družbe kot celote pa je tudi v tem, ker se za problem bolezni in t.i. zdravljenja, še premalo poslužuje najsodobnejših pristopov, po-trjenih v znanosti in preizkušenih v praksi. Spre-gledano je dejstvo, da je zdravljenje biološki pro-ces, ki ga vedno izvaja organizem sam, ob primer-nih okolišcinah, ki smo jih že prej omenili. Avtofa-gija, potrjena z Nobelovo nagrado je samo eden izmed znanstvenih dokazov, ko se organizem lah-ko sam obnavlja, pomlajuje, ali samo zdravi, ce hocete ta izraz. Koliko smo Slovenci osebno odgovorni, zlasti do svojega zdravja, in kako lahko to izboljšamo? Že vec kot cetrt stoletja ob svojem delovanju na tem podrocju opazujem kako vse vec Slovencev bolj odgovorno skrbi za svoje zdravje. Vse vec jih razume razliko med »nadzorovanjem« ali lajša-njem simptomov bolezni in pa med obnavljanjem pomlajevanjem, regeneracijo živega organizma. Prehrana in tudi postenje ponujata veliko možno-sti pri premagovanju sodobnih bolezni, ki so ne-nazadnje vecinoma lahko preprecljive. Inštitut IRDO opravlja zelo pomembno poslan-stvo, saj na piedistal postavlja dobre prakse in izkušnje, ki povezujejo vse vec in vec posamezni-kov in organizacij v »zdravo jedro«. Zelo veliko uporabnega znanja že obstaja, veliko je stvari, ki se jih še moramo nauciti. Ni pa dovolj le vedeti, znati je treba uporabljati kar vemo. Pri-pravljeni se moramo biti uciti, pripravljeni se mo-ramo biti spremeniti. Ce to napravimo, potem smo uspešni. Fotografija osebe Marjan Videnšek. Marjan Videnšek Foto: osebni profil na FB Marjan Videnšek ob prejemu nagrade na podelitvi Horus 2018. Foto: Mediaspeed Foto: Mediaspeed VABILO: POZIV ZA AVTORSKE PRISPEVKE 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija DATUMI: 29. januar 2019 - razpis za zbiranje avtorskih pri-spevkov 28. februar 2019 - predložitev povzetkov 5. marec 2019 - informacije o sprejemu 10. maj 2019 - celoten avtorski prispevek junij 2019 - napoved programa konference 20. - 21. junij 2019 - konferencni dogodek Uradni jezik: anglešcina LOKACIJA KONFERENCE: Univerza v Mariboru Rektorat Slomškov trg 15 SI-2000 Maribor, Slovenija, EU INFORMACIJE: www.irdo.si e-pošta: info@irdo.si Organizator: So-organizator: Znanstveni partnerji: WOSC, IASCYS So-financer: Urad RS za mladino 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija Glavna tema konference IRDO 2019 je zagotoviti širši vpogled v to, kar lahko raziskovalci, ucitelji in menedžerji storijo in bi morali storiti za vkljucitev družbene odgovornosti v svoje dejavnosti. Zato bo-mo: . Razpravljali o metodah za razvoj konceptov družbene odgovornosti, da bi se uskladili s trenutni-mi novostmi na tem podrocju in s potrebnim celostnim razvojem v družbenem, ekološkem in poslovnem okolju, s posebnim poudarkom na refleksivnem vedenju, soodvisnosti in ustvarjal-nem sodelovanju. . Predstavili primere družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih, vladnih in nevladnih organizaci-jah ali aktivnem državljanstvu. S primeri želimo predstaviti, kako ponovno razmisliti o standar-dnih procesih z vec vidikov in kako vanje vkljuciti družbeno odgovorno ravnanje. . Predstavili porocanje o merjenju, metodah merjenja vpliva in rezultatih, povezanih z družbeno odgovornostjo, ki podpirajo nacrtovanje, izvajanje in optimizacijo družbeno odgovornega ravna-nja. Z izmenjavo izkušenj, bodisi teoreticnih bodisi prakticnih, bodo udeleženci pomagali najti pravo pot do družbeno od-govornega ravnanja v poslovnih organizacijah in, kar je najpomembneje, pri ljudeh. Zato vas vljudno vabimo, da delite svoje poglede z drugimi avtorji in razpravljalci, vkljucno z znanstvenimi in drugimi raziskovalci, vrhunskimi svetovalci, drugimi strokovnjaki in izkušenimi praktiki, ki se bodo udeležili te konference kot udeleženci in / ali kot avtorji prispevkov. Mladi avtorji, dijaki in študentje, ki sodelujejo v izobraže-valnih procesih, so zelo dobrodošli. Prosimo, ne oklevajte, porocajte o vašem delu v sklopu razlicnih tem naše konfe-rence! Na enem mestu bomo tako zbrali informacije in jih uporabili v raziskavah in v praksi - zato ne smete zamuditi te konference! Izmenjujte svoje ideje, dileme in poglede z govorci in drugimi udeleženci. Šte-vilo govornikov je omejeno. V nadaljevanju so opisana navodila za avtorje prispevkov. Prosimo vas, da nam pošljete vašo prijavnico cim prej na e-naslov: info@irdo.si. Veselimo se vašega sodelovanja na 14. IRDO konferenci v Mariboru! mag. Anita Hrast, direktorica IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-Poslovna Fakulteta, in Vodja Strokovnega sveta IRDO ter predsednik Programskega odbora IRDO konference 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija POVZETEK PROGRAMA Družbena odgovornost (DO) pomeni odgovornost organizacije in posameznika, da eticno vpliva na družbo, torej na ljudi in naravo (ISO 26000 by ISO, 2010; EU, 2011), oboje: neposredno in posredno, kratkorocno in na dolgi rok, »tukaj in sedaj« ter širši vpliv. Njeni trije temeljni koncepti so: odgovor-nost, soodvisnost in celovitost, ki nadomešcajo brezbrižno, samozadostno in enostransko vedenje, da bi omogocili preživetje cloveštva in ljudi. Trajnostni razvoj pomeni cloveški razvoj, ki zadovoljuje dolgorocne potrebe cloveštva in hkrati omo-goca naravnim sistemom, da ustvarjajo naravne vire in storitve ekosistema, od katerih sta odvisna družba in ekonomija (razvoj, ki zadovoljuje zadostitev trenutnih potreb in za to ne omejuje sposobno-sti bodocih generacij, da bi prav tako zadovoljile svoje potrebe). Je bistven del prizadevanj družbene odgovornosti. Znanost in raziskovanje prevetrita osnovne motive, na katerih temelji cloveško preživetje, in s tem povezane motive raziskovalcev in znanstvenikov. Zatorej je tesno povezana z družbeno odgovornostjo in trajnostnim razvojem, tako na individualni, kot na poslovni in na družbeno-ekonomski ravni: DO zmanjšuje stroške in zlorabe, tudi v znanosti. Vzgoja in izobraževanje je proces ucenja in poucevanj, zajemanja novih znanj, vešcin, vrednot, pre-pricanj in navad. Razvija nove sposobnosti, ki jih potrebujemo za izvedbo sprememb. Podjetje je organizacija ali poslovni sistem v katerem se dobrine in storitve menjujejo ena za drugo ali za denar (organizacijski ali poslovni subjekt je udeležen v trgovanju, proizvodnih ali strokovnih ak-tivnostih) z namenom zadovoljiti cloveške potrebe. Orodja in metode v in izven okvirja ISO 26000 naj bi podpirale prizadevanja za družbeno odgovorno vedenje v znanosti, raziskovanju, izobraževanju in poslovanju, pa tudi v zasebnem življenju in v pro-stem casu, predvsem pa v politicnem delovanju. 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija USMERITVE KONFERENCE V modernem svetu najdemo mnogo družbenih protislovij in negativnih lastnosti; mnogi avtorji (e.g. Schwab, 2016; Piketty, 2013) izpostavljajo nujo po bolje prilagojenih in hitrejših odgovorih na posledi-ce hitrega razvoja znanosti in tehnologije. Zaradi hitrosti razvoja smo sooceni z izzivi, ki so kljucnega pomena za nadaljevanje trajnostnega razvoja in našega obstoja. Odzivi morajo biti sistemski oziroma potrebno in zadostno celoviti, torej interdisciplinarni, da bi lahko preprecili negativne posledice nenadzorovanega razvoja, t.i. »4. industrijske revolucije«, in da bi iz-boljšali trenutno veljavne družbeno-ekonomske sisteme v smeri celovite družbene odgovornosti. Znanost pomaga razvijati tehnološka, ekonomska, okoljska in družbena podrocja, ki jih je potrebno interdisciplinarno obravnavati iz vec vidikov, vkljucno s spremembami v informacijskih sistemih, na katerih temeljita nadzor in odlocanje. S povecanjem pomena znanosti se poveca tudi odgovornost raziskovalcev, ki morajo prevzeti svoj del odgovornosti, da bodo rezultati njihovega dela prispevali k družbeno odgovornem obnašanju. S pomembnostjo in širino okvirnih vsebin vas prosimo za vaše prispevke, v katerih boste lahko poroca-li iz znanstvenih kot prakticnih vidikov. Zato naj predlagane okvirne vsebine služijo zgolj kot vodilo za vas avtorje. Orodja in metode interdisciplinarnega kreativnega sodelovanja naj podpirajo ta kljucni napor. Prijazno vas vabimo na našo konferenco, da bi porocali o vaših teorijah, predlogih in izkušnjah. 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija PREDLAGANE TEME KONFERENCE Zanimajo nas ekonomski, poslovni, okoljski, družbeni, osebni in politicni vidiki družbene odgovornosti in trajnostne-ga razvoja v naslednjih podrocjih: Teoreticni vidiki družbene, osebne in poslovne DO družbena odgovornost družbe (odgovornost vlade, parlamenta, pravnih struktur in demokracije) razvoj raziskav na podrocju družbene odgovornosti in z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja vloga ljudi v družbeno odgovornem vedenju organizacij in družbenih organizacij teorija refleksivnega vedenja vpliv raziskav na raziskovalni, strokovni, socialni in ekološki ravni vpliv znanosti na okoljsko politiko in njeno družbeno odgovornost uporaba tehnologije v smislu družbeno odgovornega vedenja družbena odgovornost znanstvenikov, institucij, podjetij in drugih organizacij do lokalnega in globalnega družbenega in naravnega okolja v smislu uporabne znanosti preživetje organizacij in družbena odgovornost cezmejna raznolikost v družbeni odgovornosti glede uporabne znanosti politicni in zakonodajni vidiki v zvezi z (uporabno) znanostjo regionalni vidiki v povezavi z (uporabno) znanostjo razvoj medsebojne odvisnosti in ustvarjalnega sodelovanja Uporaba DO družbeno odgovorno poslovno vedenje družbena odgovornost podjetij, vlade in nevladnih organizacij družbena odgovornost ljudi in civilne družbe izobraževanje za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost medsebojna odvisnost in ustvarjalno sodelovanje Orodja za merjenje in sheme DO Instrumenti za ocenjevanje uspešnosti družbene odgovornosti podjetij (kodeksi ravnanja, standardi upravljanja, po-rocanje, oznake, družbeno odgovorne naložbe, ...) Odgovorno izvajanje DO in TR v poslovni praksi (GRI, ISO standardi, Nefinancno porocanje, ...) Orodja za samoocenjevanje, primeri dobre prakse, nagrade, priznanja, indeksi ... Primerjalna analiza podjetij - merjenje uspešnosti in cilji, kljucni kazalniki uspešnosti (KPI) Nacela in kodeksi ravnanja, smernice za sisteme vodenja in sheme certificiranja, indeksi socialnega ratinga, okviri odgovornosti in porocanja Zbirke za merjenje DOP, metode in modeli Merjenje vpliva družbene odgovornosti podjetij na družbo, ekologijo in poslovanje Vkljucevanje družbene odgovornosti podjetij v poslovne nacrte, dejavnosti in rezultate Vplivi soodvisnosti in ustvarjalnega sodelovanja Mladi in DO Ucenje družbene odgovornosti skozi družbeno odgovornost Ponovno definiranje ucnega okolja za vkljucevanje družbene odgovornosti Povezovanje ucenja in dejavnosti družbene odgovornosti v realnem svetu Trajnost v visokem šolstvu Drugo: vaši predlogi za dopolnitev naštetih tem so dobrodošli 14. mednarodna znanstveno-poslovna konferenca DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2019: DRUŽBENA ODGOVORNOST: RAZVOJ, UPORABA IN MERJENJE VPLIVA 20. - 21. junij 2019 Maribor, Slovenija, Evropska unija NEKAJ O KONFERENCI Zanimivi mednarodni kljucni govorniki WOSC in IASCY dogodki, okrogle mize ipd. o: WOSC 50 let: retrospektiva sistemskega razmišljanja, kibernetike in družbene odgovornosti Sistemsko razmišljanje, kibernetika in družbena odgovornost v digitalni dobi Kulturni program in priložnosti za mreženje UDELEŽENCI IN GOVORNIKI NA KONFERENCI Na konferenco vabimo naslednje udeležence in predavatelje: Managerje in strokovnjake iz podjetij, vladnih, javnih in nevladnih organizacij Ponudnike informacij v podjetjih, vladah in nevladnih organizacijah, raziskovalnih organizacijah, ura-dnikih EU, strokovnjake za odnose z javnostmi itd. Vodje in ucitelje na univerzah in v drugih izobraževalnih organizacijah Raziskovalce, znanstvenike in strokovnjake razlicnih strok Oblikovalce zakonodaje in regulatorje Študente, mladinske delavce, dijake, mladinske organizacije Novinarje in druge oblikovalce javnega mnenja Druge zainteresirane posameznike, tudi starejše in brezposelne. DODATNE INFORMACIJE IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor Web: www.irdo.si E-pošta: info@irdo.si Telefon: 031 344 883 IRDO-vo gostujoce pero: Andrej Kirn1 Vrednote, narava, okolje2 Razširitev vrednotenja Vrednot ne vidimo, se pa vidijo vrednotna dejanja in obnašanja. Ljudje smo vrednotujoca bitja. Ni nam vse-eno, kaj sami in kaj drugi storijo ali ne storijo. Osnovna znacilnost vrednotnega odnosa je v tem, da vkljucuje presojo, ali ravnamo dobro ali slabo, pravilno ali nepra-vilno, dopustno ali nedopustno, sprejemljivo ali ne-sprejemljivo. Vrednot je vec vrst. Imamo politicne, mo-ralne, religiozne, kulturne, tehnicne, ekonomske in okoljske vrednote. Ni nam vseeno, kakšni so zrak, vo-da, prst, kakšna je hrana, je varna ali ni. Ker clovek od nekdaj živi v naravi in od nje, bi lahko rekli, da so okolj-ske/ekološke vrednote tako stare, kot je clovek sam. So pa danes postale izredno pomembne, ker je stanje okolja postalo zaskrbljujoce in je postal vprašljiv obstoj cloveka na planetu. Velike novoveške znanstvenoteh-nicne in ekonomske možnosti spreminjanja narave in njihove ekološke/okoljske posledice zahtevajo tudi spremembo etike in vrednotne zavesti cloveka. Premik v clovekovemu vrednotenju okolja in narave je postal tako ociten, da bi lahko celo govorili o ekocentricni etiki, ki vec ne postavlja v središce samo moralnih od-nosov med ljudmi in do boga, ampak tudi clovekove odnose do rastlin, živali, do celotne žive in nežive nara-ve. Iz te ekocentricne etike clovek ni izkljucen in zato ta etika ni do cloveka ravnodušna ali pa celo proticlo-veška in ji ni vec vredno življenje komarja, crva, volka kot pa cloveka. Razširja se obseg clovekovega vredno-tenja. Vrednotni objekti postanejo živali, rastline, prst, voda, zrak, clovek pa je še vedno edino moralno bitje na Zemlji. »Etika zemlje« ameriškega ekologa Alda Leo-polda je tako široko bioticno skupnost razumela kot moralno skupnost. Narava je ponovno vkljucena v clo-vekovo moralno skupnost. S tem se presega novoveški prevladujoci instrumentalni odnos do narave, s kate-rim je narava postala sredstvo bogatenja in dobickono-snosti in ni vec njegovo anorgansko telo in prostor nje-govega delovanja. Ekološka etika predstavlja duhovno reformacijo clovekove vrednotne zavesti in brez nje ne bo mogoc prehod k trajnostnemu razvoju in k trajnost-nemu obstoju družbe v naravi. Unicevanje okolja, na primer zastrupljanje vode in posledicno pogin rib ne bo samo kaznivo dejanje, ampak tudi moralno nespre-jemljivo in bo postalo zlocin proti cloveštvu. Na 230 milijard ameriških dolarjev je ocenjena škoda, ki jo na svetovni ravni okolju povzroci okoljska kriminaliteta. Da bi se manj porabilo naravnih virov, si bomo stvari, ki jih redkeje uporabljamo, na primer vrtalnik, raje iz-posodili, kot ga imeli doma. Prevladovala bo norma, da si je bolje nekaj sposoditi in deliti z drugimi, kot pa imeti. Poleg sedanje prevladujoce vrednote imeti, bo zacela dobivati vse vecjo veljavo vrednota sposoditi in deliti. Vse bolj bo tudi dosedanjo normo 'zavrzi staro in kupi novo' nadomestila norma 'ceni staro, obnavljaj in ohranjaj'. V tem kontekstu bo moda izgubljala svojo dosedanjo vlogo. Velik miselno-vrednotni obrat bo narejen tedaj, ko ne bomo hoteli vsega ustvariti, kar bi lahko, ampak le tisto, kar hocemo in je moralno spre-jemljivo. Trenutno pa smo na mnogih podrocjih tehnic-ne inovativnosti še dalec od tega in niti ne razmišljamo o možnosti takšnega obrata. Najbrž bo v bližnji prihodnosti možno narediti mislece, intuitivne, emocionalne humanoidne robote, toda ali to hocemo? Bolj pomembno od vprašanja, kaj je mož-no narediti, bo postalo vprašanje, ali to želimo. Takšna norma obnašanja se že zahteva pri možnosti spremi-njanja cloveškega genoma. Moralno se je obsodil »podvig« kitajskega znanstvenika pri dveh dvojcicah. Takšno normo obnašanja bo treba upoštevati v mnogih primerih (npr. umetne inteligence, pametnih avtomo-bilov, nanotehnologije, fuzije, geoinžineringa) in ne samo na podrocju humane biotehnologije. Potreben bo dogovor na ravni Združenih narodov, kar bo sicer zelo težavno. To potrjujejo neucinkoviti in premalo kredibilni mednarodni okoljski dogovori. Prispeli smo do Rubikona udejanjenja znanstveno-tehnicnih zmož-nosti, ko je potrebna široka razprava o tej temi tako znotraj kot zunaj znanstveno-tehnicne skupnosti. Po-trebno bo razmisliti o ekološki in obcecloveški vlogi znanosti in ne zgolj o njenem nezavidljivem financnem položaju. Vrednotna zavest Slovencev do narave in okolja se naj-bolje kaže v odgovorih v anketah Slovenskega javnega mnenja (SJM) v 90. letih prejšnjega stoletja ter leta 2000. 95% vprašanih Slovencev v SJM 1995/2 se je opredelila za sožitje z naravo, ne pa za gospodovanje nad njo. Pri nekaterih vprašanjih pa so odgovori skoraj simetricno porazdeljeni med obema skrajnostma, med za in proti. Ekološka/okoljska zavest Slovencev je an-tropocentricna, torej okolje/naravo je treba varovati zaradi clovekovih interesov in koristi, ne pa zaradi vre-dnosti in spoštovanja življenja samega. Antropocentric-no miselno obzorje presega trditev, da obstaja naravna pravica vseh živih bitij do zdrave ciste vode in ne zgolj z ustavo zagotovljena clovekova pravica. Gre za družbeno ekološki obrat od grozecega propada. Ta obrat ni samo vrednoten, duhoven, ampak je tudi politicno ekonomski. Ce nosilci ekoloških/okoljskih vre-dnot ne bodo prevladali ekološke/okoljske kratkovi-dnosti zagovornikov trajne rasti, do družbeno ekolo-škega obrata ne more priti. Kot kažejo zadnji ulicni pro-testi v Parizu, ljudem vec pomenijo nizke cene bencina, kot pa onesnaženost zraka in posledicno ogroženost zdravja ljudi. Ce bo miselnost, da je dizelsko gorivo azbest 21. stoletja, osvojila množice, potem takih pro-testov ne bo vec. Treba je vzpostaviti povezavo med vrednotami in politiko in ne obravnavati sprememb sedanjih vrednot neodvisno od nujne spremembe poli-tike. Nekateri mislijo, da je lahko vse naravne danosti in možne obremenitve okolja izraziti denarno, v številkah. Odsotnost tega, da prispeva k temu, da dolgotrajni postopki presoje vplivov na okolje blokirajo investicije. Ta dolgotrajnost pa lahko ni posledica birokratskih po-stopkov, ampak pomanjkanja kadrov, ki se ukvarjajo s presojo. Kar se ne izraža denarno, v številkah, naj bi bila subjektivna, ne pa objektivna ocena naravovar-stvenikov in okoljevarstvenikov. Takšna miselnost že predpostavlja zgolj ekonomsko, denarno kolicinsko razumevanje narave. Vsem naravnim danostim, njiho-vim funkcijam in ekološkim/okoljskim posledicam ni mogoce pripisati cene. Pomen narave/okolja za clove-kovo življenje je drugacno in bolj kvalitativno razno-vrstno kot je ekonomska ocena. Ta je sicer v mnogih primerih nujna, ni pa še zadostna glede celovitosti in dolgorocnosti. Naj se kvantitativno meri in ocenjuje, kar je možno in smiselno. Zavedati pa se je treba tudi omejenosti in nezadostnosti kvantitativne denarne redukcije. »Napredek« je ujet v past razkošja, lagodnega življenja ter njegovih okoljskih/ekoloških posledic. Napredek je kot Šagrinova koža v Balzacovem romanu. Je vse bolj ekološko nevarnejši, kolikor je vecji obseg raznovrstnih potreb, navad, razvad in užitkov. Za clovekov obstoj v naravi so pomembni ne samo pro-dukti cloveka, kot so plug, sekira, hiša, ampak tudi vo-da, zrak, prst, rastline, živali. Tako se je že pred drugo svetovno vojno leta 1936 v ZDA pojavila trditev, da bi generacija 20. stoletja potrebovala deklaracijo o sood-visnosti, kot so kolonisti v 19. stoletju v današnjih ZDA zahtevali uresnicenje deklaracije o neodvisnosti. Vpliv cloveka na naravo je postal tako velik, da so neka-teri naravoslovci predlagali, da bi uvedli novo geološko obdobje, ki bi ga imenovali antropocen. Vpeljava tega obdobja ni samo vprašanje geologije. Na novo se vzpo-stavlja odnos med naravo in clovekom in s tem tudi odnos med naravoslovjem, tehniko in družboslovjem. Uvedba antropocena bo vplivala na miselnost naravo-slovcev in inženirjev. Potrdila se bo zavest, da sta nelo-cljivo povezani evolucija narave v podobi Zemlje in zgo-dovina ljudi. Vidno in nevidno Nahajamo se v družbenoekološki krizi, to je krizi odno-sa, cloveka in celotne družbe do narave. Hkrati je to tudi kriza medcloveških odnosov in odnosov posame-znika do ožje in širše skupnosti. Družbenoekološka kri-za je v bistvu povzetek in skupni imenovalec vec že obstojecih ali grozecih kriz, kot so npr. prehranska, energetska, ekonomska, politicna, podnebna idr. Ni lokalna kriza neke države, ampak je globalna kriza clo-veštva, sedanje civilizacije, sedanjega globalnega dru-žbenoekonomskega neoliberalnega sistema. Nekateri znaki teh kriz so vidni, mnogi pa ne. Tako se vidijo pro-testi ljudi proti kopicenju odpadkov, proti hrupu, proti nacrtovanju daljnovodov visoke napetosti v bližini nji-hovih hiš, postavljanju baznih postaj, nacrtovani grad-nji cest, prevelikemu prometu v naseljih idr. Vidijo se cakalne vrste v ambulantah, vrste za pomoc Rdecega kriza ali Karitas. Nekatera stanja in znamenja krize pa lahko razkrije samo znanost, družboslovna, naravoslovna, tehnicna in analiza statisticnih podatkov. Tako neposredno ne mo- remo videti, da v Sloveniji živi 13% ljudi pod pragom revšcine, ali da v svetovnem merilu 1% ljudi razpolaga z vecino družbenega bogastva, pri nas pa 20%. Prav tako ne vidimo, da bi, ce bi vsi ljudje na Zemlji trošili toliko naravnih virov kot Slovenci, potrebovali dva in pol planeta, imamo pa samo enega. Lokalno vpliva na globalno in globalno na lokalno. Sprememba vrednot in obnašanja mora biti globalna, saj imajo mnoge lokal-ne in nacionalne dejavnosti globalne ekološke/okoljske posledice in obratno. Termoelektrarne in vožnja vsakega posameznika z av-tomobilom prispeva k globalnemu porastu CO2 v ozra-cju. Ko kupujemo cenene tuje izdelke, obicajno ne po-mislimo na cloveško bedo ali unicevanje narave v Afri-ki, Indoneziji, Kitajski, Indiji, kjer so bili izdelki proizve-deni ali surovine za njih pridobljene. Naše vožnje z av-tomobilom, termoelektrarne imajo globalne posledice za podnebje. Kar 65,3% anketirancev SJM je mislilo, da je resnicna trditev, da dodatno prispevam k nastanku tople grede, kadar kurim premog, olje ali plin. Jim Han-sen, direktor Goddardovega klimatskega inštituta pri Nasi, je dejal: ce bo naftovod Keystone zacel delovati, bo onesnaženje tako usodno in globalno, da bo to po-menilo konec našega planeta. Ta naftovod bo vodil iz Alberte v Kanadi vse do Teksasa in bo preckal 6 ameri-ških zveznih držav. Pomen obdelovalne zemlje Strokovnjaki z Biotehnicne fakultete Univerze v Ljublja-ni opozarjajo našo kmetijsko politiko, da je treba dru-gace zakonsko zašcititi obdelovalno zemljo, da bi pove-cali prehransko samooskrbo in se izognili bodoci lakoti. Že sedaj smo najvecji uvoznik hrane v Evropi. Slovenija ima le še 884 m2 obdelovalnih zemljišc na prebivalca, v naših pedoloških in podnebnih razmerah pa je po oceni potrebnih za samooskrbo 3000 m2 obdelovalne površi-ne na prebivalca. Prevelika usmerjenost na nižje cene živil in vecjo konkurencnost se pogosto dosega za ceno zdravja ljudi (kar je zelo drago, op. ur.). Nekdanji ameriški predsednik Franklin Roosevelt je de-jal: »Narod, ki unicuje tla, unicuje sam sebe«. Ekonomist bi mogoce dejal, da kmetijska proizvodnja v Sloveniji prispeva le 2% k letnemu bruto domacemu proizvodu. To drži, toda ta dva procenta sta bolj pomembna za pre-živetje cloveka kot ostalih 98%. Brez televizije, mobilne-ga telefona, radia, avtomobila, so ljudje živeli tisocletja, brez vode in hrane pa niti en mesec. To ni nostalgija po volovski vpregi in jamskem življenju, ampak poziv k te-mu, da se moramo zavedati pomena obdelovalne zem-lje, jo ceniti, spoštovati in varovati. Tako naša politika s podporo ekonomske znanosti ne ravna in to bomo še zelo obžalovali. Kricec primer politicnoekonomskega podcenjevanja pomena zemlje je umestitev lakirnice multinacionalke Magne na najboljše kmetijsko zemlji-šce, namesto, da bi jo umestili na že ekološko degradi-rano površino. Seveda so nova delovna mesta pomemb-na, toda ni potrebno, da jih pridobimo za ceno uniceva-nja kmetijskih obdelovalnih zemljišc. Strateški pomen prostora in naravnih virov (zlasti kmetijskih zemljišc) je mnogo vecji od delovnih mest, ki jih investitor lahko ukine in proizvodnjo preseli drugam, državi pa ostane degradiran prostor in reševanje socialnih stisk. (Mojca Golobic, Peter Gabrijelcic, Matjaž Miloš: Delo, 18. febru-arja 2017) Pri nas se najpogosteje poseg v kmetijska zemljišca uvrsti v razred C, kar pomeni, da je vpliv nebis-tven, zaradi možnih omilitvenih ukrepov. Med temi ukrepi pa so najpogosteje nadomešcanje, ni pa analize o izvedljivosti in stroškov nadomešcanja. Pogosto gre za nadomešcanje s kakovostno neenakovrednimi in raz-drobljenimi zemljišci. Izgube prsti, ki je nastajala tisocle-tja, ni mogoce nadomestiti, zato je pozidava kmetijskih zemljišc nenadomestljiva izguba. (Helena Grcman in drugi: Izguba najboljših kmetijskih zemljišc: Prav je, da vemo. Delo, 21. januarja 2017) Je možen izhod iz krize? Nekateri sodijo, da je že prepozno, karkoli storimo. Tudi ce bi takoj lahko prenehali z vsemi izpusti toplogrednih plinov, se podnebnim spremembam ne moremo vec izogniti in bomo morali živeti s sušami, poplavami, ve-trolomi in drugimi ekstremnimi vremenskimi pojavi. Res je, casa ne moremo zavrteti nazaj in vzpostaviti stanje pred nastalimi spremembami. Toda to ne sme biti izgo-vor, da nicesar ne ukrepamo in ne spremenimo naših navad, potrošnje, proizvodnje, zakonov in politike. Živeti bomo morali z omejenimi zmogljivosti planeta. Naša blaginja, ki temelji na ekološkem dolgu, to je na preko-racenju zmogljivosti ekosistemov, bo zelo kratkotrajna. Družbenoekološki obrat, ki je nujen, ce hocemo trajno živeti na planetu Zemlja, vkljucuje mnoge omejitve in probleme, za katere še ne vemo, kako jih bomo rešili. Nujen bo obrat od eksponentne ekonomske rasti k traj-nostnemu razvoju. Ta ni mogoc brez »zelenih tehnolo-gij« in obnovljivih virov energije (OVE). Na tej poti se nam nakazujejo še mnoge pasti. Veliko zelenih tehnologij je na primer odvisnih od redkih kovin in, ce se ne odkrije novih zalog teh redkih kovin, smo obsojeni na rabo fosilne energije. Nahajamo se v težki situaciji. Obstaja mreža družbenoekoloških problemov. Treba jih bo reševati hkrati, vzporedno, ne pa zapore-dno. Zelo pomembno je, da naredimo korake v pravo smer in da ne rešujemo problema tako, da ga povzroca-mo ali zaostrujemo na drugem podrocju. (Lucka Kajfež Bogataj: Planet, ki ne raste. Cankarjeva založba, Ljublja-na 2016) Trajna raba fosilnih goriv nas vodi v propad, prehod k OVE pa je sedaj vezan na uporabo redkih ne-obnovljivih virov. To ne more biti argument proti OVE, ampak samo kaže, da ti še niso tisto, kar zagotavlja iz-hod iz energetske krize. Trajnostna raba obnovljivih vi-rov energije ni zagotovljena, dokler bo ta odvisna od razpoložljivosti neobnovljivih in povrh še redkih materi-alnih virov. Tudi pri prehodu k OVE je odlocilen pogoj, da mora koli-cina pridobljene energije biti vecja od kolicine, ki je bila potrebna za njeno proizvodnjo. Ce bo ta pogoj izpolnjen ob sprejemljivih ekoloških posledicah, bi to pomenilo, da smo od Prometeja 1 (les) in 2 (fosilna goriva) prišli k Prometeju 3 (OVE). Ob izpolnitvi energetskega pogoja pa še vedno obstaja problem trajne razpoložljivosti ma-terialnih virov za pridobivanje in rabo OVE. Treba bo upoštevati dejstvo, da je tudi materija pomembna (»matter, matters too«). V eni vetrni turbini je lahko tudi do 100 kg disprozija. Obstajata vsaj dve omejitvi redkih zemelj: 1) težko jih je reciklirati (le 1%) in 2) tež-ko je najti nadomestke. Veliko se piše in govori o informacijski družbi, družbi znanja, digitalizaciji, pametni tehnologiji, krožnem gospodarstvu in družbi nicelnih odpadkov. Ne glede na to, koliko so ti cilji dejansko uresnicljivi in kako se ure-snicujejo, pa je nesporno, da bomo še vedno živeli v naravi in od narave. Ne bomo se oblacili v informacije, jedli informacije, se vozili z informacijami in stanovali v informacijah. Res pa je, da se bomo zaradi novih infor-macij in znanj ter clovekove inovativnosti drugace vozili, oblacili in stanovali v hišah iz drugacnih materialov. Še vedno bomo potrebovali naravne vire. Vprašanje pa je, ali jih bomo imeli in kakšna narava in družba nastajata z novimi tehnologijami. Obstajajo štiri možni izhodi iz kri-ze in njenega preprecevanja: 1) blaženje posledic; 2) prilagajanje (spreminjanje zavarovalništva, bancništva, protitocne mreže, gojenje kultur, ki potrebujejo manj vode, zadrževalniki vode, idr.; 3) trpljenje zaradi posle-dic; 4) upor, nasprotovanje, družbenoekološka kritika in analiza obstojecega nacina produkcije in potrošnje. Ta opcija pa mora vkljucevati tudi blaženje in prilagajanje. Pogubno je, da ekstremne ekološke posledice postajajo vse bolj normalne. Strategija prilagajanja postaja nor-malna, edino realna, vse bolj pa se pozablja na vzroke, ki so nas privedli v to stanje prilagajanja. Tudi hrana z ostanki pesticidov postaja normalnost. Takšna miselna naravnanost je voda na mlin za kapital, za multinacio-nalke, za vse tiste, ki jim korišcenje naravnih virov in prostora prinaša dobicek in bogatenje. Ta normalnost ustreza antiekološki spregi politike in kapitala in podpira nadaljevanje sedanjega nacina življenja, potrošnje in produkcije. Pomembni so vsi naslednji štirje akterji za nastanek ali preprecevanje in reševanje okoljskih/ekoloških posledic: . Posamezniki, . Podjetja, . Znanost, . Država, to je vlada s svojimi zakoni, politiko, mi-nistrstvi in drugimi organi. Vloga posameznika Ce delujejo vsi akterji, so rezultati boljši, cilji bolj dose-gljivi. Nekateri mislijo, da je vse odvisno od posamezni-kov. Ce je za vse kriv in vse lahko reši posameznik, je to metodološki individualizem na podrocju naravovarstva in okoljevarstva. Veliko je odvisno od posameznika, toda dalec ne vse. Mogoce bo tisti, ki zagovarja kljucno vlogo posameznika, dejal, 'pa saj tudi podjetij, znanosti, držav-nih organov ni brez posameznikov'. To je res, toda pri tem se odmisli dvoje: prvic, da institucije niso vsota posameznikov, in drugic, da se posamezniki drugace obnašajo v institucijah in pri kolektivnih odlocitvah, kot pa ce so sami. Zelo pomembna je zavest posameznika o ekološki/okoljski primernosti ali neprimernosti lastnih dejanj. Ozavešcenost o lastni udeležbi pri nastajanju okoljskih/ekoloških posledic je elementaren pogoj, da clovek spremeni vzorec svojega ravnanja. Ce takšne ozavešce-nosti ni, tudi ni pripravljenosti za drugacno delovanje. Posameznik se lahko odloci, da ne bo kupoval gensko spremenjene hrovne, ce je na policah tudi gensko ne-spremenjena. Mora pa biti gensko spremenjena hrana oznacena. Predpis, da mora biti oznacena, pa sprejmejo državni organi. Posameznik se lahko odloci, da bo bolj uporabljal kolo kot avtomobil. Toda narejene morajo biti kolesarske steze, te pa naredijo obcine po sprejetju prostorskega plana, ne posamezniki. Podjetja pa morajo proizvesti dovolj koles. Ce teh ni, nimajo pomena kole-sarske steze in ne odlocitev posameznika, da se bo vec vozil s kolesom in manj z avtomobilom. Posameznik je lahko pripravljen, da bo loceval odpadke, toda komunal-no podjetje ni postavilo zabojnikov za loceno zbiranje. V letu 2000 je kar 1/3 anketirancev v SJM trdila, da v nji-hovem kraju ni možnosti za loceno zbiranje odpadkov. Lahko pa je obratno, da so zabojniki za locevanje od-padkov na razpolago, a jih mnogi posamezniki še vedno ne locujejo. Nekatere stvari so odvisne samo od ravna-nja posameznika ne pa vse. Samo od ekološke ozave-šcenosti posameznika, ne pa od predpisa, je odvisno ali bo odvrgel plocevinko v naravo ali ne. Podjetje Danes se v svetu veliko piše o družbeno odgovornem gospodarjenju. Pri nas sta to tematiko obravnavala zla-sti Matjaž Mulej in Viktor Žakelj (Viktor Žakelj: Družbeno odgovorno gospodarjenje, VBG, Ljubljana, 2018; Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj (ur.): Uvod v politic-no ekonomijo družbeno odgovorne družbe. Kulturni center Maribor, 2019). V družbeno odgovorno gospo-darjenje spada tudi ekološka/okoljska odgovornost in ne samo odgovornost uprave, nadzornih svetov, da imajo zaposleni takšne place, da lahko dostojno preživi-jo sebe in svojo družino, ne pa da je kljub službi njihovo preživetje odvisno od socialnih transferov in od takšnih ustanov, kot sta Karitas in Rdeci križ. Družbeno odgo-vorno gotovo ni podjetje, ki je dobickonosno, delavci pa dobivajo mizerne place, dejavnost podjetja pa zastruplja vodo, zrak, zemljo. Napacna je predpostavka, da so vse ekološke/okoljske škode da poravnati z denarnimi odškodninami. Nujno je sicer nacelo »placa naj onesnaževalec«, toda denarna odškodnina je samo nadomestek škode, ni pa isto kot škoda. Odškodnina za zdravje ali celo življenje ni isto, kot je samo zdravje in življenje. Nekateri bi naravi pripi-sali ekonomsko ceno, ker mislijo, da bi se tako lažje tehtalo med plusi in minusi posegov. Varovanje okolja in narave je samo ena izmed številnih vrednot. Glede prednosti ekonomskega razvoja ali varo-vanja okolja so bili Slovenci v anketah javnega mnenja iz leta 1995 skoraj simetricno razdeljeni. Polovica (45%) bi dala prednost gospodarski rasti, cetudi bi okolje zaradi tega nekoliko trpelo, druga polovica (45%) pa bi dala prednost varovanju okolja, cetudi bi to pomenilo poca-snejšo gospodarsko rast. Polovica vprašanih je mislila, da nas prevec skrbi prihodnost okolja, premalo pa vse, kar se dogaja v zvezi s cenami in zaposlitvijo. Nekoliko vec anketirancev (51%) je soglašalo s trditvijo, da bo gospodarska rast pocasnejša, ce ne bomo skrbeli za okolje, 42 % pa se je strinjalo s trditvijo, da so ljudje pre-vec zaskrbljeni zaradi škode, ki jo okolju povzroca clove-ški napredek. Vecina respondentov (55%) je menila, da mnoge trditve o ogroženosti okolja niso pretirane. Podjetniki, investitorji in politiki sodijo, da okoljevarstvo ne sme zavirati gospodarskega razvoja in s tem zmanj-ševati konkurencnosti Slovenije. V bistvu torej zastopajo stališce, da je trajna gospodarska rast možna brez po-slabšanja okolja. Toliko opevana razveza med ekonom-sko rastjo in onesnaženjem je lahko le zacasna in lokal-na, ne pa trajna in globalna (in še tedaj ima drage posle-dice, op. ur.). Znanost in degradacija okolja Kakšna pa je ekološka/okoljska vloga znanosti in stro-kovnih služb? Naravoslovna in tehnicna znanost je vple-tena v degradacijo okolja. Plastiko je odkrila kemijska znanost, proizvajati pa jo je zacela kemicna industrija. Isto velja za številne druge kemicne produkte, za avto-mobile, termoelektrarne, nanotehnologijo, idr. Znanost je odkrila nove možnosti, kapital pa jih je udejanjil in zacel z množicno proizvodnjo inovacij. Živimo v svetu cloveško proizvedenih stvari, v katerih je opredmeteno znanstveno in tehnicno znanje. To velja za ceste, pohiš-tvo, gospodinjske aparate, avtomobile, ocala in na ti-soce drugih stvari. Živimo v poznanstvenjenem in tehniziranem svetu. Znanstvena tehnizacija anorganskega sveta se razširja v tehnizacijo življenja in mišljenja. Vstopamo v imperialno obdobje poznanstvenjene tehnike globalnega ekonom-skega neoliberalizma. Edino znanosti nam dajejo nova spoznanja o ekoloških/okoljskih procesih in posledicah, ki nas ogrožajo in so posledica naše dejavnosti, naše potrošnje in našega nacina življenja sploh. Znanosti raz-krivajo številne procese, ki se bodo izkazali za pogubne za našo blaginjo in za naš obstoj v naravi. Tisti, ki zaupa-jo v silno moc znanosti in njeno tehnološko uporabo, bodo rekli: znanost ne razkriva in opisuje zgolj stanja našega okolja, ampak je hkrati tudi sredstvo za rešitev ekoloških/okoljskih problemov. Ne sme se odmisliti, da obstajajo razlicni interesi za raz-licno uporabo znanja. Samo znanje je lahko nemocno za odpoved nekemu užitku in potrebi. So epidemiologi, ki dobro poznajo škodljivost kajenja in veliko tveganje, da se zboli za pljucnim rakom, pa vseeno ne opustijo kaje-nja. Znanost je lahko v funkciji vecanja dobicka, vecje konkurencnosti, unicevanja okolja, podcenjevanja eko-loških tveganj, ali pa je v spoznavno oporo okoljskim družbenim gibanjem, ki se borijo proti onesnaževanju, ki ogroža clovekovo zdravje ter življenje rastlin in živali. Podpora znanosti družbeno ekološkim gibanjem in eko-loški politiki vlade je lahko neposredna v obliki okoljske angažiranosti ali samo posredna preko svojih spoznanj. Pri ekoloških in okoljskih znanstvenih spoznanjih kot temelju politicnega odlocanja moramo racunati z znan-stveno nevednostjo. Strokovnjaki se sprašujejo, ali sploh kdo ve, koliko je motilcev endokrinega sistema v naših rekah in potokih, v podtalnici in celo v pitni vodi, koliko živalskih in rastlinskih hormonov zaužijemo z neoporec-no hrano, koliko antibiotikov spustimo od doma in koli-ko iz bolnišnic. Za 80% kemikalij, ki se jih izdeluje v veli-kih kolicinah, naj ne bi bilo nobenih podatkov o vplivu na okolje in ljudi. V Evropski komisiji se ugotavlja, da je 70% kemikalij, ki so prišle na trg po letu 1981 in so nji-hove znacilnosti znane, uvršcenih med nevarne snovi. Med njimi so kemikalije, ki se kopicijo v našem telesu in okolju, povzrocajo raka, so hormonski motilci, povzroca-jo genske mutacije in neplodnost. Katerokoli kemikalija, ki se uporablja, se lahko s casoma izkaže za nevarno. Znanost ne ve vsega o svojem predmetu raziskovanja. Ce bi to vedela, bi to pomenilo njen konec, konec razi-skovalne dejavnosti. Tudi na podrocju ekologije in okolja znanosti odkrivajo stalno nova dejstva, nove procese, nove povezave in nove posledice za clovekovo zdravje in življenje sploh. V novejših matematicnih podnebnih modelih marsikaj manjka, s tem pa tudi v porocilih Med-narodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC). Pri narašcajoci globalni povprecni temperaturi obstaja ne-pojasnjeno, kolikšna je vloga oblacnosti in vodnih hla-pov. Ne ve se tudi, kakšne bodo posledice narašcajoce kislosti oceanov in spremembe velikih morskih tokov zaradi taljenja arkticnega ledu, kar bi lahko vodilo celo k ostrejšim zimam v Evropi. Ta ohladitev bi bila ravno po-sledica narašcajoce otoplitve in ne bi bila argument pro-ti njej. So znanstveniki, ki še vedno zanikajo dominantni antropogeni vzrok narašcanja povprecne globalne tem-perature. Trdi se, da je vzrok segrevanja Zemlje vecji dotok toplote s Sonca in ta bo ostal, cetudi se bomo odrekli fosilnim gorivom in popolnoma prešli k obnovlji-vim virom energije (OVE). Tudi ce bi atmosferski fiziki takšno hipotezo potrdili, bi bila še vedno smiselna in nujna opustitev rabe fosilnih goriv, saj ta dodatno pri-speva k narašcanju globalne temperature, ceprav je ne preprecuje. Nova ekološka/okoljska spoznanja nam bodo verjetno prinesla nova negativna presenecenja. Na Inštitutu Jožef Štefan (IJS) so s pomocjo super locljivega dvofo-tomskega mikroskopa STED, prvo takšno komercialno napravo v svetu, potrdili za zdravje nevaren pojav li-pidnega ovijanja nano delcev. (Dragica Bošnjak: Za zdra-vje nevarno ovijanje nano delcev. Delo, 29. septembra 2017) Nano delci se lepijo na membrane celic. Cim vec jih je, tem težje celice popravijo škodo. Da se nano delci lepijo na membrane, je lahko odkrila in dokazala samo znanost. Vse posledice delovanja razlicnih nano delcev na organizem pa še dalec niso znane in raziskane. Ko se imunski sistem poskuša enako uspešno odzvati na nano delce kot se na virusne in bakterijske vsiljivce, odpove, ker za to ni pripravljen. Zopet bi bilo na mestu upošte-vanje nacela previdnosti pred razširitvijo uporabe nove tehnologije. Nevarne posledice nano tehnologije so od-krili zelo zgodaj. Kaj se bo storilo? Ne bo se odstopilo od nano tehnologij. Uvedlo naj bi se strožje predpise za uporabo. Sodelavci Odseka za fiziko trdne snovi na IJS trdijo, da se kolicina nano delcev v okolju skokovito po-vecuje, na primer pri ognjemetih. So pa nano delci v okolju že od nekdaj. Raziskave si pogosto nasprotujejo glede okoljskih/ekoloških posledic rabe tehnologije. Znanost ni proti novim tehnologijam, ceprav so povezane s tveganji. Dolociti pa se morajo pogoji, v katerih bo uporaba var-na. To je obicajen odnos znanosti do vseh tveganj pove-zanih z novimi tehnologijami in njihovimi izdelki. Takšna miselnost je prepricana, da lahko združi oboje: znan-stveno-tehnicni razvoj in preprecevanje njegovih nena-mernih škodljivih posledic za cloveka, živali in rastline. Se bo takšen pristop obnesel? Bo to res varna uporaba? Sam prag varnosti se zgodovinsko spreminja. Kar je zna-nost v preteklosti priznala za varno, v prihodnosti lahko odkrije, da je nevarno. Problem odlocanja na okoljskem podrocju nastane, ko si nasprotujejo rezultati znanstve-nih raziskav o negativnih okoljskih posledicah. Odloca-nje postane zelo težavno, ko je prisotno oboje: spoznav-na in interesna konfliktnost. Svetovna zdravstvena orga-nizacija je glifosat (herbicid za zatiranje plevela) uvrstila med domnevno rakotvorne snovi. (Peter Žerjavic: Evropska saga s herbicidom. Delo, 26. oktobra 2017) Evropska komisija za varnost hrane (Efsa) pa še vedno trdi, da je glifosat varen. Obstaja problem v tveganju izpostavljenosti ostankom pesticidnih mešanic (koktajlov) in ne zgolj ostankom posameznih pesticidov pod dopustno mejo. (Maja Prija-telj Videmšek: Vec kot polovica živil brez ostankov pesti-cidov. Delo, 16. avgusta 2017) Ocena toksicnosti kemi-kalij temelji na obravnavanju posamicnih kemikalij, kar ne ustreza realnosti, saj smo v praksi izpostavljeni inter-akciji vec razlicnih kemikalij. Ucinki njihovega delovanja se seštevajo ali celo množijo. Lociti moramo akutno in kronicno toksicnost, to je izpostavljenost škodljivim ucinkom manjših koncentracij skozi daljše obdobje. V enem dnevu naj bi zaužili ostanke desetih pesticidov. Kemicna industrija je v prednosti. Ko pesticide pošlje na trg in ima dobicke od njih, pretece vec let, preden izve-mo za njihove posledice. Škoda je bila medtem že stor-jena. Spremembe lahko sproži le pritisk javnosti. Hans Muilerman, koordinator za podrocje kemikalij v evrop-ski pisarni PESTICIDE ACTION NETWORK (PAN), ki je mreža vec kot 600 nevladnih organizacij, je dejal: » En del zgodbe je industrijski lobi. Ta najame znanstvenike za opravljanje študij, s katerimi skuša izniciti pomen pesticidnih mešanic. Ima tudi svoje organizacije, tako imenovane znanstvene inštitute, ki širijo informacije, s katerimi skuša ustvariti zmedo.« (Maja Prijatelj: V enem dnevu zaužijemo ostanke desetih pesticidov. Delo, 25. julija 2014) Bruselj je po njegovem mnenju prepovedal tri neonikotinoide prav zaradi zaskrbljenosti javnosti zaradi umiranja cebel. Politiki so morali ukrepati, druga-ce ne bi bili ponovno izvoljeni. V Franciji se je razkrilo, da je obsojenega pulmologa, ki je zatrjeval, da dizelsko gorivo ne škodi zdravju, podkupilo naftno podjetje. Ostanki posamicnih kemikalij so sicer nižji od zakonsko dopustnih mejnih vrednosti, toda njihova mešanica ima lahko resne negativne ucinke, ki jih ni mogoce predvide-ti s testiranjem individualnih kemikalij. Ce bi upoštevali delovanje pesticidnih koktajlov, zakonsko dolocene mej-ne vrednosti za dolocene kemikalije ne bi bile vec varne. Videti je, da Efsa ustvarja vtis, da je njena naloga pri evropskih potrošnikih zagotoviti obcutek varne hrane, namesto da bi ucinkovito zašcitila njihovo zdravje. Po-membno je, da obstaja nevladna organizacija, ki je jav-no izrazila nezaupanje v verodostojnost podatkov Efse. S tem je odprt prostor, da Efsa brani svoje podatke, a PAN Europe, da jih argumentirano zavraca. Ni druge poti, kot da se stroka sooci s stroko. Tega je premalo zlasti pri nas. Politika mora upoštevati znanost, znanost pa mora kriticno osmisliti svojo družbenoekološko vlo-go. Ko se je treba odlocati v razmerah spoznavne negotovo-sti, je smiselno upoštevati tako imenovano nacelo previ-dnosti, ki zahteva, da zacasno ali trajno opustimo dejav-nosti, za katere obstajajo znanstveno utemeljene mož-nosti, da predstavljajo tveganje za ljudi in okolje, ceprav niso 100% dokazane. Nacelo previdnosti se ravna po modrosti, da je bolje varovati kot obžalovati. Treba ga je upoštevati tudi zaradi ocitnih casovnih zamikov nena-mernih in neželenih ekoloških/okoljskih posledic tehnic-ne uporabe znanosti. Vcasih se ti zamiki podaljšajo, a ne zaradi nevednosti o možnih škodljivih ucinkih neke ino-vacije, ampak zaradi dobickonosnosti. Casovni zamiki ukrepanja nastajajo iz naslednjih razlogov: 1) najprej smo pozorni le na koristi neke tehnicne inova-cije, 2) zaradi pridobitniških, profitniških koristi (npr. Anho- vo). Ko je znanost v razvitih zahodnih državah že vedela za škodljivost azbesta, so v našem Anhovem to priznali šele 20 let kasneje. (Zlata Remškar. O kratkotrajnosti kolektivnega spomina. Delo, 8. junija 2017) Do tedaj pa je veljalo za uspešno podjetje in so ga obiskovali takrat-ni ugledni politiki. Da je azbest zelo nevaren, se je v sve-tu vedelo že v 70-tih letih 20. stoletja, a so gospodar-stveniki z lobiranjem preprecili njegovo prepoved. Zna-nost je odkrila azbest in mnogo let kasneje tudi njegovo škodljivost za zdravje ljudi. 3) zaradi nepoznavanja nenamernih in neželenih posle-dic inovacij ali podcenjevanja tveganj, 4) zaradi neupoštevanja opozoril in nacela previdnosti, 5) znanstvena opozorila kasnijo za opozorili laikov-neznanstvenikov. Neonikotionidi, ki so izredno škodljivi za cebele, so prišli na trg leta 1985. Opozorila znanstvenikov so 5,10,15 let kasnila za opozorili cebelarjev. Znanstveniki radi recejo, da 100% varnosti pac ni. To je res, a potem bi morali še reci, kar pa ne, da je ravno zaradi tega treba upoštevati nacelo previdnosti. Casovni zamiki nenamernih posledic nastajajo tudi zato, ker smo najprej pozorni le na koristne in želene lastno-sti tehnicnih inovacij, na njihove ekonomske koristi ter konkurencne prednosti. Na neželene posledice posta-nemo pozorni, ko te postanejo ocitne z razširjeno upo-rabo inovacij. Takšna je bila dosedanja pot tehnicnega napredka in tehnicne uporabe znanosti. Lahko bi celo rekli, da gre za tragicnost napredka, ki se kaže v tem, da sta blaginja in dobrobit nelocljivo povezani z neželenimi ekološkimi in družbenimi posledicami. Vse znanosti bi morale biti zainteresirane za ekološko/okoljsko stanje našega planeta. Ta interes temelji v tem, da se bodo, ce se bodo radikalno destabilizirali naravni pogoji cloveštva, silno skrcila financna sredstva za znan-stveno dejavnost in bo morebiti celo ogrožen njen ob-stoj. Politika in okolje Velika je ekološka/okoljska odgovornost politicnih strank ter vlade. Politika vlade mora dati prave ekološke signale vsem: posameznikom, podjetjem, medijem, zna-nosti. Margaret Thatcher je najbrž bolj znana po krilati-ci, da ni nobene alternative tržnemu neoliberalnemu kapitalizmu (TINA), kot pa po izjavi, da bo okolje konec 20. stoletja na politicnem dnevnem redu izpodrinilo vse druge teme. Imela je prav. Njeno izjavo je možno razu-meti v tem smislu, da se bo gospodarstvo inovativno preusmerilo k tehnologijam, ki bodo reševale, blažile in preprecevale ekološke/okoljske posledice, a hkrati bo ta usmeritev tudi nov izvor profita in konkurencnosti. Tak-šno obnašanje ne bo preprecilo ekološke degradacije planeta in ne bo vodilo k družbenoekološkemu obratu. Okoljski aktivisti nas opozarjajo, da se sprega onesnaže-valca s politiko kaže tudi v tem, da pokvarjeni ljudje iz politike poskrbijo, da se pravila priredijo onesnaževal-cem in tako okoljska škodljiva dejavnost ni vec nelegal-na. Zelo verjetno je, da je tako ravnanje poplacilo uslug, ki so jih podjetja storila politicnim strankam. Obstajajo koruptivna ravnanja pri izdaji okoljskih dovoljenj. Vlade niso dovolj mocne nasproti velikim podjetjem in še zla-sti multinacionalkam. Številne afere z oporecno hrano (jajca, olje, goveje meso) v EU kažejo, da ne deluje ucin-kovito sistem nadzora in preventive. Varstvo okolja in narave mora postati prioriteta v politi-ki. Zakaj? Zato, ker se spremeni vse ali celo zruši vse, ce se spremenijo naravni pogoji obstoja družbe in ekono-mije,. Ce hocemo preživeti, mora zavest o celovitosti in dolgorocnosti, to je o možnih zamikih posledic naših ravnanj, prevladati nad kratkorocnostjo in parcialnostjo. Odgovornost mora zamenjati neodgovornost. Na mestu je poziv, da je treba oglaševati strpnost, varcnost, zmer-nost, solidarnost, ne pa reklamirati potrošniško obnaša-nje, tekmovalnost in elitizem. Treba bo vzpostaviti mehanizme medsebojnega sodelo-vanja razlicnih sektorjev in ministrstev. Upravljavska razdvojenost se kaže na primer v tem, da se gospodarje-nje z vodami obravnava loceno od oskrbe s pitno vodo, gospodarjenje z zemljo loceno od zavarovanja vodnih ekosistemov, podtalnico loceno od površinskih voda, zavarovana obmocja od nezavarovanih, trajno gospo-darsko rast neodvisno od razlicnih obremenitev okolja. Še vedno prevladuje spoznavna in upravljavska situacija, ki bi jo ljudska modrost opisala z besedami, da levica ne ve, kaj dela desnica. Politika pri nas in drugih državah je predvsem zavezana trajni ekonomski rasti na racun varstva narave in okolja. To se bo spremenilo pod pritiskom zahtev in nasproto-vanj ekološko/okoljsko ozavešcenih aktivnih državlja-nov. Njihova aktivnost pa bo uspešna in ucinkovita, ce bo ustrezno organizirana in bodo trditve znanstveno utemeljene. Brez nasprotovanja in upora aktivnih držav-ljanov ne bo družbeno ekološkega obrata, ampak se bo nasprotno zgodil družbeno ekološki propad. Do tega lahko pride že v našem življenju, sigurno pa v življenju naših otrok in vnukov, ce ne bomo demokraticno izsilili družbeno ekoloških sprememb. Premik k okoljevarstvenim in naravovarstvenim vredno-tam vkljucuje tudi premik v politicni miselnosti in prak-si, da se na primer bolj subvencionira uvajanje OVE, ne pa porabe fosilnih goriv in dejavnosti, ki škodujejo oko-lju. Zelo na mestu je poziv k bolj varcni in ucinkoviti rabi energije, saj mi na enoto BDP porabimo polovico vec energije kot je povprecje v EU. Ce sodimo po anketnih odgovorih v SJM, obstaja poli-ticno neizkorišcen potencial okoljske/ekološke ozave-šcenosti Slovencev. Obcinska in državna politika ne upošteva dovolj vrednotne ekološke drže Slovencev, ali pa celo ravna proti njej. 1 Zaslužni profesor, doktor filozofije, Univerza v Ljubljani 2 Prispevek pokaže, kako pomembne so za razvoj družbene odgovornosti vrednote, ne le znanje in oprema, kot je možno sklepati iz trditev protagonistov sodobnega inoviranja tehnologij, npr. 'Industrije 4'. Družbena odgovornost pa je bistvena za pot cloveštva iz sedanje globalne družbeno-ekonomske krize. Op. ur. Prof. dr. Andrej Kirn na posvetu 21. stoletje in socialisticne alternative 2016 Matjaž Štamulak je ustanovitelj in direktor Zavoda za neodvisnost. Je investicijski svetovalec in fi-nancnik, filozof z obcutkom za ljudi, okolje in družbo, zaprisežen jadralec in bralec knjig ter srecen ocka! IRDO intervju: Matjaž Štamulak »Svoboda, moja izbira« Kaj je Inštitut za neodvisnost, zakaj ste ga ustano-vili in kdo? Inštitut za neodvisnost je zasebni zavod, ki smo ga soustanovili 4 posamezniki - jaz, Nataša Horvatic, Denis Bornšek in Žiga Goltes. Skupaj s soustanovi-teljem Denisem sva tekom sodelovanja in pogo-vorov ter razmišljanj prišla do skupne ideje, da so vsakemu cloveku na tem svetu skupne najmanj 4 stvari - finance, miselnost, zdravje in poraba ener-gije. In kot sva ugotovila, na teh temeljnih 4 po-drocjih cloveškega življenja vecina ljudi izgublja svojo neodvisnost in ima na teh podrocjih vseka-kor premalo potrebnega znanja. Zato smo usta-novili Inštitut za neodvisnost, ki skrbi za osvešca-nje in izobraževanje posameznikov na podrocju financne, telesne, miselne in energetske neodvi-snosti. Na vseh 4 podrocjih si tako prizadevamo, da krepimo materialno, energetsko, psihološko in biološko podlago za samozavestne, zadovoljne in uspešne posameznike. Vsekakor imamo namrec vizijo, da vecina ljudi pride do potrebnega znanja, s katerim si lahko omogocijo dosego financno ne-odvisnost in posledicno s tem tudi miselne in tele-sne neodvisnosti, ki rezultirata v dolgorocnem zdravju. Nenazadnje pa takšen posameznik poskr-bi tudi za energetsko ucinkovitost bivanja in z vpeljavo zelene energije pridobi tudi na energet-ski neodvisnosti. Takšna je naša vizija in to je svet, v katerem želimo v prihodnosti živeti, zato smo ustanovili Inštitut. Kaj pomeni biti neodvisen – miselno, telesno, energetsko, financno...? Neodvisnost pomeni za vsako podrocje kaj druge-ga. Osnovno neodvisnost cloveka povezujemo predvsem s tem, da je posameznik srecen, uživa v življenju, izkorišca vse svoje potenciale, si ne dela skrbi, ima prave vrednote ter spoštovanje do so-cloveka, družbe in okolja. Neodvisen posameznik je tisti, ki zasluži dovolj, ker opravlja delo, ki ga ima rad. Takšen posameznik je lahko družbeno odgovoren in je osnova za dvig družbene odgo-vornosti v naši družbi. Na posameznik podrocjih dosega neodvisnosti pomeni sledece: - Financna neodvisnost - tekom kariere si posa-meznik zaradi dobre financne pismenosti zgradi svojo lastno financno neodvisnost; s tem pridobi na varnosti in stabilnosti in ni breme socialne dr-žave; njegovi pasivni prihodki mu omogocajo uži-vanje življenjskega standarda - Miselna neodvisnost - takšen posameznik razu-me, da moc njegovih misli doloca njegovo real-nost; zato si pridobi ustrezno znanje o povezavah na relaciji prepricanja - misli - obcutki - dejanja; miselno neodvisen posameznik si ne postavlja omejitev, je hvaležen, pošten in iskren ter dobro-nameren, s cimer dviguje nivo cloveka višje in se ne prepusti vplivom množic, medijev in vlad - Telesna neodvisnost - telesno neodvisnost dosežemo z redno vadbo, zdravo prehrano in me-ditacijo; vpliv in lobiji prehrambene, farmacevtske ter zdravstvene industrije so ljudi napeljali k ne-zdravemu življenju stran od narave. Telesno ne-odvisen posameznik pozna svoje telo in njegove potrebe - mu omogoca redno vadbo in hrano, ki je zanj primerna in pridelana lokalno. V zdravstve-nem smislu lahko recemo, da takšen posameznik skrbi izkljucno za preventivo! - Energetska neodvisnost - s pojavom možnosti pridobivanja elektricne energije iz obnovljivih vi-rov energije v kombinaciji z energetsko ucinkovi-tim nacinom bivanja in transporta lahko posame-znik doseže energetsko neodvisnost. To pomeni, da za vse svoje potrebe življenja (elektrika, ogre-vanje, transport) pridobi toliko energije, kot je potem tudi porabi. S tem precej zniža svoje živ-ljenjske stroške in predvsem poskrbi za naravo in prihodnost našega planeta. Kakšne so vaše dejavnosti? Naša glavna dejavnost so trenutno izobraževanja, ki jih izvajamo tako v živo kot tudi on-line na sple-tu. Vsem spletnim uporabnikom ponujamo mož-nost vclanitve v naš clanski portal, kjer vsak me-sec strokovnjaki iz razlicnih podrocij prispevajo pomembne informacije in nasvete ter napotke - vecinoma v video obliki - za doseganje neodvisno-sti na vseh 4 podrocjih. Dodatno so strokovnjaki na voljo tudi v živo preko spletnih konferenc. Se-veda pa veliko tudi izobražujemo na razlicnih se-minarjih in delavnicah, kjer se poglablja znanje na posameznih podrocjih in se predstavlja Inštitut in njegova ideja. Zakaj ste postali clani inštituta IRDO? Clani Inštituta IRDO smo postali zaradi filozofije in ideje, ki jo predstavlja sam Inštitut. Verjamemo namrec, da je potrebno nivo družbene odgovor-nosti precej dvigniti, ce želimo dolgorocno vzdrž-no rast ekonomije, ki ne bo pozabila na cloveka, ki ekonomijo soustvarja. Verjamemo v to, da iz clo-veka izhaja vse, zato je potrebno ravno preko dru-žbene odgovornosti poskrbeti za ustrezne pravice na eni in obveznosti na drugi strani. Kopicenje ugodnosti in financne blaginje pri premajhnemu številu ljudi in prepušcanje vecine na golo prežive-tje se v zgodovini nikoli ni izkazalo za dolgorocno vzdržno. Ravno zaradi tega verjamemo, da mora družba narediti precejšnje korake in spremembe, osnova za to pa je posameznik, ki bo zgled s svojo lastno družbeno odgovornostjo - da bo doniral, pomagal tistim, ki so pomoci potrebni ter da bo podpiral lokalne projekte, itn... Kaj lahko ponudite našim clanom? Vašim clanom lahko ponudimo možnost vclanitve v naš Inštitut, s cimer pridobijo dostop do našega narocniškega portala in obilice znanja ter infor-macij o doseganju neodvisnosti na vseh 4 podro-cjih posameznikovega življenja. S tem bodo nare-dili prvi korak na poti do osamosvajanja in prido-bili potrebno znanje, ki bi ga sicer morali že v šol-skih klopeh, a ga žal niso. Poleg clanstva v Inštitu-tu smo še vedno odprti tudi za strokovnjake, ki prepoznajo, da bi lahko s pomocjo našega Inštitu-ta osvešcali in izobraževali na podrocjih, ki jih po-krivamo. Vec o našem narocniškem portalu in možnostih sodelovanja z Inštitutom pa si lahko preberete na naši spletni strani www.neodvisnost.si Kaj organizirate v prihodnjih mesecih, kje se vam lahko pridružimo? V mesecu marcu organiziramo kratke brezplacne delavnice Svoboda moja izbira, na katerih bodo udeleženci naredili prve korake do svoje lastne financne, miselne, telesne in energetske neodvi-snosti. Na teh delavnicah se bodo vsi slušatelji naucili kako napredovati po poti vaše neodvisno-sti in spoznali, kako vzpostaviti ravnovesje med denarjem, zdravjem, nacinom razmišljanja in od-nosom do narave. Delavnice organiziramo po celi Sloveniji in jih bomo ponovili vnovic v mesecu aprilu in maju. Vec informacij in prijava je možna preko naše spletne strani www.neodvisnost.si Kako ste vi osebno in družbeno odgovorni? Svojo družbeno odgovornost izvajam najprej predvsem s tem, da osvešcam in izobražujem po-sameznike, da lažje dosegajo financno stabilnost in varnost. Nadalje seveda tako preko podjetja kot tudi zasebno doniramo del sredstev in poma-gamo lokalno tistim, ki so pomoci potrebni. Z dru-žino smo poskrbeli, da smo energetsko ucinkoviti in da pridelamo kar se da malo odpadkov. Sobiva-mo z naravo in vecino zelenjave in sadja pridela-mo doma. Skratka, družbena odgovornost mi je skupek vsega napisanega in predvsem to, da se vsak dan zavedamo, da smo odgovorni v prvi vrsti zase in seveda tudi za vse, s katerimi sobivamo. Matjaž Štamulak Vabimo vas, da se udeležite treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Kdo naj se udeleži izobraževanja? Vsi , ki pripravljate letno porocilo o nefinancnih vidikih poslovanja vaše organizacije, kar je za velika podjetja v javnem interesu z letom 2017 postala obvezno porocanje. Še posebej vabimo: . Direktorje in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje po-slovanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, . Koordinatorje in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o ne-financnih kazalcih poslovanja še v tem letu. Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja je v letu dni pridobilo že 25 strokovnjakov in managerjev. Pridružite se jim tudi vi! Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Sloveniji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se mora-jo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonom-skimi, ampak tudi z okoljskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 morajo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveniji, v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje traj-nostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vklju-citvijo v program treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Program seminarjev in delavnic: Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883 in 051 365 443. Vabljeni! Po dnevih Naslov Vsebina 1. dan = 8 ur ABC o družbeni odgovornosti podjetja in trajnostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljuce-vanje deležnikov, ekonomski, okoljski in družbeni vi-diki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. 2. dan = 8 ur Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjet-ništvu in spodbudne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skup-nostjo za vecanje ugleda in uspešnosti podjetja. Mre-ženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. 3. dan = 8 ur Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standar-di, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Išcejo Naj prostovoljke, prosto-voljce in projekte leta 2018 Mladinski svet Slovenije (MSS) letos sedem-najstic zapored razpisuje natecaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbirali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, Naj mladinskega voditelja oz. voditeljico in Naj mladinski projekt za preteklo leto. Natecaj pote-ka pod castnim pokroviteljstvom predsednika RS Boruta Pahorja. K prijavi v natecaj vabijo vse nevladne organizacije, javne institucije, nefor-malne skupine in posameznike; skratka vse, ki so v svoje dejavnosti v letu 2018 vkljucevali prostovoljstvo. Rok za prijave je petek, 29. ma-rec 2019. Izid slovenske verzije prirocni-ka We Can – Zmoremo! Na Uradu RS za mladino so izdali v slovenšcino preveden prirocnik z naslovom Zmoremo! (podnaslov Ukrepanje proti sovražnemu govoru skozi nasprotne in alternativne naracije), ki jo je v originalni verziji izdal Svet Evrope v okviru kam-panje Proti sovražnemu govoru (No Hate Speech). Prirocnik je izšel v tiskani (500 izvodov) in elektronski verziji objavljeni na portalu www.mlad.si. Prirocnik Zmoremo! bo koristil predvsem izobra-ževalkam/-cem kot pomoc pri spoprijemanju s sovražnimi naracijami ter pri njihovem odpravlja-nju in nadomešcanju s poudarkom na mladih in v spletnih okoljih. Bralke/-ce bo vodil pri prepozna-vanju nevarnega pripovedovanja, ki slabi odnose v družbi. V njem je moc najti številne preizkušene in preverjene nacine, kako predlagati mocne al-ternativne možnosti ter sklop spletnih in nespletnih komunikacijskih in izobraževalnih pri-stopov ter orodij za izpodbijanje naracij, ki ohra-njajo in upravicujejo sovražni govor. Namen pri-rocnika Zmoremo! je okrepiti zbirke orodij mla-dinskih delavk/-cev, izobraževalk/-cev in akti-vistk/-ov, ki se že ukvarjajo z delom in ucenjem na podrocju clovekovih pravic ali pa so se z njima pripravljeni ukvarjati.. Nagrada Lorenza Natalija za mlade novinarje Evropska komisija je razpisala novinarsko nagrado Lorenza Natalija 2019 za izjemno porocanje o raz-vojnih temah, kot so izkoreninjenje revšcine ter gospodarski, družbeni in okoljski vidiki trajnostne-ga razvoja. Mlade novinarje (do 30 let) vabijo k oddaji svojih prispevkov (tiskanih, spletnih ali v avdiovizualnem formatu) od 18. februarja do 14. aprila 2019. Podrobne informacije o merilih in kriterijih nate-caja so na voljo tukaj. Komisija bo podelila tri nagrade v višini 10.000 evrov, in sicer veliko nagrado, evropsko nagrado in nagrado za najboljšega mladega novinar-ja. Nagrajence bo razglasila in nagradila junija letos na Evropskih razvojnih dnevih v Bruslju. Vec. Vir: mlad.si Mladi, podjetništvo in družbena odgovornost Podjetniške lekcije iz udobja tvojega doma NA YouTube kanalu Start up: Maribor caka že skoraj 300 video posnetkov, ki so jih posneli z uspešnimi podjetniki in drugimi deležniki na-šega startup ekosistema? Med drugim tudi na-svetne izjave Tineta Lugarica iz oglaševalske agencije LUNA\TBWA, Primoža Zelenška, direk-torja Chipola, vrhunskega športnega psiholo-ga Mateja Tuška, Lenje Faragune, mindset in business coachinje, Marka Podgornika, direk-torja podjetja Mikro+Polo. Vec. Vir: Start up: Maribor Odprtih je 7 pozicij za EU Aid Volunteers Zavod Volunariat v sodelovanju z organizacijo France Volontaires objavlja 7 prostovoljskih po-zicij v okviru projekta AVENIR, sofinanciranega s strani programa EU Aid Volunteers. Najdeš jih na spletni strani Evropske komisije. Tokrat lahko kandidiraš za pozicijo izkušenega ali neizkušene-ga prostovoljca. Prostovoljci bodo delovali na podrocju preventi-ve v slucajih krize in razlicnih tveganj v petih afriških državah (Burkini Faso, Gvineji, Maliju, Senegalu in Togu). Zdravje, cista voda, higiena, dostop do hrane in erozija prsti so podrocja, na katerih bodo prostovoljci iz EU sodelovali z lo-kalnimi prostovoljci. Prijavi se po navodilih na spletni strani Evropske komisije. Potrebno je, da so prostovoljci izkuše-ni in jih zanimajo projektni menedžment, tema-tike globalnega ucenja, mednarodni odnosi in sorodno. Obvezno je znati francoski jezik. Rok za prijavo na razpisana mesta je 15. marec 2019, koncni rezultati izbora bodo znani do 15. maja 2019. Za dodatna vprašanja se lahko obr-neš na globalno@zavod-voluntariat.si. Vir in fo-to: Zavod Voluntariat Pridružite se Evropskemu tednu mladih 2019 Evropski tedni mladih, ki od leta 2003 potekajo vsaki dve leti, predstavljajo priložnost za pred-stavitev številnih možnosti, ki jih Evropska unija omogoca za mladim, razprave o aktualnih temah za mlade in mladinski sektor ter praznovanju zgodb o uspehih. Letošnji Evropski teden mladih bo že deveti zapovrstjo. Potekal bo med 29. aprilom in 5. majem 2019, osrednja tema letoš-njih aktivnosti ETM pa je »Demokracija in jaz«. Vašo zainteresiranost za sodelovanje v Evrop-skem tednu mladih 2019 javite po elektronski pošti na naslov borut.cink@movit.si. Vir: Zavod Movit BREXIT: EK sprejela sveženj ukrepov za udeležence progra-ma Erasmus+ Evropska komisija pripravila predlog ukrepov za primer izstopa Velike Britanije brez dogovora. Celotna izjava za javnost je na voljo tukaj. 30. marca bo zahvaljujoc programu Erasmus+ v Združenem kraljestvu 14.000 mladih iz EU-27, v EU-27 pa 7.000 takih udeležencev iz Združenega kraljestva. Evropska komisija je pripravila tu-di seznam vprašanj in odgovorov (FAQ), v kate-rih so podrobneje razloženi omenjeni ukrepi. Ti ukrepi bodo v primeru scenarija „brez dogo-vora“ zagotovili, da lahko mladi iz EU in Združe-nega kraljestva, ki so oz. bodo 30. marca 2019 udeleženci programa Erasmus+, dokoncajo svo-je mobilnosti brez prekinitve. Informacije za udeležence iz Velike Britanije so na voljo tudi na spletni strani britanske Nacionalne agencije. Vir: Zavod Movit PridruĹľite se Evropskemu tednu mladih 2019 Navdihujoc pogovor s Tomažem Berlocnikom Odpovedati se moci in druge opolnomociti. To je bistvo sprememb, ki jih je v Petrolu uvedel To-maž Berlocnik, predsednik uprave, podpredse-dnik ZM in osrednji gost 1. MQ treninga. Meni, da je najtežje nauciti ljudi delati napake: "A ce ni napak, ni novih idej, inovativnosti, organizacija ne gre naprej, se ne razvija." O uvajanju spre-memb v podjetju pa: "Najprej moraš sam verjeti vanje. Nato moraš v to prepricati tudi sodelavce in to je umetnost. Rešitev je pogovor, pogovor, pogovor. Pred tem pa je nujno pridobi-ti zaupanje ljudi." Vec. Vir: Združenje Manager Zmagovalci Agrobiznis 2019 Na portalu Agrobiznis so že šesto leto zapored izvedli natecaj za najboljšega podjetnika v kme-tijstvu in najbolj inovativno živilo, nagradili pa so tudi najboljši domac izdelek po izboru potrošni-kov. Letos je na natecaju v treh kategorijah sode-lovalo 22 kandidatov. Prejemniki nagrad natecaja Agrobiznis 2019 so: Janko Kodila je najboljši podjetnik v kmetijstvu, in sicer za kulinaricno znamko Diši po Prekmurju, Beno Bajda, istrski oljkar, ki je razvil inovativen postopek za pridobivanje ekološkega oljcnega olja, ki je pridobljeno z ultrazvokom, Žganjekuha Kržic; predstavili so Brodko – žganje iz presežkov kruha, to je najboljši izdelek po izbo-ru potrošnikov. V podjetju G2O pa so si posebno priznanje za inovativnost prislužili z montažno ribogojnico. Vec. Vir: Naša super hrana »Skupaj zaustavimo mehanizem ISDS« Umanotera se je prikljucila evropski pobudi Pra-vice za ljudi, predpisi za korporacije – Stop ISDS. Mehanizem ISDS, ki je zapisan v številnih spora-zumih o prosti trgovini, korporacijam omogoca, da tožijo države na posebnih zasebnih tribunalih. Korporacije so s pomocjo tega mehanizma v pre-teklosti od držav že prejele vec sto milijonov evrov javnega denarja, ki so ga morale te placati zaradi predpisov in odlocitev, ki so jih sprejele, cetudi so bile te odlocitve v interesu javnosti. Mehanizem ISDS postaja vse bolj priljubljeno orodje korporacij za izsiljevanje držav in prepre-cevanje sprejemanja pomembnih zakonov, ki varujejo javni interes. Od EU in njenih clanic zato Umanotera in podpisniki pricakujejo, da bodo ukinile vse sporazume, ki vsebujejo ta mehani-zem in ne bodo podpisovale novih sporazumov z mehanizmom ISDS. Vabijo vas, da za zaustavitev mehanizma ISDS podpišete peticijo! Vec. Vir: Umanotera DO v Sloveniji Zmagovalci Agrobiznis 2019 Save the Date 15. – 16. 3. 2019 7.znanstvena konferenca z mednarodno udeležbo Alma Mater Europaea—ECM z naslovom »ZA CLOVEKA GRE: FUTURE FIT« Alma Mater Europaea – ECM že tradicionalno tudi prihodnje leto prireja znanstveno konferenco Za clo-veka gre, in sicer tokrat pod naslovom “Prihodnost zdaj!”. Konferenca bo potekala 15. in 16. 3. 2019, ki je lani z vec kot 1000 udeleženci v treh dneh presegla vsa naša pricakovanja. Letos se bo na konferenci se bo predstavilo vec kot 300 avtorjev z 265 prispevki. Pricakujejo avtorje iz 13 držav, ki bodo razprav-ljali na štirih okroglih mizah in v 20 sekcijah. V okviru konference bo v petek, 15. marca 2019, potekala tudi okrogla miza in tiskovna konferenca o novi knjigi »Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe«. Sodelovali bodo (predvidoma) uredniki MATJAŽ MULEJ, VILJEM MERHAR, VIKTOR ŽAKELJ IN NJIHOVI SOAVTORJI LUDVIK TOPLAK, ANI-TA HRAST, MIRA ZORE, KATJA RAŠIC, BORUT AMBROŽIC IN TADEJ SLAPNIK IN ŠE KDO ZLASTI VI. »Doslej je bil govor o družbeno odgovornih podjetjih, v tej knjigi gremo prvic v zgodovini cloveštva k družbeno odgovorni družbi kot temeljnemu družbeno-ekonomskemu odnosu in poti iz sedanje globalne krize. Zato govorimo o uvodu v politicno ekonomijo-družbeno, tj do ljudi in narave odgovorne družbe. Raziskave kažejo, da ji daje prednost pred sedanjo prakso nekaterih kar 80% ljudi, najbrž tudi vi,« nago-varja urednik Matjaž Mulej. POVEZAVA: conference.almamater.si/si/ Nevladne organizacije, šole, obcine, krajevne skupnosti, muzeji, knjižnice, gledališca in drugi javni za-vodi, podjetja in posamezniki bodo s konkretnimi akcijami spodbujali raznolikost in dobre odnose med razlicnimi skupinami v družbi z namenom preventive in odprave diskriminacije ter nestrpnosti. Vabijo vas, da v okviru že 10. Dneva za spremembe v svojem kraju organizirate skupnostne akcije/aktivnosti, ki bodo namenjene odpravljanju diskriminacije. Spletne prijave akcij zbirajo do petka, 15. marca 2019. Prirocniki za nacrtovanje akcij: – obcine, – nevladne organizacije, – šole. Vse letošnje akcije bodo zbrane tukaj. Lahko tudi kot posamezniki kaj doprinesemo na tem podrocju? Seveda, posamezniki smo kljucni za dosego dru-žbene odgovornosti. Najprej moramo zaceti pri sebi, v svojem gospodinjstvu nato pa vsepovsod, kjer se združujemo – ali poslovno ali zasebno. Skrbeti moramo za dober odnos do sebe, do svo-jih bližnjih, do okolja, do skupnosti, biti odgovor-ni potrošniki in odgovorni dobavitelji … Še ena zanimiva misel: po Porterju, pravi zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik našega Stro-kovnega sveta, smo zašli v 4. fazo razvoja, torej v slepo ulico. Ker imamo prevec obilja, nimamo potrebe ustvarjati. Sledi naš razkroj, torej vojna, ali prehod v novo obliko delovanja, ki jo pred-stavlja družbena odgovornost. Samo z osebno in s tem družbeno odgovornostjo namrec lahko ohranjamo naravo in družbo takšno, kot smo jo od prejšnjih generacij prejeli mi, ter jo predamo naprej neokrnjeno našim potomcem. Žal pa se trenutno še vedno dogaja bolj nasprot-no. Kot da smo že v takšni kolektivni depresiji, da ne zmoremo vec niti za lastno bit poskrbeti, kaj šele za naše potomce. In to lahko preprecimo, ce vsak od nas naredi vsaj nekaj malega vec v smeri osebne in družbene odgovornosti, kot smo storili doslej. Najprej pa moramo širino tega koncepta razumeti, da bomo vedeli, kako zelo smo dejan-sko povezani, soodvisni in kako zelo vplivamo eden na drugega, pa ce si to želimo, ali ne. Tista misel iz svetih knjig, da kar boš drugemu storil, boš dejansko tudi sebi, dandanes vse bolj drži. Unicevanje naravnih virov in soljudi ima velik vpliv najprej na nas same. In cetudi smo navadni ljudje, lahko z aktivnim državljanstvom veliko storimo, da bo drugace. V nasprotnem primeru pa seveda sodelujemo v akciji »kolektiven pro-pad«. Mogoce je pa tudi to dobro, bo zraslo kaj novega, samo ne vem, ce bomo ljudje še v tem novem vkljuceni. Kako vidiš, da se bo koncept razvijal v prihodnje? Ugotovitve ene izmed naših minulih raziskav so pokazale, da je vloga vlad kljucna za spodbujanje DOP v posamezni državi. Najprej tako, da javni sektor sam deluje z zgledom, da del koncepta DOP vkljuci v javne politike države in da z javnimi narocili spodbuja razvoj DOP. Izobraževanje, iz-menjava dobrih praks in izkušenj so osnovnega pomena za ustvarjanje razumevanja in s tem sprejemanje koncepta pri vseh deležniških skupi-nah vsake države. Na zahodu in severu Evrope se države tega že precej zavedajo, medtem ko je v srednji in vzhodni ter južni Evropi zavez vlad k DOP manj. Temu enako sledijo družbeno odgo-vorne investicije in financna podpora aktivnostim DOP. Težava v Sloveniji je nepoznavanje in nerazume-vanje pojma DOP. Ljudje so premalo informirani o tem podrocju, zaznavajo primanjkljaj v izobra-ževanju splošne javnosti, podjetnikov in javnih uslužbencev o DOP. Cetudi je Partnerstvo za DOP od leta 2011 do 2013 živelo, je pozneje zamrlo, saj na vladni strani, ki ima edina moc uresnicitve politike DOP na nacionalni ravni, ni bilo dolocene pristojne in s tem odgovorne osebe. Pooblastila pa takšni osebi ali organu lahko dodeli samo Vla-da RS. In mislim, da se bo letos, vsaj po zagotovi-lih predstavnikov Vlade RS, tudi na tem podrocju veliko spremenilo. IRDO v medijih Družbena odgovornost je predvsem poštenost brez zlorabe preko meja Intervju z magistrico Anito Hrast, direktorico Inštituta IRDO, je objavljen na talentiran.si. Celoten pogovor preberite tu, v Mozaiku objavljamo delcek. mediaspeed16 0910 Avtor foto: Mediaspeed Integralna serija S pametno integracijo do trajnostnega razvoja V cedalje vecji meri se soocamo z mnogoterimi, raznolikimi izzivi – od svetovnih do evropskih, sloven-skih, lokalnih; od podnebnih sprememb do ekonomskih problemov. Zato je nujen drugacen pogled na svet okrog nas, nov nacin razmišljanja in delovanja, preseganje ka-lupov… Celosten pogled, ki nam bo pomagal, da elemente, ki jih že imamo, vidimo v novi luci, na drugacen in celosten nacin povežemo, prepletemo, stkemo – PAMETNO INTEGRIRAMO. Drobce rešitev, ki bodo dobre za vse, imamo pred seboj, živimo z njimi – tu, v Sloveniji in Evropi. Ker »nic ni tako prakticno kot dobra teorija« (Lewin), predstavljamo NACELA, po katerih je mogoce oblikovati nov, celosten konceptualen okvir; pravzaprav lahko vodijo do razlicnih teorij. In ta nacela nas lahko pripeljejo do TEORIJE INTEGRALNEGA RAZVOJA avtorjev Ronnieja Lessema in Alexandra Schiefferja. Prakticni primeri njene uporabe z odlicnimi praksami (vecina iz Slovenije) in novi integralni koncepti bodo sestavljali vecino od 100 nadaljevanj v seriji »S pametno integracijo do trajnostnega razvoja«. Objavljali jih bomo v naslednjih nekaj mesecih, praviloma vsak dan od ponedeljka do petka. S po-membnim sporocilom, da je nujno pametno povezati številna prizadevanja in potenciale za trajnostni razvoj v okviru EU. Med drugim smo pristop integralnih svetov uporabili pri snovanju novega, trajnostnega modela raz-voja za našo državo - poimenovali smo ga Integralna zelena Slovenija. Predstavili smo ga v knjigi Inte-gral Green Slovenia (Routledge, 2016), ki smo jo uredili dr. Darja Piciga, prof. Alexander Schieffer in prof. Ronnie Lessem, napisalo pa poleg nas še 42 slovenskih avtorjev. Z Integralno serijo se odzivamo na številne pobude, da bi imeli cim vec gradiv o Integralni zeleni Slo-veniji tudi v domacem jeziku. In integralna zelena pot lahko prispeva tudi k prihodnosti Evrope. O vsem tem bo v prihodnjih mesecih pisalo vec deset avtorjev knjige in drugih integralnih mislecev. Vse to prvic celostno v slovenskem jeziku in edinstveno v svetovnem merilu. Napisala: Dr. Darja Piciga Integralna Zelena Slovenija Trajnostni energetski krog še enkrat: Slovenija ima priložnost, da postane pilotna država zelene mobilnosti Prejšnji krat smo zakljucili neverjetno zgodbo ajdovskega podjetja Pipistrel, ki jo je v veliki meri predstavil ustanovitelj in generalni direktor Ivo Boscarol. Kot smo zapisali, je s svojimi letali med drugim navdušil tudi norveško vlado, ki namerava notranji letalski promet do leta 2040 popolno-ma elektrificirati, z letom 2025 pa želijo zaceti uvajati redne letalske linije z letali na elektricni po-gon, in to s Pipistrelovimi letali. Norveška je tudi izjemno napredna na drugih podrocjih e-mobilnosti, saj je približno polovica novih avtomobilov, prodanih v državi, elektricnih. Tudi v Sloveniji imamo ambiciozne nacrte za uvajanje elektricne mobilnosti, ceprav še veliko zao-stajamo za Norveško. Imamo tudi druge potenciale za razvoj v tej smeri, med drugim pri nas de-luje svetovno priznan inovator Andrej Pecjak. V naši državi potrebe po letalskih prevozih niso ta-ko velike kot na primer v redko naseljeni in zelo gorati skandinavski deželi, sodimo pa med evrop-ske države, ki najvec uporabljajo osebni avto. To prispeva velik delež k izpustom toplogrednih pli-nov Slovenije, pa tudi k drugim obremenitvam okolja (na primer trdi delci, ki poslabšujejo kako-vost zraka in ogrožajo zdravje). Prevozom z osebnimi avtomobili se ne moremo kar odpovedati in »presedlati« na javni prevoz (vlak, avto), med drugim tudi zato ne, ker je javni potniški promet zelo slabo razvit. Zato se vracamo k ideji trajnostnega energetskega kroga (Sustainable energy cycle), ki jo je inovator Andrej Pecjak na kratko opisal v 10. nadaljevanju 2 Integralne serije. Na mednarodni ravni pa je prvo zamisel predstavil že novembra 2015 na svetovnem tehnološkem vrhu (World Technology Summit) v New Yorku, kar mu je prineslo tudi imenovanje za finalista za svetovno nagrado World Technology Award. Kot smo že opozorili, sodi Slovenija med razvite države, ki blaginjo dosegajo s povecevanjem izkorišcanja in obremenitev naravnega okolja, torej s povecevanjem okoljskega odtisa. Zavedajoc se nujnosti, da uvedemo trajnostni model razvoja, smo si s Strategijo razvoja Slovenije 2030 zastavili tudi cilj, da do leta 2030 zmanj-šamo okoljski odtis za približno 20 odstotkov (od 4,7 gha/osebo - podatek za leto 2013 - do 3,8 gha/osebo v letu 2030). Za spodbudo, da zacnemo vsi skupaj razmišljati v tej smeri, je Direktorat za okolje Ministrstva za okolje in prostor (MOP) povabil slovenskega inovatorja Andreja Pecjaka, da predstavi že delujoce inovacije za trajnostni energetski krog. Skupaj z ekipo Inštituta Metron je delovanje trajnostnega energetskega kroga prikazal z dvema elektricnima avtomobiloma, zalogovnikom, gospodinjsko napravo - porabnikom elektricne energije (aparat za kuhanje kave) in fotovoltaicnim panelom (spodnja slika). Demonstracija trajnostnega energetskega kroga je potekala ob priliki posveta »Potenciali zelenih tehnologij za trajnostno prihodnost«, ki ga je MOP organiziral 1. junija, v okviru Evropskega tedna trajnostnega razvoja in ob priliki svetovnega dneva okolja. Na samem posvetu pa je Pecjak predstavil daljšo strokovno razlago in delovanje modela v realnem življenju (v treh razlicnih gospodinjstvih). Ob pomoci mednarodnega okoljske-ga strokovnjaka Jerneja Stritiha je zakljucil, da bi uvedba te rešitve v vsa slovenska gospodinjstva lahko zmanjšala izpuste CO2 v Sloveniji za vec kot 20 %, okoljski odtis naše države pa za 5%. Predstavljeni model trajnostne mobilnosti kot del elektroenergetskega sistema pa bi, poleg financnih prihrankov in drugih pozi-tivnih ucinkov, z uporabo zalogovnikov prispeval celo k zmanjšanju obremenitev tega sistema ob konicah z najvecjo porabo. V nadaljevanju povzemamo po predstavitvi Inštituta Metron: »Osnovna ideja trajnostnega energetskega kroga je, da vozila postanejo del lokalnega mikro elektricnega omrežja za eno stavbo, vec stavb ali celotno naselje. Vecina uporabnikov uporablja elektricni avto preko tedna za krajše poti, daljše vožnje pa opravljenem v casu dopusta ali preko vikenda. Prav tako imajo Evropejci vozila za sezonsko uporabo vozila (Twizzy, skuterji, colni), katerih baterije vecji del leta stojijo. Vsa ta energija se lahko uporabi kot shranjevalnik in tudi kot potrošnik elek-tricne energije iz omrežja, s cimer poravnamo konice v omrežju. S povecanjem zaloge energije v stacionarnih baterijah se poveca zmogljivost otocnega sistema shranjeval-nika energije tako, da postane fotovoltaicni sistem ucinkovitejši, saj vzdrži daljše obdobje vremena brez sonca. Tak sistem lahko v dolocenih obdobjih leta celo popolnoma zadosti potrebam stavbe, v kolikor je ta nizkoenergetska ali pa v primeru pocitniške hišice, ki se ne uporablja redno, strošek za stacionarne baterije pa je tako precej manjši, saj se baterije hkrati uporabljajo za avto in stavbo.« In še primer gospodinjstva v Pišece pri Krškem: »Osnovni podatki sistema: . Kapaciteta litijevega baterijskega hranilnika METRON BIG M: 48 kWh. . Instalirana moc solarnih modulov na strehi: 12,98 kWp. . Moc hibridnih razsmernikov: 20 kW (2 x 10 kW). . Možnosti obratovanja sistema: off-grid, grid-tie, UPS, polnjenje baterije iz omrežja in/ali solarnih modulov, oddajanje energije v omrežje iz baterije. Energijska bilanca na letni ravni: . Poraba gospodinjstva: 10.800 kWh (2017) + 3.600 kWh poraba inverterjev. To vkljucuje vse, cisto vse potrebe po energiji (z izjemo hrane): ogrevanje/hlajenje in topla voda (toplotna crpalka), 2 x elektricni avto (skupaj 30.000 km), bela tehnika, kompresorji, visokotlacni vodni cistilec, kosilnica, razsvetljava, racunalniki,… . Povprecna letna proizvedena solarna energija: 15.000 - 17.000 kWh. - 100% OFF-GRID vzdržnost brez priklopa na omrežje: od 24. marca do 7. novembra (leto 2017). . Potrebna dodatna elektricna energija iz omrežja: 2.983 kWh (nov.17, dec.17, jan.18, feb.18, mar.18) Potrebna kapaciteta energijskega hranilnika za popolni odklop iz omrežja (brez dodatnih solarnih modu-lov) na lokaciji Krško: cca. 4.000 kWh.« Z vrhunsko eko-inovativnostjo in zelenim podjetništvom, ustreznimi prilagoditvami energetskega sistema in podpornimi ukrepi (podobno kot na Norveškem) ima Slovenija resnicno priložnost, da postane pilotna država zelene mobilnosti in s tem prispeva tako k blaginji vseh kot k varovanju okolja in ohranjanju narave. S to mislijo napovedujemo pregled prispevkov »zahodnega« pristopa k trajnostnemu razvoju. Zapisala: Darja Piciga Dr. Noriaki Kano v Sloveniji Bureau Veritas letos aprila v Ljubljani pripravlja odlicen seminar s svetovno priznanim strokov-njakom za kakovost in avtorjem Kanovega mode-la zadovoljstva strank. Dr. Noriaki Kano je na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj pripravil celo-vit pregled funkcije kakovosti v organizacijah ter njene vloge v prihodnosti. Predstavil tudi svoje najnovejše raziskave o uspešnosti in ucinkovito-sti funkcije kakovosti, ki naj vodi v dolgorocno uspešno poslovanje. Ce to želimo doseci, mora-mo ustvariti ne samo zadovoljne, pac pa tudi navdušene stranke. Seminar bo potekal 18. 4. in 19. 4. 2019 v Ljublja-ni, v hotelu Raddison Blu Plaza. Kratek intervju z dr. Noriaki Kanom lahko prebe-rete tukaj, vec o dogodku - program, vsebina in podrobnejše informacije so prikazane na spletni strani https://www.bvsloevents.com/?lang=sl; Spodbujanje industrijske simbioze za prehod regij v krožno gospodarstvo Podjetja v luci prehoda v krožno gospodarstvo išcejo rešitve za optimizacijo svojih poslovnih in procesnih modelov. Industrijska simbioza, ki je eden od omogocevalcev tega pre-hoda, temelji na iskanju možnosti izmenjave su-rovin in (so)uporabe storitev, infrastrukture in logistike. Na ta nacin krepijo podjetja svojo kon-kurencnost, posledicno pa se izboljšuje prostor-sko nacrtovanje, ki zagotavlja skladnejši regional-ni razvoj. Dolgorocno to prinaša koristi lokalne-mu okolju in širši družbi. V tujini se vloge in pomena industrijske simbioze že zavedajo in jo udejanjajo tudi v praksi. V Ka-lundborgu na Danskem so zaceli ta koncept uva-jati med prvimi na svetu, zato bodo na konferen-ci delili svoje izkušnje, rezultate in nacrte za na- daljnje delo. V goste so povabljeni tudi predstav-niki industrijske simbioze Kemi-Tornio na Fin-skem, ki bodo predstavili izjemno zanimiv primer oživljanja zapušcene industrijske cone. Konferenca Spodbujanje industrijske simbioze za prehod regij v krožno gospodarstvo bo potekala v sredo, 6. marca 2019 v Bohinjski Bistrici. Vec. Vir: Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko PRO PR konferenca se bliža Letošnja 17. PRO PR konferenca bo gostila ugle-dne strokovnjake za odnose z javnostmi. Med nji-mi bosta tudi Svetlana Stavreva, predsednica sve-tovnega združenja za odnose z javnostmi, The In-ternational Public Relations Association (IPRA), ki je bilo ustanovljeno leta 1940 in Maria Laura Gar-cia, predsednica svetovnega združenja agencij za spremljanje medijev FIBEP, ki je bilo ustanovljeno leta 1953. Takashi Inoue, predsednik japonskega inštituta za odnose z javnostmi bo eden izmed letošnjih kljucnih predavateljev. Mednarodna konferenca, ki bo letos potekala že 17. leto zapo-red, tokrat v Hrvaški, bo med 10. in 13. aprilom. Vec. Kreativni torkovi popoldnevi Na kreativnih popoldnevih, ki bodo potekali ob torkih od 17.15 do 19.15, bodo udeleženci spoz-nali model I.D.E.A.S. in tehnike za pridobivanje, ustvarjanje in vrednotenje idej. Gre za 12 razlicnih tehnik, uporabnih za razlicne vrste izzivov in ti-mov. I.D.E.A.S. je zelo ucinkovit 5-stopenjski mo-del za kreativno soocanje z izzivi, ki ga je razvil mednarodni predavatelj in svetovalec Dimis Mi-chaelides. Vsaka stopnja zahteva od nas (in nam omogoca) divergenten in konvergenten nacin raz-mišljanja. Strokovno srecanje poteka ob torkih, v Tehniškem šolskem centru Maribor, Zolajeva 4 na Teznu. Vec. Podrobnosti: info@deBono.si Izobraževanje odraslih, Seniors eServices Guide (55+) Ali je izobraževanje/usposabljanje odraslih v pro-gramu Vaše ustanove? Koliko je zaposlenih, ki so starejši kot 55 let? Ali je ustanova staranju prijazna (age-friendly)? Ali raziskujete na podrocju vkljucevanja v aktivno staranje in razvijanje srebrne ekonomije in pri tem sodelujete z ustanovami v bližnjih državah? Ce so to za Vas aktualna vprašanja, Vas lahko za-nima oblikovanje Vodnika storitev za starejše (55+), pri katerem v Sloveniji sodeluje 20 organi-zacij, ponudnikov storitev. Vabimo, da pogledate seznam organizacij/oseb na Seniors Services Gu-ide (55+) in Slovenia, http://eregion.eu/seniors-eservices-guide-55-slovenia. V teku so priprave mednarodnega posvetova-nja eServices Provision for the Seniors (55+) in the Cross-border eRegion Consultation, http://eregion.eu/9-4-2019-eservices-provision-seniors-55-cross-border-eregion-consultation, ki bo 9.4.2019 v Škofji Loki. Morda Vas zanima seznam clanov skupi-ne International Contacts Group, Slovenia Coun-cil for eServices Provision for the Elderly (55+), http://eregion.eu/6-6-2018-slovenia-council-eservices-provision-elderly-55. Dialog z državljani: Vloga EU v kriznih razmerah Predstavništvo Evropske komisije v Sloveniji in Univerza v Ljubljani – Fakulteta za družbene ve-de vas vljudno vabita na Dialog Z DRŽAVLJANI VLOGA EU V KRIZNIH RAZMERAH. Na vaša vpra-šanja bosta odgovarjala Christos Stylianides, evropski komisar za humanitarno pomoc in kriz-no upravljanje, in Violeta Bulc, evropska komisar-ka za promet. Dogodek bo v petek, 8. marca 2019, ob 11. uri Fakulteta za družbene vede, velika dvorana, Kardeljeva plošcad 5, Ljubljana. EU je z državami clanicami najvecji donator hu-manitarne pomoci na svetu. Kako se EU odziva na naravne katastrofe in humanitarne krize v konfliktih, kam gre pomoc in kakšen je njen po-men? Solidarnost v Evropi se kaže tudi skozi pomoc v primeru velikih nesrec. Požari na Švedskem, po-plave v Srbiji, žled v Sloveniji so le nekateri pri-meri. Toda, ali sistem civilne zašcite v EU še ustreza v casu vse pogostejših naravnih ujm in kako ga izboljšati? Vec. Vir: Evropska komisija v Sloveniji QM izobraževanje, za pridobitev med-narodne licence Slovensko združenje za kakovost in odlicnost je edina akreditirana organizacija v Sloveniji, ki po-deljuje certifikat QM – Menedžer kakovosti. Izo-braževanje poteka po shemi Evropske organizaci-je za kakovost (European Quality Organisation – EQM), ki šteje preko 70.000 clanov iz 34 držav. V Evropi je po shemi QM certificiranih vec kot 24.000 strokovnjakov, v Sloveniji pa skoraj vsako leto organizirajo eno izobraževanje, ki obsega štiri module. Kdaj potekajo izobraževanja lahko pogle-date tu. Vir: Slovensko združenje za kakovost in odlicnost Družbena omrežja? Mala mal'ca! Družbena omrežja so mogocno orodje, s katerim lahko nevladniki nagovorite pravo obcinstvo in zberete denar za svojo organizacijo. Spomnimo se le na razvpito kampanjo »Ice Bucket Challenge«, s katero so v ZDA v mesecu dni zbrali vec kot 115 milijonov dolarjev; ali pa na našo kampanjo #nulapet, s katero smo med uporabniki Faceboo-ka razširili informacijo o možnosti donacije 0,5 odstotka dohodnine in zbrali 600 tisoc evrov vec kot leto poprej. Delavnice »Kako nagovoriti pod-pornike in donatorje na Facebooku?« (13.3.2019), »Kako nevladniške zgodbe deliti na Instagra-mu« (20.3.2019) in »Digitalni marketing: marke-ting sodobnega casa« (27.3.2019) bo vodila stro-kovnjakinja za digitalne trende Živa Jalovec. Vec. Vir: CNVOS Seminar o etericnih oljih Društvo Vitaaa pripravlja seminar o etericnih oljih, ki bo v Ljubljani od 22. do 24. marca. Na seminarju bodo udeleženci izkusili in raziskali nekaj kljucnih etericnih olj za trenutni cas. Odkrivali bodo, kako lahko vedno bolj utelesi-mo višje božanske principe, ki jih prinašajo. Za seminar ne potrebujete nobenega posebnega predznanja. Odprt je za vsakogar, ki želi povsem na novo spoznati etericna olja in njihovo delova-nje. Kontakt: Andreja Blažic Klemenc, Tel.: 040 187 395, abklemenc@gmail.com Nadaljnje info: www.thomas-von-rottenburg.de Dogodki, konference, novice Otvoritveni dogodek natecaja European Social Innovation Competition TERMIN: 28. februar 2019, od 14. do 19. ure LOKACIJA: Cankarjev dom, Prešernova cesta 10, Ljubljana OPIS: Evropska komisija bo letos že sedmic zapored razpisala natecaj družbenih inovacij ''European Social Innovation Competition'' (ESIC). Sodelujete lahko z novimi idejami in nacini, ki rešujejo težave, s katerimi se soocajo sodobne družbe. V preteklih letih so teme obsegale možnosti za ustvarjanje novih in boljših delovnih mest, migracije in vkljucevanje, ideje o dostopnosti koristi tehnoloških sprememb, lokalno zasnovanih nacinov za krepitev vloge mladih v nenehno spreminjajocem se gospodarstvu in podobno. Tema letošnjega natecaja bo razkrita na otvoritvenem dogodku v hramu slovenske kulture, kjer bo-do prisotni inovatorji, podjetniki, politicni odlocevalci, študentje, oblikovalci in ostali, ki želijo prispe-vati k boljšemu jutri. O svojih izkušnjah bodo spregovorili tudi lanskoletni zmagovalci iz Slovenije - društvo Idrija 2020 z idejo Heritage Lab. REGISTRACIJA: Na ljubljanski otvoritveni dogodek 28. februarja 2019 je možna preko spletnega por-tala. Za sodelovanje na samem natecaju bodo zbirali prijave od 28. februarja do 4. aprila 2019 preko ura-dne spletne strani ESIC, že sedaj pa lahko izrazite zanimanje za sodelovanje. DODATNE INFORMACIJE: Splošni kriteriji ocenjevanja prejetih prijav bodo temeljili na inovativnosti in internacionalizaciji ideje, njenega splošnega dosega, vzdržnosti in možnosti za rast. Izmed vseh prejetih prijav bo sprva izbranih 30 finalistov, katerim se bo omogocil program strokovne pomoci. Naslednjih 10 finalistov bo imelo priložnost predstaviti svojo idejo (pitch) v Bruslju in izmed njih bo-do izbrani koncni trije, ki bodo nagrajeni tudi z nagrado v višini 50.000 evrov. Dodatne informacije in prijavni obrazec bodo na voljo na uradni spletni strani ESIC. Ustanovitelj Jose Antonio Morales bo eden od govorcev. Kontakt: info@socialinnovationprize.eu Tri generacije Akademije za mlade marketinške talente so dokaz, da nekaj delamo prav. Da mladim talentiranim posameznikom omogocamo naslednji korak na njihovi karierni poti. Da pripravljamo odli-cen program, skozi katerega talenti gradijo marketinške in vodstvene kompetence. Da omogocamo mreženje, izmenjavo izkušenj, pogledov in stališc v skupini podobno mislecih posameznikov. Da pre-davanja vodijo najboljši predavatelji in strokovnjaki na svojih podrocjih. In da se pri tem tudi iskreno zabavamo. Imate v vašem podjetju talentiranega posameznika, za katerega želite, da pridobi celostno marketin-ško znanje in nagradi kompetence? Priporocite mu vpis v Akademijo za mlade marketinške talente. Veliko je odlicnih izobraževalnih programov, a po treh letih cudovitih izkušenj si drznemo trditi, da Akademija za mlade marketinške talente udeležencem ponuja še nekaj vec. To je tisti skriti obcutek, da si ob pravem casu na pravem mestu. Da se mrežiš s pravimi ljudmi in hkrati pridobivaš konkretna znanja in nadgrajuješ kompetence, ki ti bodo pomagale v nadaljnji karieri in življenju. Tudi letos ambi-ciozne posameznike vabimo, da soustvarjate cetrto generacijo Akademije za mlade marketinške talen-te. Mesta se hitro polnijo, rok za prijavo pa je 5. marec 2019. Tanja Kavran, izvršna direktorica DMS Razpisi in priložnosti Po kreativni poti do znanja 2017-2020 Namen javnega razpisa je spodbujanje krepitve sodelovanja in povezovanja visokošolskega siste-ma z okoljem (gospodarstvo, negospodarstvo), izvajanje modelov odprtega in prožnega preha-janja med izobraževanjem in gospodarstvom ter družbenim okoljem. Ob partnerskem sodelova-nju visokošolskih zavodov z (ne)gospodarstvom bodo mladi pridobili konkretne in prakticne iz-kušnje že med izobraževanjem. Razpisuje Javni razvojni, štipendijski, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Roki za oddajo vlog so najkasneje do: 22. 11. 2019 za tretje odpiranje. Vec. Vir: Javna agencija SPIRIT Slovenija Razpis Fundacije Mama Cash Fundacija Mama Cash je 1. februarja odprla pri-jave za nove prijavitelje. Mama Cash podpira projekte na podrocju spodbujanja pravic žensk, deklet in transspolnih oseb po vsem svetu. Sofi-nancirajo aktivnosti, ki: (1) temeljijo na femini-sticni perspektivi, (2) jih vodijo ženske, dekleta ali transspolne osebe, (3) jih izvajajo skupine, katerih boj za pravice žensk je njihova osnovna dejavnosti, (4) pomenijo doprinos k strukturnim spremembam v družbi in (5) naslavljajo vpraša-nja, ki so premalo obravnavana ali napacno ra-zumljena. Rok prijave: 31. 3. 2019. Vec. Vir: CNVOS Razpis za krepitev demokracije in spodbujanju clovekovih pravic v Evropi Evropska kulturna fundacija bo boj proti nara-šcajocemu populizmu in sovražnosti v Evropi podprla z razpisom »Democracy Needs Imagina-tion«. Razpis se je odprl v zacetku februarja in bo odprt do porabe sredstev! Vir: CNVOS Sofinanciranje projektov iz EU pro-gramov Ministrstvo za pravosodje obvešca, da je (oz. bo kmalu) odprtih vec razpisov Evropske komisije v programih Pravosodje in Pravice, enakost in dr-žavljanstvo, kjer je možno kandidirati za do 90% sofinanciranja razlicnih projektov s podrocja pra-vosodnega sodelovanja v civilnih in kazenskih zadevah, pravic žrtev, procesnih pravic oseb osumljenih ali obtoženih storitve kaznivega deja-nja, e-pravosodja, izobraževanja in usposabljanja na podrocju pravosodja, pravic otrok, preprece-vanja nasilja nad otroci, mladimi in ženskami, spodbujanje enakosti spolov, državljanskih pra-vic, zašcite osebnih podatkov, preprecevanja ne-diskriminacije, boja proti rasizmu, ksenofobiji, homofobiji in ostalim oblikam nestrpnosti, pro-mocije in zašcite pravic invalidov ter podpore na-cionalnih tock za Rome. Sredstva za doseganje teh ciljev lahko pridobijo nevladne organizacije, pravosodni organi, javni organi in druge organizacije, ki se ukvarjajo z na-vedenimi podrocji (fakultete, inštituti…). Usposabljanje, vzajemno ucenje, izmenjave do-brih praks, priprave analiz (vkljucno s študijami in raziskavami), IT rešitve so glavne vrste dejavno-sti, ki se financirajo iz programov. Vec. Vir: Mini-strstvo za pravosodje Javno povabilo - »Ucne delavnice 2019« Zavod RS za zaposlovanje je objavil javno povabi-lo za zbiranje ponudb delodajalcev za izvedbo projekta v okviru programa Ucne delavnice, ki obsega vkljucevanje brezposelnih oseb iz ciljne skupine v prakticno usposabljanje v delovnem okolju socialnega podjetništva. Vec o pogojih naj-dete tukaj. Za izvajanje programa Ucne delavni-ce, je za leto 2019 namenjenih okvirno 1.453.200,00 EUR. Skrajni rok za predložitev po-nudb na javno povabilo je 27. 12. 2019. Vec o javnem povabilu najdete tukaj. Ucne delavnice po tem javnem povabilu pomenijo vkljucevanje brezposelnih oseb iz ciljne skupine, za katere je Zavod ugotovil, da potrebujejo poglobljeno obravnavo, v delovni proces delodajalca. Vec. Vir: Podjetniški portal Prva knjiga o družbeno odgovorni družbi Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe Avtorji: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki in avtorji, Mira Zore, Anita Hrast, Tadej Slapnik, Ludvik Toplak, Katja Rašic in Borut Ambrožic Ob globalni družbeno ekonomski krizi, ki je izbruhnila l. 2008, je cloveštvo po svojih naj-višjih organih objavilo, da je nujno aktivirati družbeno odgovornost kot pot iz krize. V svetovalni standard ISO 26.000 je v sedmih vsebinah povzelo vse življenjske prakse in bistvo izrazilo s tremi postavkami: . odgovornost vsakogar za vplive na ljudi in naravo, . soodvisnost, . celovit pristop. Podpira jih sedem nacel, ki so potrebne last-nosti ljudi in organizacij. Kaj pa celotna družba? Kaj pa (temeljna) ekonomska teorija? Vedno namrec gre za odnose med ljudmi in družbenimi subjekti (predvsem ali vsaj vkljucno z gospodarskimi). Družbena odgovornost (pac) vedno in pov-sod preprecuje veliko težav in stroškov. Najvec literature o družbeni odgovornosti se ukvarja z organizacijami, ne z družbo. Politic-no ekonomijo pa izriva ekonomika, cetudi sta obe potrebni. Pregled domace in svetov-ne literature in spoznanja o dani praksi so pokazala, da niti Slovenija niti ostali svet še nimata politicne ekonomije družbeno odgo-vorne družbe. Prvi korak v tej smeri je ta knjiga. Ima teoreticni in aplikativni del. V teoreticnem delu – po opredelitvi razlogov za knjigo (Mulej, Merhar, Žakelj) – najprej edini slovenski zaslužni profesor politicne ekonomije Viljem Merhar povzame osnove politicne ekonomije in njenega razvoja kot alternative neoliberalni praksi, ki danes uni-cuje cloveštvo. Matjaž Mulej dodaja pregled kategorij politicne ekonomije, ustreznih tudi za družbeno odgovorno družbo. Viktor Žakelj potem dokazuje, da bosta gospodarjenje v njej povezovala trg in indikativno družbeno ekonomsko planiranje, pri cemer bodo izbra-ne družbenoekonomske organizacije imele pomembno vlogo. Nato Mira Zore konkretizi-ra družbeno odgovornost podjetij, da je vidna razlika med njo in družbeno odgovorno dru-žbo. Ker se mora vse to šele uveljaviti, v zad-njem, petem, poglavju Matjaž Mulej obravna-va družbeno odgovornost kot netehnološki invencijsko-inovacijsko-difuzijski proces. Monografija se nadaljuje s petimi prilogami o uveljavljanju družbeno odgovorne družbe v praksi. Najprej Anita Hrast opiše, kako se Evropska unija usmerja glede družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja, ki je tako bistvena sestavina družbene odgovornosti, da se pogosto izpostavlja samostojno. EU med drugim priporoca, da vsaka njena clani-ca sprejme strategijo za uveljavljanje družbe-ne odgovornosti. Slovenija v tem pogledu za-muja. Zato Tadej Slapnik, Anita Hrast in Matjaž Mulej predstavijo osnutek take strate-gije, katerega je 12. mednarodno posvetova-nje Inštituta za razvoj družbene odgovornosti jeseni 2017 predložila Vladi Republike Slove-nije. https://www. Da bi se družbeno odgovorna družba lahko uveljavila kot družbeno-ekonomska ureditev, morajo gospodarski ucinki biti merljivi, a omejevanje na bruto domaci proizvod (BDP) tako merjenje otežuje, kar v svojem prispev-ku dokazuje Katja Rašic in predlaga tudi do-polnitve. Borut Ambrožic in Matjaž Mulej do-data nekaj drugacnih zamislih in praksah, ki presegajo merila BDP. V Prilogi št. 4 Ludvik Toplak s konkretnim pri-merom (protislovij privatizacije v Sloveniji) in z zakonodajnim predlogom dokazuje, da lah-ko ljudje s slabim strokovnim znanjem, v tem primeru pravnim, in politicno mocjo onemo-gocijo družbeno odgovorno družbo. Priloga št. 5 Viljema Merharja pa pokaže, kako lahko javni mediji podprejo ali ovirajo razvoj dru-žbeno odgovorne družbe, ko kakšne premi-sleke ali objavijo ali ne objavijo. V kratki 6. prilogi Matjaž Mulej dokazuje, da se demokracija v družbeno odgovorni družbi ne sme omejiti le na obstoj vec strank in voli-tve, ampak mora uveljavljati vse že omenje-ne (tri) osnovne kategorije družbene odgo-vornosti in to podpreti z uveljavljanjem (sedmih) nacel iz ISO 26.000 (ki so: uradna odgovornost (ali pristojnost), preglednost, eticnost, spoštovanje do interesov deležni-kov, do vladavine prava, do mednarodnih norm in do clovekovih pravic). Na koncu Viljem Merhar ugotavlja, da sta Nobelovo nagrado za ekonomijo za leto 2018 dobila ekonomista, ki se vrhunsko znanstveno ukvarjata z dvema vidikoma dru-žbene odgovornosti – podnebnimi spremem-bami in tehnološkim razvojem. Knjiga je zelo aktualna, ker predlaga rešitve za zelo žgoce družbenoekonomske probleme našega casa. Slucajno ali ne, knjiga je izšla ob mednaro-dnem dnevu OZN clovekovih pravic 10. de-cembru. Družbena odgovornost je z njimi tesno povezana, zlasti družbena odgovornost družbe, in to (tudi) iz ekonomskih razlogov, saj spada odgovornost med temeljne eko-nomske odnose, tudi družbeno-ekonomske. KAJ JE DRUŽBENO ODGOVORNA DRUŽBA, NE LE KORPORACIJA? KNJIGA, KAKRŠNE SVET ŠE NIMA. IMEJTE JO VI! Vabimo na predstavitev prve knjige na svetu o njej kot soavtorske monografije z naslovom POLITICNA EKONOMIJA DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE v predavalnici 2.7. UM Ekonomsko-poslovne fa-kultete v Mariboru, Razlagova 14 V CETRTEK, 14. 3. 2019 OB 15.00 DO 16.30 Naslov: UVOD V POLITICNO EKONOMIJO DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE Mehka vezava 397 strani Slovenski jezik Soavtorska monografija Leto izida: 2018 Založba: Zavod Kulturni center Maribor (ISBN: 9789617030518 ) Cena: 29 evrov Knjigo lahko narocite tudi tu. SKLEPNE UGOTOVITVE RECENZENTOV O KNJIGI UVOD V POLITICNO EKONOMIJO DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE Prof. dr. Bogomir Kovac »Uvod v politicno ekonomijo družbeno odgovorne družbe je pomembno intelektualno dejanje skupi-ne avtorjev, ki odpira prava vprašanja in išce nekatere temeljne teoretske odgovore. Od tod izbira znanstvene paradigme, ki je tokrat namenjena oživljanju politicne ekonomije v razširjeni obliki kritic-ne sistemske znanosti, kot preplet politicnih in ekonomskih stališc na širokem torišcu družbenih in ekoloških razmerij. Avtorjem je treba priznati intelektualni pogum in teoretsko erudicijo, nedvomno so se lotili prave teme, tudi izbira teoretskega polja kriticne politicne ekonomije je dobra, argumen-tacija pa je seveda ena od možnih, ceprav jo avtorji podajajo na dovolj prepricljiv nacin. Koncept družbene odgovornosti ponuja veliko ustvarjalnih in interpretativnih možnosti, stoji na pre-secišcu teoretskih ved in je lahko zastavljen kot konceptualni teoretski okvir ali standardizacija obli-kovanja, procesiranja in uresnicevanja odlocitev. Ta presek teoretskih možnosti in prakticnih sposob-nosti je njegova najvecja primerjalna prednosti in avtorji so to dobro razumeli in tudi poudarili. V tem vidimo najvecji donesek tega dela. Teoretska zastavitev na drugi strani pogosto zaniha, bolj je zavezana teoretskim tradicijam in poenostavljenim interpretacijam kot kriticni presoji sodobnih spoznanj na številnih podrocjih, ki se jih nova paradigma želi dotakniti. Toda uvod v politicno ekono-mijo družbeno odgovorne družbe je potrebno vzeti dobesedno. To je resnicno uvod v novo paradig-mo, zato je tu pomembnejši zastavek kot izpeljava, ki je po naravi stvari odprt raziskovalni projekt. In prav zato v tej zanimivi in na dolocenih mestih tudi provokativni knjigi tudi gre.» Red. prof. dr. Mejra Festic »Moralno prepricevanje bi lahko bil prvi poziv k družbeno odgovornemu delu, bodisi skozi javno grajo ali javno neupraviceno pohvalo, z upanjem, da akterji morda spremenijo svojo agendo, ampak to se obicajno ne obnese, ker družba ni zrela za takšen pristop in je celo zlorabljeno. Pri vseh pravnih normativih presoje odgovornosti, pa nikjer ne zasledimo presoje ucinkov na družbo, na moralne in eticne standarde ter posledice, ki rezultirajo v razkroj socialne države in sporocila za družbo, kaj je dovoljeno. Zato je Knjiga »UVOD V POLITICNO EKONOMIJO DRUŽBENO ODGOVORNE DRUŽBE«, ki obravnava zelo aktualno in pereco družbeno tematiko, odgovornost odlocevalcev skozi razvoje ekonomske misli, toliko bolj pomembna. Na izviren nacin prikaže to tematiko skozi ekonom-ske šole oz. razvoj ekonomske misli in pokaže genezo v pojmovanju odgovornosti. Neoliberalizem je namrec kot doktrina prispeval k razvrednotenju kriterijev in standardov odlocevalcev z opravicilom, da je v tržnem gospodarstvu vse sprejemljivo z namenom ustvarjanja profitov tistih, ki pravocasno razpolagajo z informacijami, kar neoliberalizem opravicuje kot »tržno priložnost«. Pri tem pa se po-zablja na sistemske ucinke in državo blaginje ter razkroj visoke poštene etike in morale.« Knjiga: Študij ekonomije v Jugoslaviji »Pred 40 leti, ko sem diplomiral na Ekonomski fakulteti Borisa Kidrica Univerze v Ljubljani, sem za leto-šnje leto, leto, v katerem se izteka tudi moja poklicna pot, nacrtoval knjigo z drugacno vsebino. Nacrto-val sem knjigo o zgodovini ekonomske teorije. Ta knjiga bo morala še pocakati. Ceprav sem se ves cas po koncanem študiju ukvarjal z ekonomijo kot praktik, raziskovalec in pedagog in sem svoje delovanje razširil tudi na podrocje gospodarske zgodovine, sem zelo pozno pomislil, šele pred kakšnima dvema letoma, da zelo malo, skoraj nic, ne vem o okolišcinah, ki so vplivale na vsebino mojega lastnega študi-ja. Nic nisem vedel o tem, kako in kdaj je nastal univerzitetni študij ekonomije v nekdanji državi. Kaj je vplivalo na njegovo oblikovanje in preoblikovanja? Zacel sem zbirati knjige, clanke in druge vire, ki so mi pomagali rekonstruirati del preteklosti in iskati odgovore na ta vprašanja ter mi omogocili orientacijo v casu in prostoru. Pri pripravi knjige sta me ves cas vodili želji razgrniti pot, ki jo je v grobem prehodil študij ekonomije, in poskrbeti, da se ohrani spomin nanjo. Hotel sem ohraniti spomin na generacijo profesorjev ekonomije, ki so odlocilno vplivali na oblikovanje študija ekonomije, zlasti v casu po osvo-boditvi Jugoslavije do njenega razpada. To je obdobje generacije, katere vzpon in zaton se je zgodil v Jugoslaviji, kakršna je bila po drugi svetovni vojni, generacije, ki je verjela, da prispeva h graditvi novega in boljšega sveta.« Je v predgovoru knjigi zapisal avtor Neven Borak. Naslov: Študij ekonomije v Jugoslaviji Avtor: Neven Borak Izdajatelj in založnik: Zveza ekonomistov Sloveni-je Ljubljana, 2019 © Neven Borak (2019). Foto-kopiranje Recenzenta: dr. Živko Bergant, docent, Visoka šola za racunovodstvo, Ljubljana dr. Dušan Necak, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Lektura: Barbara Korun Oblikovanje: Luka Kravanja Realizacija: Simon M. Pintar Fotografija na naslovnici: arhiv Ekonomske fakul-tete v Ljubljani Tisk: Birografika BORI d. o. o. Naklada: 200 Cena: 49 € Knjiga: Slovenija cudežna Ta po obsegu, vsebini in likovni opremi izjemna knjiga predstavi slovenski prostor sku-paj z neštetimi kraji in pokrajinami kot vecdimenzionalno celoto. Avtor je na podlagi svojih 180 delavnic s slovenskimi kraji razvil izviren pristop k vitalnoenergijskim in sakral-nim razsežnostim Slovenije, ki odpirajo povsem samosvoje, drugacno branje in razu-mevanje naše domovine. Knjiga je izjemno bogato dokumentirana s 130 risbami avtorja in 350 fotografijami mojstra fotografije Bojana Breclja. Knjiga, s pomocjo katere zagledamo slovenski kul-turni in duhovni prostor v novi, presenetljivi luci, knjiga, s pomocjo katere lahko potuje-mo po Sloveniji in zamejstvu drugace, kot smo tega vajeni od Valvasorja do danes. »Slovence želim povabiti, da zacno obiskovati kraje, pokrajine in mesta na neobica-jen, bistveno bolj poglobljen nacin – tudi, da lastne kraje spoznajo z drugih zornih ko-tov, kot so jih sicer vajeni. Ce pogledamo vse te odlicne vodice k Sloveniji, se zdi, da je o njej že vse zapisano in ni kaj iskati. S knjigo Slovenija cudežna dežela želim poka-zati, da obstajajo še mnogi vidiki slovenskega prostora, katerim se še nismo cudili in za katere kot zacasni prebivalci te dežele premalo skrbimo. « – Marko Pogacnik Naslov: Slovenija Cudežna Avtor: Marko Pogacnik Leto izida: 2018 Založila: Beletrina in Društvo za sožitje cloveka, narave in prostora VITAAA Cena: 34 EUR, za narocilo se obrnite na drustvo.vitaaa@gmail.com Malo v razmislek Prejeto po elektronski pošti, posredoval dr. Matjaž Mulej KAKO ZELO JE TO RES: Na blagajni neke trgovine je mlada blagajnicarka predlagala starejši gospe, da naj si pri-hodnjic prinese s seboj lastno vrecko, ker so plasticne vrecke zelo slabe za naravo in oko-lje. Gospa se je opravicila in mladenki razložila: .Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih.. Blagajnicarka ji je odgovorila: .Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoce generacije!. Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih casih. Takrat smo mi, ki smo zdaj starejša generacija, vracali steklenice od mleka, brezalko-holnih pijac in piva nazaj v trgovino. Trgovina jih je poslala nazaj v polnilnico, kjer so jih ocistili, sterilizirali in ponovno napol-nili, tako, da so se steklenice uporabljale znova in znova. Torej so resnicno bile reciklira-ne. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. V višja nadstropja smo hodili po stopnicah, ker nismo imeli dvigala ali tekocih stopnic v vsakem poslopju. Peš smo hodili do trgovin in nismo sedali v masivnega terenca s 300 KS samo zato, da se pripeljemo do konca ulice. Ampak mlada blagajnicarka ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. V tistih casih smo prali plenice, ker takšnih za enkratno uporabo ni bilo. Sušili smo perilo na vrvi in ne v energijsko požrešnem stroju, ki skuri do 2000 vatov - ve-ter in soncna energija sta nam sušila perilo v tistih casih. Otroci so nosili rabljena oblaci-la svojih bratov in sester in ne vedno nova. Ampak mlada dama je imela prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Takrat smo imeli en radio ali TV pri hiši - in ne TV v vsaki sobi. In TV je bil z majhnim ekranom velikosti robca in ne velikosti manjše države! V kuhinji smo sekljali in mešali na roke, ker nismo imeli elektricnega aparata za vsako najmanjše opravilo. Ko smo pakirali zlomljive stvari, smo jih zavarovali s starim casopisom in ne s plasticnimi zrnci ali s pla-sticnim ovojem z mehurcki. Takrat tudi nismo zagnali bencinske kosilnice in kurili bencina, da pokosimo travo. Uporabljali smo koso ali mehansko kosilnico, ki smo jo morali potiskati naokrog. Naš fitnes je bilo delo in ni nam bilo treba trošiti elektrike v dragem fitnes klubu na na-pravi za tek. Ampak ona ima prav. Mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Ko smo bili žejni, smo pili vodo iz studenca ali pipe namesto vode iz plasticne posode, ki so jo pripeljali z drugega konca sveta. Prazna penkala smo znova napolnili s crnilom in nismo kupovali vedno nova pisala, menjavali smo britvice in nismo vstran metali celih brivnikov, ko je britvica otopela. Ampak mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. V starih casih smo se vozili z avtobusi in otroci so se v šolo vozili s kolesi ali pešacili in niso spreminjali svojih staršev in starih staršev v 24-urne taksiste. V vsaki sobi smo imeli samo po eno vticnico za elektriko in ne bloke vticnic za napajanje ducat elektricnih naprav. In nismo rabili racunalniško vodenih napravic za sprejem signala s 3000 kilome-trov oddaljenega satelita samo zato, da najdemo najbližjo gostilno. Ampak, ali ni žalostno, da nas sedanja generacija obsoja, kako potratni smo bili mi starejši ljudje samo zato, ker nismo imeli te zelene miselnosti v starih casih. Twilight Www.Freeimages.com/Benjamin Earwicker/ Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga 2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija podprla smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je: »Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJNOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vplivu na raz-licna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se povežimo pri iskanju rešitev in njihovem udejanjanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883 e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si www.horus.si www.model-m.si