Natisov 15.000,
izhaja  vsaki jdaliran z dnevom je nedelje.
počnina velja za Av-
za   celo    leto
[bone, za  Ogrsko
50 vin. za  celo
i; za Nemčijo slane
elo leto 6 kron, za
triko pa 8   kron;
[Ugo inozemstvo se
i naročnino z ozi-
1 na visokost pošt-
i Naročnino je pla-
t naprej. Posamezne
p.scprodajajopo8v.
nišlvo  in   uprav-se   nahajata  v gledališko   po-[slopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80 — za V« strani K 40-— za '/, strani K 20 — za •/, strani K 10 — za Vi« strani K 5"— za Vsa strani K 250 za '/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža.
»H* IStev. 45.
V Ptuju v nedeljo dne 7- novembra 1915.
XTL letnik.
H>-
«H>*

vetovna v<
5* fvatedenska bitka ob Soči za nas zmagovita. — Velikanske italijanske gube. — Srbija pred polomom. — pagujevac zavzet. — Bolgari pred
Nišom. — Ruski protinapadi krvavo zavrnjeni.
'»
,     8»
a 46S-

V oktobru smo vjeli čez 26 000 Rusov.
Urad    o avstrijsko poročilo od pondeljka)
K. - B. Dunaj, 1. novembra. Uradno se iglaša:
Rusko bojišče. Ob S z c z a r i so le c. in kr. Čete neki ponočni napad po item ročnem boju zavrnile. Na Korminovi rati smo zavrnili več močnih ponočnih napa-. Severno Bieniczwe ob S try p i raz ijajo se po odbitem   napadu   zopet   ljuti  boji.
Na   severno-vzhodnem   bojišču t oktoberski plen   pod c. in k. v r-ovnim   poveljstvom   stoječih    arid  142  oficirjev, 26.000  mož,  44 strojnih lik,   1  kanon,  3 letala   in   dragi   vojni ateri j al.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Remci vjeli oktobra meseca čez 40.000 sovražnikov.
[Nemško   uradno   poročilo   od   po ride lj k a.)
K.-B. Berlin, 1. novembra. (W.-B) Iz lelikega. glavnega stana se poroča:
Število oktobra meseca od nemških čet a vzhodu dobljenih vjetih in od njih ipravljeni plen znaša: Pri armadai skupini indenburg: 98 oficirjev, 14.482 mož,
40 strojnih pušk. —j Pri armadai skapini prnca L po pol'i a bavarskega: 32 oficirjev, 4134 mož, 2 strojni pniki. —Pri armadni skapini L i as i n g e n : 56 oficirjev, 8871 mož, 21 strojnih pušk — Pri armadi Bothmer: 3 oficirji 1525 mož, 1 strojna puška. — Pri armad M a c k e n-sen (proti Srbam) 55 oficirjev, 11.937 mož, 23 kanonov (razven velikega števila starejših topo?) in   16 strojnih pušk."
Skupaj  torej:   244 oficirjev,  40.949 mož, 23 topov, 80 strojnih pušk.
Vrhovno armad no vodstvo.
Tretja bitka ob Soči zopet zmagovita. —  Italijani izgubili čez 150.000 mož.
(Uradno avstrijsko poročilo od pondeljka.)
K.-B  Dunaj, 1. novembra. Uradno se danes razglaša:
Italijansko bojišče. Dne 18. ok-\ tobra pričeti, dne 28 s svežimi četami ponov-j ljeni tretji naval Italijanov na našo p ti-I morsko fronto pr.čenja pešati. Včeraj sunil I je sovražnik sicer še proti severnem robu viso-• ke planote doberdobske z močnimi, na raz-j nih drugih točkah z manjšimi silami brezna-! pesno. Njegov napad pa ni več splošen. Naj vsplamti   boj   tudi še enkrat, — od italijanske
armadne uprave z velikimi besedami naznanjena, na glavni fronti z najmanje 25 infante-terijskimi   divizijami   poskušena
ofenziva seje ob nerazrušljivem zidu naših zmage gotovih čet izjalovila; dvatedenska Sočina bitka je za naše orožje dobljena, naša bojna fronta povsem nespremenjena. Istotako so obdržali branitelji Tirola in Koroške svoje junaško držane postojanke trdno v roki. S temi uspehi je naša oborožena sila zopet dokazala, kako puhle in neopravičene so vse zahteve nekdanjega zaveznika na južno-zapadne obmejne pokrajine, ki jih je menil z grdim zahrbtnim napadom lahko zavzeti. .. V bojih druge polovice oktobra izgubil je sovražnik najmanje 150.000 mož.
Kragujevac — naš!
(Uradna   poročil aod   pondeljka o bojih proti Srbiji.)
K.-B Dunaj, 1. novembra. Uradno se danes razglaša:
Južno-vzhodno bojišče. V prostoru zapadno velike M o r a v e so zvezane bojne sile pod deloma ljutimi boji visočine južno in jnžnozapadno G. M i 1 a n o v a c a ter K r a-gujevaca dosegle. Med 7. in 8. uro dopoldne bila je danes na arzenalu in v vojašnicah Kragujevaca avstro-ogrska, kmalu potem   pa  tudi nemška zastava
>'       Sthiihl      Pralni   vrtiieV      *1
^Ženska hvala*)
Schicht Perilo — Bojno-perilo
Cenej*i-in  oaibrljši  način  pranja:
Zamoči perilo nekoliko   ura ali preko   ncči  s  pralnim praškom  »Ženska hvala-.   Peri
tedaj daljše kakor obično. Samo malo mila — najboljše Schichtovo milo znamke
•Jelen» — še je potrebno, da se najlepše perilo dobije.
Dobiva se povšodi V
Priščedjuje posel, čas, denar in milo.
Ominol je najboljše sredstvo za čiščenje rok, v kuhinji in v hiši.
'          JKhitht       pralni   prašek        "*"
^Ženska hvala*,;
Dobiva se povsodi I
Straschill'ova grenoloa, Is *«loEj*<r» »flwia wSlnSll
je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših      «*** ftllllllll
—    2
in   najbol|   MpaMb vtled tega priznano
razvita. V rečnem polotoka med M o r a v o in R e s a v o so nemške čete po ljutem boja obvladujočo viBOČino Tirvanovo Brdo zavzele. Bolgarske sile so ob cesti v P a-r a c i n visočine zapadno Planinice in v dolini N i š a v a visočine zapadno B e 1 a - P a-1 a n k e priborile.
Dosedanji skupni plen nemških in avstro ogrskih čet generala pl. K 6 v e B znaša 20 oficirjev, okoli 6 600 mož, 32 topov, 9 strojnih pušk, čez 30 municijskih vozov, 1 metalec svitlobe, mnogo pušk in artilerijskega streliva. Poleg tega se je zaplenilo 45 starih ali razstreljenih cevi topov.
K.-B. Berlin, 1. novembra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Balkansko bojišče. V nadaljevanju napada zavzeli smo visočine južno od G. M i-lanovaca. V smeri proti Kragujevacu je sovražnik čez oddelek Petrovackar in L e p e n i c a nazaj vržen. Kragujevac je v nemški roki Vzhodno od M o rave je proti Ijute-mu odporu Srbov Tirvanovo-Brdo zavzeto. Vjeli smo par sto Srbov.
Armada generala Bojadjeva je due 30. oktobra pfB boji sovražniku do splošnih linijskih visočin od P 1 a n i n i c e - S1 a t i n e, vzho ino od S p r e j i g a, zapadno odBela-Palanke
sledila.
*
*        *
Kragujevac je stara srbska prestolica. V mestu se nahajajo arzenal, fabrike za puške in municijo, v bližini pa več fabrik za smodnik. Kragujevac sesme smatrati vvo-jaškem oziruza najpomembnejše središče Srbije. Za nas ima Kragujevac tudi v tem qziru pomen, da so bile v njegovem' arzenalu one bombe izdelane, ki so umorile našega prestolonaslednika in njegovo soprogo v Serajevi; na ravno tem zločinskem arzenalu vihrajo zdaj avstro-ogrske in nemške zastave. Vae victis ! Gorje premaganemu !
Promet na Donavi zopet prost.
KB. Sofija, 30. oktobra. „Agence tele-graphique Bolgare" poroča:
Prvikrat od začetka svetovne vojne je včeraj ogrski donavski parnik,,Beretty" izOrsovevVidin
dospel.
*
*        *
(To poročilo je velevažno! Od začetka svetovne vojne ni bilo več videti avstro ogrske zastave na spodnji Donavi; kajti srbski okraj Ne-gotin sili kakor polotok med Avstro-Ogrsko in Bolgarijo in tako je bil vsak promet na vodi nemogoč. Zdaj je z našim prodiranjem v Srbijo ta veriga zlomljena. Na široki Donavi zamoremo vojni materijal našim vzhodnim zaveznikom pošiljati, od tam pa življenska sredstva in druge potrebščine iz orijenta dobivati. Načrt naših sovražnikov, nas izstradati, ima torej zopet veliko luknjo. Tako se v vsakem oziru bolj približujemo zmagovitemu koncu te grozovite vojne. Op. ur.)
Italiji ne odstopimo nikdar ozemlja.
K.-B. Dunaj, 31. oktobra. Vkljub temu, da ne dopusti ednoglasno mišljenje vse monarhije in jezik vsega a v -stro-ogrskega časopisja od začetka italijanske vojne sem nobenega dvoma o odločni odklonitvi vsake tossadevne misli, pojav-
------V
ljajo se v inozemstvu vend r še tendencijozne vesti, kakor dabibilaAvstro-Ogr-ska pripravljena, kraljevini Italiji pri sklepanju miru zdaj ali pozneje kak odstop ozemlja dovoliti. C. kr. telegr. kor. ur. je od merodajnega mesta pooblaščen, da nastopi proti takim nezmiselnim vestem z vso odločnostjo.
Plen v Skopljah-Uskiibu.
K.-B. S of i j a, 30. oktobra. Bolgarsko uradno poročilo od 29. p. m. pravi:
Naše armade nadaljujejo zasledovanje nasprotnika na celi fronti in so dosegle zapadno ter južno-vzhodno od Knjaževaca črto vodne meje med Timokom inMoravo. Južno od Knjaževaca   zasedle so višek  Tresibaba, ki
o t v a r j a pot proti Nišu in Beli Palanki V do
lini bolgarske M o r a v e zasedle so naše čete po ljutib bojih vas Surd ulica, vozelj poti VraDje-Leskovac in Tj0q čez Vlasnico v Moravsko dolino. Pri Vačanikn poskusili so Srbi naše kolone napasti, bili so pa n azaj vrženi. Pri zasledovanju zaplenili smo 2 pogorska topa s konji in množino vojnega materijala. V Skoplju (ftskiib) zaplenili smo: 19.000 pušk raznih zistemor, 15.000 kišt patro-nov, 950 kišt smodnika in veliko mno ž:no vojnega materijala.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 3J. oktobra. Uradno se razglaša:
Rusko bojišče. Ob naši S t r y p a-fronti pokazal je soviažnik višje delovanje. Naperil je proti n8Šim črtam v raznih prostorih močni artiljerijski ogenj in poskasil na enem mesta čez S t r y p o priti, kar pa smo z našim ognjem preprečili. Južuovzhodoo od Lučka smo zopet nekega sovražnega letalca uničili. Naši napadi zapadno od Czartoryska pridobi rajo korakoma na prostoru. Močni ruski protinapadi bili so zavrnjeni.
Italijansko bojišče. Tudi včeraj ponovili so Italijani svoje napade proti točkam tolminskega in goriškega mostičja, ter na raznih točkah kraške visoke planote D o b e r d o. Prišlo je zopet do hudih bližinskih bojev, ki so opetovano tudi ponoii trajali in povsod s tem končali, da so naše čete svoje postojanke obdržale. Na tirolski fronti bili so zopet sovražni napadi v pokrajini T o n a 1 e krvavo zavrnjeni. V pred-polju naših utrdb na Gol di Lana nastopil je mir. Kakor povsod, je tudi tukaj glavna postojanka v naši roki.
Južno-vzhodno bojišče. Vzhodno od Višegrada vsilili so naši oddelki na srbskem ozemlju naprej .Od V a 1 j e v a proti jugu prodirajoče kolone generala K 6 v e 6 prepodile so pri R a z a n i sovražno konjenico nazaj. Neposredno severno zapadno od G. M i 1 a-novaca vzele' so v nsskoku avstro ogrske čete več močno zasedenih sovražnih postojank, pri čemur so zaplenile 4 topove in 3 m u-ucijske vozove. Egerlandski črnovojniški bataljon se je pri temu najslavneje odlikoval. Obenem priborile so si nemške bojne sile od severa proti severnem vzho dupotdo G. Milanovaca in so zasedle to mesto. Tudi napad naših čet v pokrajini severno zapadno od Kragujevaca pridobiva povsod na ozemlju Jnžno-zapadno od L a po v a dvigajoča se visoČina Štraževica je v nemški lasti.
Bolgari so v zasledovanju povsod proti zapadu prodrli. Pri Slatini, zapadno od Knjaževaca, se je sovražnik predvčerajnem
(contain. StrftMbllt'OT«. gxwmOlQ« 1» mImJm najboljži lelodoo okrtpfiojoči prebavni liker,     d
še opiral. Ena od P i r o t a poslana bolgarski kolona približevala se je v istem čara Vltj s o t i n c i.
Namestnik generalštabnega seli:] pl. H 6 f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 31. oktobra. (W.-B.) Ii likega glavnega stana se poroča:
Armada    Hindenburga.   Vsled na-j šega koncentričnega ognja so bili Rasi prisilj da kraj Plakanen na severnem brega M:s» zopet izpraznijo.
Armada    Linsingen.     Napad  »j hodno   od   Czartoryska   dosegel je enoj vzhodni rob od Koma row- visočine  vzhodno! Podgačica.    Dosežene   postojanke   bile i proti opeto'anim   ruskim   ponočnim napadom deloma ljut h bojih držane. Vjeli smo okoli 1! R u s o v cd   11 raznih regimentov.
Balkansko    bojišče.    Nemške armade   generala    K 6 v e 6   SO   zavzele G. Mila-
Cei »smo :
iojvoda Iz
novac. Severno vzhodno od tam bil je aovražnikjrazvidir ob cesti Satornja-Kragujevacizn vih   postojank   južno  odSrebrnice  v Armada generala G a 11 w i t z a silila je na obekj straneh M o r a v e   nasprotnika   nadalje  i V j eli smo 600 Sprbov.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemško uradno poročilo od pondeljka.
K.-B. Berlin, 1. novembra (W.-B.) Iz^ likega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. V C h a m p a g nil so Nemci vjeli v zadnjih dveh dneh 31 of i; cirjev in 1277 Francozov.
Armada Hindenburga. Na obeh straneh železnica TuckumRiga pridobili so naše čete v napada sglošno črto Raggt| s e m-K e m m e r n. Sovražni protisunki bili soj odbiti. Zapadno in jnžno-zapadno Dunaborgi bili so močni ruski napadi odbiti. Mrd S w e n t e n in 11 s e n bil je boj posebno Ijat na nekaterih točkah traja tam še naprej. Soj vražnik je imel velike izgube.
Armada princa Leopolda bavar-; s k e g a. Vzhodno od B a r a n o w i č i bil neki ruski ponočai napad v bližinskih bojih zavrnjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Cesarjeva zahvala naši proti Italiji se boreči ,                                armadi,
K.-B. Dunaj, 29. oktobra. Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je izvolilo najmilost ljivaje izdati nastopno Najvišje lastnoročno pismo:
„Ljubi gospod stričnik, generaloberst nad^ vojvoda Evgen!
V najtoplejšem, hvaležnem priznavanju uspehov polnega vodstva, Vam ljubih podrejenih sil, izročam Vam S »oje armadno in brodovuo povelje z današnjega dne.
Dunaj, dne 28. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r.'
Armadno in brodovno povelje Mojim, proti Italiji se borečim bojnim silam!
Še Vas čaka marsikaj hudega! "sem Vam rekel v Svojem armadnem povelju z dne 29. julija.
In tako je tudi bilo. Trije meseci, polni vročih bojev so za Vami! '
Junaška hrabrost, najžilavejša vztrajnost, občudovanja vredna požrtvovalnost vrlih čet, izborno vodstvo in skupno delovanje, polno razsodnosti in preveto najboljšega tovariškega duha
aenit i jesta sm, k ete za odpor
Vi
deloval
tiljer
spehil
D
i
E
mes
onti ižni na i >stoj srn i ojih 2000
velike
ad i
G
Bi fk<
for
:až vlo^ proti proti Moi
mi k zaj '
posa
no i n e z n od '. od . stoji Bil
Speharski sejmi o $>iuju se vm/o vsaki petek
J»*
Via-
Z   T6-
i na-Ijeni,
orožja, to je doprineslo   čine, ki zagotav-zvesti straži  na jugozapadu sijajen list v bvini Moje oborožene sile. S trdoim zanašanjem gledam na Vas, Moji poln   zaupanja  sem   si svest,   da je težka Sloga, premagati hrabre,  številne sovražuike, v jib rokah. Vem, da ne izpolnnjete samo svoje ,   ne,   z' zvestim srcem, ki bije za Va-■gt vojnega  gospoda,   za drago domovino, vr-e velike čine, izkazujete se junake. Iz polne-srca pošiljam Vam S*ojo zahvalo in pozdrav. Dunaj, dae 28. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r."
za-črto, odno
)      80
>m v
150
Zahvala artiljeriji. Cesar je izdal nadalje nastopno lastnoročno smo:
Ljubi gospod stričnik feldcajgmojster nad-n,uJa Leopold Salvator!                            ^»
Mila- ^z poročil, ki Mi prihajajo z vseh bojišč, žnife svidim z velikim zadovoljstvom, na kako zna-jego- itnit način delnje Moja sknpna artiljerija — m tata svojemu   staremu   dobremu   glasu — iz-
3beh
m, kako ostale, kar najbolj junaško se boreče
"J te zahvalno   priznavajo   mogočno   artiljerijsko idporo, katere so deležne.
Vam in vsem onim,   ki   so   neumorno   so-lovali   na    izpopolnjevanju    in   napraflovanju liljerije, ki dobivajo najlepše plačilo v bogatih 5 ve"J pehih, izražam iz srca zahvalo.
Dunaj, dne 28. oktobra 1915.
Franc Jožef 1. r."
>fi-
beh
bile ga-
i so
nt So-
jjih
SČi
m
ist-
nd-
pe-
:ih
110
:a-
Avstrijskg uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 2. novembra. — Uradno
068 razglaša:
Rusko   bojišče.   Bjji   ob    S t r y p a -
|    oti trajali so tudi včeraj skozi celi dan.   So-
nik vodil je močne sile k napadu in je udaril
naskočnih   kolonah   pri   B i e n i a v i v naše
itojanke.   Naše rezerve pa so ga vrgle v hit-
Sm protinapadu zopet nazaj; v ljutih krajevnih
ijih je imel   velike izgube   in je  pustil
.J®   100 vjetih   v naši reki.    V pokrajini   spod-
jega Styra prisilili smo Ruse dalje nazaj.  Z
tliko porabo mnnicije poskušeni ruski protina-
id se je izjalovil.
Italijansko   bojišče.  Včeraj   se je
i 6 o r i š k e m zopet hudo borilo. Pri temu so
i strani Italijanov   nastopile razne od tirolske
koroške fronte dešle infanterijske brigade. S
orabo  teh   ojačenj   poskuša  s o v -
žnik   za   vsako   ceno   pri   Gorici
o m i t i. Včerajšnji napadi so se obračali tako
roti  goriškemu  mostičju samemu,   kakor tudi
roti prostorom   od   P 1 a v e   na   obeh  straneh
o n t e S a n M i c h e 1 e.   Pod težjimi izguba-
i kakor kedaj preje bili so Italijani povsod na-
ij vrženi.   Na   visočioi   P o d g o r e  se boj za
namezne kose jarkov še vrši.
Južno-vzhodno bojišče. Občr-' ogorski meji pričele so naše boj-esilena mn ogo š t e vi 1 nih t oč kah napadom. Zavzeli smo obmejne visočine IdTroglava in Orlovaca jnžno-vzhodno lAvtovaca ter obvladujočo visočinsko po-ojanko ob Vardarju severno-vzhodno od ilece. V cd nas priborjeni črti južno-vzbod-
— 3 —
no od Višegrada zavrnili smo črnogorske protisunke. Armada K 6 v e B zavzela je prostor severno od Pozege in prekoračila črto Ca-cak-Kragujevac. Armada G a 11 w i t z stoji na visočinah vzhodno od Kragujevaca in severno od Jagodine v boju.
Namestnik generalštabnega šefa: pl. H 6 f e r, fml.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 2- novembra (W.- B.). Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada Hindenburga. Južno železnice Tuckum-Riga napredoval je naš napad na obeh straneh reke A a r. Pred D ii -naburgom se je tudi včeraj ljuto borilo; večkratni močni ruski napadi bili so krvavo zavrnjeni. Boji med jezerom Swenten in lise n se še vršijo. Cez 500 vjetih padlo je v naše reke.
Armada Linsingen. Rusi poskusili so naše napredovanje zapudno od C z a r t o -r y s k a s protinapadom na široki fronti in v vel:kib množicah vstaviti; bili so pod najtežjimi izgubami nazaj vrženi. Nadaljevali smo po tem svoj napad. Pri S i e m i k o w c e se je Rusom mimogrede posrečilo, vsiliti v postojanke čet generala grofa Bothmer. S protisunkom pridob li smo svoje jarke zopet nazaj in v j e 1 i Čez 600 Rusov. Kraj Siemikawce sam bil je pod ljutimi bližinskiioi boji danes zjutraj večinoma zopet v naskoka zavzet, pri čemur smo zopet 2000 Rusov vjeli.
Balkansko bojišče. Severno in se-verno-vzhodno od C a c a k a je izsiljen izstop iz gorske pokrajine G. Milanovaca-Morave. C a c a k je zaseden. Visočine južno od Kragujevaca so zavzete; na obeh straneh M o -rave je splošna črta Bagrdan-Despoto-v a c prekoračena.
Vrhovno armadno vodstvo.
Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B.   Dunaj,  3.   novembra.   Uradno   se
Rusko bojišče. Boji ob S t r y p i trajajo naprej. Severno-vzhodno od Buczacza izjalovil se je ruski napad v našem ognju. Severno od B i e n i a w e se je celi dan za vas Siemikowce borilo. Včeraj poročani protinapad avstro ogrskih čet vodil je po menjajočem boju v popoldanskih urah do tega, da se je Rase prepodilo iz vasi in majerije. Ponoči napadle so nove ruske sile, tako da smo nekaj skupin hiš zopet izgubili. Danes se naprej borimo. Pri B i e 1 g o w u zapadno od C z a r t o-r y s k a vdrli smo v rasko glavno postojanko. Vjeli smo 5 oficirjev in 670 mož ter zaplenili 3 strojne puške.
Italijansko bojišče. Italijani nadaljevali so nepretrgano svoje na Gorico namenjene napore ob fronti od P 1 a v e do vštevSi severnega oddelka doberdobske planote. Včeraj so zopet jako močne sile napadle; bile so povsod zavrnjene. V teh bojih izgubilo je več italijanskih regimentov polovico svojega Stanja. Danes popolnoči vrgel je neki vodilni letalni stroj mnogoštevilne bombe na mesto Gorico.
Južno-vzhodno bojišče. Proti Crni-gori se boreče avstro-ogrske bojne sile vzele so v naskoku jnžno od A vtovacana sovražni pokrajini  ležečo   visočino   B o b i j a   in   tri
druge od Črnogorcev ljuto hranjene gorske viške. Pri naskoku na B o b i j a - postojanko zaplenili smo neki 12cm top italijanskega izvira. Od v Srbiji nastopivših zaveznih bojnih sil d o š 1 a je neka avstro-ogrska kolona v UŽi-C6. Druge c. in k. čete stojijo južno in južno-zapadno od Cačaka v Kragujevac vodeče ceste in na visočinah južno-vzhodno od Kragujevaca ter severno in severno- vzhodno od Jagodine pridobili so napadi avstro-ogr-skih in nemških bojnih sil vkljub najljutejšemu nasprotn'kovemu odporu povsod na prostoru. V Kragujevacu zaplenilo se je 6 topov, 20 topovskih cev i, 12 metalcevmin, nekaj tisoč pušk in mnogo streliva ter vojnega materijala.
pl. H 6 f e r, fml. Namestnik generalštabnegulefa:
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 3. novembra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Armada   Hindenburga. Pred D ii-nabnrgom so nadaljevali Rasi  svoje   napade. Pri 111 u x t u in Q*a r b u n o w k i   bili so  zavrnjeni; štirikrat so naskočili pod izrednimi j izgubami brezuspešno naše postojanke   pri G a-| te n i. Med jezeri Swenten in Ilsen morali j smo svojo črto nazaj   pripogoiti. Tam   so   Rusi ! vas M i k u 1 i š k i zasedli.
Armada Linsingen. NaOgynski-kanalu bil je neki sovražni sunek proti Osa-r i č i odbit. Na obeh straneh ceste Lisowo-Czartoryik so Rusi k nadaljnemu nazadovanju prisiljeni. Vjeli smo 5 oficirjev, 660 mož, zaplenili pa 3 strojne puške.
Balkansko bojišče. Užice SO zasedene. Prekoračena je cesta Čačak Kragujevac. Na obeh straneh M o r a v e se sovražnik še trdovratno upira. Nemške čete armade K 6 v e 6 so vjele včeraj 350 Srbov in zaplenile štiri topove. Armada generala G a 11 w i t z je v zadnjih dveh dneh 1100 Srbov vjela. ^ Armada generala Bojadjevje zapadno od P1 a n i n i c e na obeh straneh ceste Zaječar-Paračin sovražnika nazaj vrgla. Vjela je 230 S t b ° v <n zaplenila 4 t o p o-ve. Južno zapadno od Knjaževaca zasledujejo bolgarske čete ; zavzele so mostičje S v r-1 i j a, prekoračile S v r 1 i j s k i T i m o k in silijo čez Plessgoro (1327 m) ter Gu 1 i j an-ska (1369 m) proti dolini Nižava. 360 vjetih in 2 strojni puški padlo je v njih roko. V dolini Nižava naprej došle sile umaknile so se pred premočnim napadom. Bogovo goro (1154 m) zapadno od Bela Palanke smo obdržali.
Vrhovno armadno vodstvo.
Angleške izgube.
K.-B. London, 1. novembra. Včerajšnji zapisnik izgub obsega 234 oficirjev in 5564 mož, med njimi 211 oficirjev in 4303 mož na za-padni fronti. Angleške izgube na zapadni fronti od začetka ofenzive z dne 25. septembra znašajo 2958 oficirjev in 45.288 mož.
Obletnica turške vojne.
K.-B. Konsta n tino pel, 29. oktobra. Avstro ogrski poslanik Pallavicini obiskal je danes popoldan velikega vezirja in mu je izrazil v imenn barona Buriana ob priliki obletnice izbruha  sovražnosti   medTurčijo
zamore svojim rastočim ctrokom vsak  dan za  malo  denarja in z malim trudom predložiti redilni, dobro-okusni              «8
Osaka mati    OeUcer-ptidding
—
iz dra. Oetker pudding-praška za 20 vinarjev.
Veselje je videti, kako vživajo otroci vsake starosti tak Oetker - pudding do zadnjega ostanka.  Za   otroke   ni   boljšega   redilnega sredstva.
\
.J
in Rusijo občndovanjeavatr o-ogrske vlade za junaške iine turške armade in mornarice, ki sta tako težko nalogo, Konstantinopel in morske ožine proti navalu treh velesil varovati na tako krasni način izvršili. Veliki vezir se je jako vesel zahvalil za te čestitke.
Izgubljena Srbija.
Xi h n g a n a poročajo : nMattino" objavlja dolgo poročilo svojega zastopnika v Saloni-k n od 25. oktobra, v katerem tndi pravi: N i k-do več ne veruje, dabisezamoglo Srbijo rešiti Gre se samo za to. da se srbsko armado ali pa vrednejše de le od nje, reši; pa tudi o tej možnosti se d v o m i.
„Corriere della Sera" piše, da bodejo Nemci zdaj v enem tednu vKon-s tanlH nop lu. Srbski armadi ne preostaja nič drnzega, nego da se potegne nazaj v Črno-goro ali Albanijo.
Prebivalstvu Štajerske!
Ne glede na sijajne vspehe naših čet in nemotenega nadaljevanja v dejanju in počenjanju v notranjosti države je dobiti še vedno kroge prebivalstva in sicer zlasti na deželi, ki bodisi vsled previlike bojazljivosti, bodisi radi nezadostne izvedenosti v gospodarjenju   z denarjem,
'še vedno zadržujejo in nabirajo zlat in srebrn denar, bankovce, da celo niklaste in bakrene novce. N:ti oklic države, ki je izdala za obrambo naših mej vojna posojila, niti od hranlaic in bank obljubljene obresti niso mogli oprostiti teh zakopanih, spavajočih zakladov iz njihovega zapora v nogavicah, omarah in predaloicah, ako-ravno je ta način shranjevanja, kakor kaže izkušnja, vedno združen z različnimi nevarnostmi izgube. Zadržavanje denarja stane posestnika obresti, ki jih izgnbi, povzroča pomanjkanje drobiža in s tem vsakovrstna motenja v stroju vsakdanjega življenja. Blagor in gorje posameznika je danes neločljivo spojen z onim države; skrivanje denarja je tedaj v najvišji meri nedo CT* f      ^_ ? jL _.   moljubno in   nespamet-
^S 1^            rP no. Torej na dan z brez-
^-'*^* * i«w koristno zadržanimi denarnimi sredstvi. Vsak, kdor ima zlatih novcev, iz cekinov  obstoječih krstnih  in birmskih dani,
K zaklade S
zamenjalnim uradom in jih izmenja v popolnoma enakovredne bankovce ter tako izpolni svojo domoljubno     dol-                         j% ^^           g
žnost. Kdor svoje T\ f\ CI ft fl ' zlatnike prosto- ***-*• V»»*CAJl • voljno izroči, temu se lahko da na željo v spomin na težke čase svetovne vojne potrdilo. Za vsakdanjo porabo nepotrebne bankovce bi bilo porabiti za naknp vojnega posojila, tretje vojno posojilo nudi za to priliko, ali plačsnje dolgov ali jih pa brzo oddati v denarne zavode. Mrtev denar oživi, donaša obresti, oploja narodno gospodarstvo, da delo in zaslužek. Moratorij je bil razveljavljen koncem avgusta 1915. V blagajnah naloženi denar je mogoče torej vsak čas odpovedati in vzdigniti. Pri vložnih knjižicah se lahko zavarujemo proti tatvini na ta način, da si izberemo geslo, ki je znano le lastniku in denarnemu zavodu; večina denarnih zavodov sprejema vojno posojilo brezplačno v shrambo. Docela neumljivo in posebno škodljivo je pa pridrževanje drobiža, nabiranje srebrnega, niklastnega in bakrenega denarja. Tega je tedaj zopet spraviti v promet; ponese se ga naj k bližnjemu poštnemu uradu v zameno za bankovce ali se pa naj z njim plača. Prebivalstvo Štajerske, ki je pri tolikih prilikah vzgledno dokazalo svoj zdrav razam, domoljubno mišljenje in smisel za skupnost, se gotovo ne bo obotavljalo ločiti se od svojih zlatnikov, srebrnikov in papirnatih denarjev, zlasti ker mu to ne prinese nikake izgube temveč dobiček na obrestih in večjo varnost, na bojišču stoječim sinovom in bratom pa potisne v roko nova sredstva in orožja h končni popolni zmagi naše pravične stvari.
Gradec, dne 7. oktobra 1915.
C. kr. namestnik :  C I a r y m. p.
-   4
Naša zmaga v Sočini bitki.
K.-B. Danaj, 2. novembra Iz vojnega tiskovnega stana se od včerajnega poroča :
Po današnjem uradnem poročilu je d v a-tedenska Sočina bitka s polomom sovražnega splošnega napada in s polnim obdržanjem obrambene fronte po pasih nepremakljivih četah končala. Ta za naše orožje zmagoviti zaključek seveda ni bil n&kraten, kajti odločitve v borbi za trdne postojanke dozorijo mnogokrat le polagoma. Tako se mora tudi, kakor kaže omenjeno poročilo, s ponovitvijo boja računati. O resnični italijanski ofenzivi pa se v najzadnejšem času ne more več govoriti. Zato primanjkuje vojakov, ki bi jih bilo naprej spraviti, in na za napadalno pripravo najvažnejših množin streliva.
Za en zavrnjeni splošni napad ob S o-č i n i fronti se je porabilo glavno silo italijanske armade. Med Kmovim viškom in morjem se je dognalo devet sovražnih ar-madnih korov s skupno najmanje 24 infanterij-skimi divizijami in z 2 skupinama alpincev. Te sile, ki pripadajo visoko doberdobsko planoto napadajoči tretji armadi (generalni lajtnant voj veda AoBta) in severno priklenjeni drugi armadi (generalni lajtnant Frugoni) štele so pred bitko okoli 320 000 p u š k, 1300 poljskih in pogorskih ter 180 težkih kano-n o v.
Ob koroški fronti stojijo razmeroma sla-bejše sovražne sile, ob tirolski fronti 4 kori z najmanje 11 infanterijskimi divizijami, ki se jih lahko skupno ceni na 170.000 pušk, 700 lahkih in proti 100 težkih  kanonov.
Te številke in gotovo ne previsoko cenjeno število izgub od 150.000 mož kažejo najbolje velikost porabljenih sil in poraza sovražnika.
Da ne omenja naše uradno poročilo n o-benih vjetih, je s tem pojasniti, da naše čete v ljntih obrambenih bojih nimajo prilike, vjeti mnogo sovražnikov. Vkljub temu padlo je v času od 21. do 29. oktobra 69 oficirjev i n 3200 ta o ž v naše roke. Tudi smo zaplenili  11 strojnih pušk.
V zadnjih dveh oktoberskih dnevih se je še na mnogih točkah Sočine fronte jako ljuto borilo. Na K r n u poskusil je sovražnik večkrat iz svojih utrib prodreti; bil je pa" vedno takoj zavrnjen. Isto usodo so imeli opetovani napadi proti posameznim oddelkom tolminskega mostičja. Oddelek odAuzze do MonteSanta stal je včeraj popoldne pod močnim artiljerij-kim ognjem. Zvečer napadla je sovražna infan-terija brezuspešno naše postojanke pri Zagori. Monte Sabotino v zadnjih dneh niso več napadli; pač pa so poskusili Italijani, premagati goriško rrostičje z zopetnimi sunki proti našim črtam pri Pevmi in naPodgori; kakor vedno brez uspeha. Ako so tu in tam v kakšnji jarek vsilili, se niso tam hvala našim bajonetom in ročnim granatam nikdar dolgo zadržali.
S3verni oddelek doberdobske visoke planote stal je nepretrgano pod težkim artilerijskim ognjem. Ze predvčerajnem se je opazilo prihod močnih italijanskih sil čez S a g r a d o in njih premikanje proti Sdraussini. V sledeči noči prišlo je na severni strani Monte San Michele do ljutih bližinskih bojev. Včeraj popoldne pričel je tu jako močni, od koncentričnega topovskega ognja spremljani napad. Hrabri honvedski infanterijski regimenti št. 3 in 4 so sovražnika povsod krvavo nazaj pognali. Tudi proti oddelku južno od Monte San Michele poskusili so Italijani še nekaj . sunkov, ki pa niso imeli nobene moči več in so se že v ognja izjalovili
Na koroški fronti ni prišlo med Sočini bitki do nobenih večjih bojev.
Na Tirolskem bili so prostori od B u-chensteina Btalno pod težkim ognjem. Na Col di Lano se je sovražnik zakopal par sto korakov pred našo glavno postojanko.
±****±±*±±*:to***±**±
Razno.
POZOr špeharjl!   Občinski   svet je sklenil, da se vršijo špeharski sejmi v Ptuji
zopet vsaki petek. Opozarjamo špeharje nato ia npamo,   da   se   bodejo   živahno udeleževali t*k£ sejmov.                                                 i
Vsa jajca v ptujskem okraju zaplenjena,
C. k. štajeisko namestništvo je odredilo, da ss v svrho preskrbe mesta Ptuja, nadalje vojaških bolnišnic v Sternthaluv zmislil postavnih določb zapleni v%o produkci jo jajc v p o 1 i t i Č n e m okraja ptujskem Vsi producenti jajc in trgovci z jajci bo zavei z a n i, da oddajo svoje z a 1 o g e j a j c in isW tako bodočo produkcijo jajc edino-lil mestnemu uradu v Ptuju oziroma mandu   bjlnišnice   v   Sternthalu.
nevs rali je b čevl.
!Wol «0 i
na
svoj
prei ske Al
zas' ana kor
ste!
ki
kot
Cena se bode ali sporazumno ali pa   potom bo-| dnije   dognala. Upati   je, da   bodejo prodocemi] jajc svoje blago sami   mestu  prinesli;  dm bi morala oblast silnim potom to  zapleml vršiti.
Jajca se ne smejo ne po železnici, ne oil drugi način izvažati. Kdor bi se teh določil ne držal, zapopadel bi strogi kazni] Opozarjamo torej cenjene kmetovalce na stavo, da bi se komn vsled nevednosti ne zg nesreča !
Ceni krompir. Mestna občina ptujsk skrbi v teh t-žkih časih prav vzorno za rev: še svoje prebivalce. Tako prodaja sama meso prav nizki ceni, tako, da si zamore prebival vendar semintja malo goveje župe ali kaj dobnega skuhati. Cene krompirja so od" strani! špekulantov vkljub vladinim najvišjim določba« precej poskočile. Ali st'ar se bode kmala ?r« drugačila 'Ptujska občina je sama na lastni zemlji pridelala prav veliko množino krompirja, ga ima zdaj pripravljenega za najslabše Parkrat ga je že prodajala revniin prebiv mesta in sicer po 25 kil za 2 kroni; pride raj ena kila na 8 vinarjev. Upati je, da b mestna občina tudi pri drugih življenskih sred-] stvih, zlasti pri drvah, ki so naravnost popot noma izročeni brezvestnim špekulantom, poma gala prebivalstva. S8J ima v tem oziru dovolj postavnih sredstev v roki.
Zaplemba jajc in krompirja v okraju It] ribor. V okraja in mestu Maribor se je raj zaloge jajc v svrho  preskrbe mesta za plenilo.   Jajca se mora mestni občini oddati) in se ne smejo izvažati,   pa tudi   nikomur drn-gemu oddajati.   Mestna   občina jih   bode poteml prebivalstvu po primerni ceni prodajala. Iatotako: se je v okraju krompir zaplenilo. Mestni urad bode producente  najprve k prosto voljn i   oddaji krompirja mestu povabil. Cen«! se bode oblastveno določilo. Ako bi to pomagalo, se bode krompir rekviriral o, torej prisilnim potom odvzelo.
Vojna Odlikovanja. Z bronasto hrabrostno! medajlo bil je odlikovan na južno zapadnem bo jišču posestniški sin Franc F e r 1 i n z iz Ši,| Ilja al. g. — Cetovodji Romanu V e n d e, uradnik iz Maribora, ki je bil na južno zapadnem bojišenij malo in veliko arebrno ter z zlato hrabrostno medaljo odlikovan, izreklo je še komo poveljstvo pohvalno priznanje za njegovo hrabrost pred' sovražnikom. — Tesar Maks Stefan iz na Dravi odlikoval se je v bojih pri Kolomeji in je dobil srebrno hrabrostno medaljo 1. ras-reda.
Nobeno občevanje z vojnimi vjetniki v Srbiji. Z ozirom na prekinjeno poštno zvezo I Romunsko in Sibijo se je vstavilo do preklica ves poštni promet z vojnimi vjetniki na Srbskem,
Žaloigra vsled ljubosumja. V kavami „Eaj ropa" v Ptuju bila je uslužbena 23 letni natakarica Tereza W o h 1 m u t. Imela je i časa ljnbavno razmerje z natakarjem Avgustom Wolf, ki je služil kot črnovojnik v rezervni bolnišnici. V zadnjem času postal je Wolf ljubosumen. Te dni prišel je ponoči v kavarno; bil je zopet jako razburjen. Ko ga je hoteli natakarica pomiriti,' potegnil je nakrat revolver in ustrelil štirikrat nanjo. Zgrudila se je smrtno-
ve zel ok P«
ni
J8
8f
1" V< J.
k
S'
d
ti
j( n
5
5   —■
uiski Ptuju to in i teh
jena.
ia i misli kci ce
1 v ist no-le
(1   80
centi
•no ranjena na tla. Wolfa so  potem areti-
in oddali v vojaški zapor. Vkljub tema, da
bil zvezan,   posrečilo   se ma je,   potegniti iz
jermen   in se obesiti   na   oknu  zapora.
[ffulfa hvalijo splošno kot pridnega fanta. Mrliča
sorodniki odpeljali v Maribor.
Srebrno poroko praznoval jo v F ti r n i t z u
[ia Ki'roškem g nadočitelj Gitschthaler s
|nojo soprogo. Čestitamo!
Štajerski  namestnik  odlikovan.   Cesar je
predsednika društva „Rdečega križa" na Štajerskem, c. kr. namestnika grofa Clary and Aldringen v priznanje njegovih posebnih Ijaslng za vojaško sanitetno oskrbo vojni častni mak 1. razreda „Rdečega križa" z vojno dekoracijo podelil.
Vojno posojilo in varščine. Finančno mini-iterstvo je dovolilo, da se sme hranilne knjižice, ki so državi zastavljene kot poslovne kaucije, kot varščine za državne davščine in pristojbine, porabiti za podpis tretjega vojnega posojila Namesto hranilnih knjižic je treba nato založiti državne zadolžnice tretjega vojnega posojila.
Pod orožje oditi morajo prebrani črnovoj-niki letnike 1873 do 1877, dalje letniki 1891, 1895 in 1896 in pri dodatnih prebiranjih do 16. novembra 1915 potrjeni v letih 1875,1876, 31877, 1891 in 1895 rojeni črnovojniki avstrij-i M skega in ogrskega državljanstva, to pa vsi dne dolo- IG novembra 1915. Opozsrjamo na toza-'• n i    devne uradne razglase.
po           Morilca orožnikov   pri   Zidanem   mostu   še
odila vedno niso dobili. Seoje delovanje sta morilca zdaj preložila na Dolenjsko, baje v žužemberški ska okraj. Eden od obeh sa je 26. p. m. popoldne mej- pojavil med vinogradi ambruške občine. Od po-3 pt gestnice neke male koče na samem je zahteval Istvo jedil, pa jih ni dobil, ker je žena z ngovorom, da gre po gospodinjo, zbežala. Alarmirano orož-tranMništvo, pomnoženo z vojaki, okoli 30 po številu, je napravilo lov in preiskalo vae vinograde ter sosedne gozde. Toda razbojnik jo je medtem že popihal bržkone v kočevske gozde. Ljudje govorijo glasom poročila „Slov. nar.". daje bil to Jože Šttukelj, doma iz Vrha pri St. Rupertu, Icen »ki- ima v tukajšnjih vaseh Ambrus in Kal tri sinčke v službi Baje se je izrazil, da hoče videti otroke, predno bode poginil. F.oliko ie na tem resnice, se seveda še ne da dognati. Želeti je, da se orožnikom posreči kmalu vjeti nevarna morilca.
Mladi tat Pri pošti v Slov. Gradcu je poneveril 17 letni poštni uslužbenec V. Ter k 1200 kron. Ponaredil je poštni pečat ter na podlagi istega dvignil denar. Ker je z denarjem zapravljal, so mu prišli kmalu na sled. Zdaj sedi v celjskem zaporu.
Grozna nesreča. V Peabodyu v ameriški državi Manachusetts je nastal v šoli požar in je zgorelo 19 dečkov ter deklic, ravno toliko pa jih je bilo več ali manj težko ranjenih. V šoli je bilo 700 otrok. Naenkrat je nastala razstrel-ba in iz nje ta grozni požar.
Češki profesor Masaryk, za katerega se je
t§|l mladina tudi na Slovenskem svoj čas hudo sav-_J   j duševala, je ob začetku vojne iz Avstrije izginil. stno    Zdaj se poroča,   da je postal   profesor   na londonski uniserzi, Imel je tam že svoje nastopno predavanje. Veleizdajalec!
Angleški kruh za vojne vjetnike na Nemškem. Nemška vlada je ustregla želji angleških vojnih vjetnikov, da smejo dobivati iz s'oje domovine beli kruh. Angleški zdravnik, ki se je vrnil domu iz vjetniškega tabora v Doberitzu, je poročal v „Times", da pride v oni tabor vsak teden 1000 hlebov iz Anglije. Te hlebe se takoj razdeli, da dobe vjetniki še sveži kruh. Angleški odbor, ki skrbi za vojne vjetnike, je vse potrebno ukrenil, da dobe vjetniki vsak teden 4 fante belega angleškega kruha.
Nezgoda angleškega kralja. Londonski tiskovni nrad portča z dne 28. oktobra: Ko je angleški kralj danes zjutraj obiskal svoje čete v polju, se mu je vsled hura klicev vojakov spla-šil konj in je padel. Kralj je padel in pridobil rane. Poškodbe pa niso bile nevarne in zdaj je kralj bržkone že okreval.
Pazite na decol 5-letni sin posestnika Jo-bana K r a i n z v okolici Eberndorfa na Koioškem padel je v kuhinji v škaf z vrelim lugom. Pridobil je tako težke opekline, da je na njih umrl.
ibam
pre zem-
i, k Saše
S   to-
bod. >red D pol Dma dvoI;
Ma
vse z a Idati dru )tem tako lest-to Dene ■j ne
in.
1.0-
«Št dnik 'rti Z istno jstvp; pred aplje imeji raz-
Sr-zo z klica kem. „Eu-etna dalje sto m irvni lju> rno; )tela )lver :tno-
Ustrelil se je zaradi neozdravljive bolezni 25 letni posestnikov sin Johan M a n d e 1 c v St. Mihaelu na Koroškem.
Srbska pripovedka. Narodao sovraštvo Bolgarov proti S b-m je tako vel.ko, da se celo za poraze ne brigajo, ako je le Srb hudo krvavel. Na Srbskem p ipovednjejo o tem sovraštvu sledečo pove8tico : Neki B Igar je imel sledeče sanje : V sanjah stopila je pred njega čarovnica in dejala: „Prosi me za nekaj; izpolnila ti bo-dem to takoj, toda le pod tem pogojem, da se bodeš iz srca veselil, ako storim za Srba dvakrat toliko kakor zate. Govori!" Bolgar je dolgo premišljeval; potem pa je dejal: „Iztrgaj mi eno oko in iz srca se bodem veselil, ko bodeš morala Srbu (~hs oč si iztrgati!"
V Ljubljani umrli so na v vojni pridobljenih ranah in boleznih m. dr. : črnovojniški računski podčastnik 2. razreda Anton V i b i č iz Bi želj a pri Brežicah; cugsfirer AlojzKassigk iz okolice Maribora; iofanterist Filip Mlaker iz Slovenje vasi pri Ptnju. Čast junakom!
Nezgoda. V Sv. Marjeti pri Rimskih Toplicah delal je 60 letni mlinar pri mlinskem kolesju. Prišel je pri temu z' desno roko med kolesa, ki so mu roko popolnoma zdrobila. Pripeljali so ga v Celjsko bolnišnico.
Požar. Na D o b e r n i pogorelo je gospodarsko poslopje v vojni stoječega posestnika Matevža Rožnik. Škode je za 5000 kron, zavarovalnina pa jako majhna. Vsled pomanjkanja vode zamogla je požarna bramba ogenj le omejiti, ne pa gorečega poslopja rešiti.
Nezgoda ali zločin ? V Ptuju zgodil s e je te dni sledeči, doslej še nepojasnjeni slučaj: Crnovojnik Svenšek prišel je iz vojne na dopust; hotel je v svojo stanovanje vstopiti, ki pa je bilo zaklenjeno. Zvečer so vrata šiloma odprli, našli so plinovega petelina odprtega; žena Svenšeka je ležala na pol omamljena v postelji, njen 2 letni sinček pa mrtev. Vsled policijske preiskave bila je Marija Svenšek in njena svakinja Amalija, ki je pri njej stanovala, zaprta in so sodniji oddani. Doslej še ni jasno, ali se je zgodila le nezgoda, ali pa morda nameravani . umor otroka. <—■ •■^^^^^»^^^^■^a
Umor mehikanskega predsednika. K.-B. poroča iz Londona: V San Antonio je došlo poročilo, daje bil mehikanski predsednik Carran-z a umorjen. — Carranza je bil pravo orodje severno ameriškega predsednika Wilsona. Z umorom seveda ne bode meščanski boj v Mehiki končan. Ali mogoče je, da pridejo zdaj nasprotniki severne Amerike na krmilo.
Francoska vlada pod načelstvom ministra Viviani je odstopila. Na njeno mesto je stopila vlada pod načelstvom ministra B r i a n d. Sprememba v francoski vladi je v političnem oziru velepomembna. Dokazuje namreč, da pričenjajo gotovi krogi, v katerih se nahajajo glavni povzročitelji te nesrečne vojne, premišljevati o svoji odgovornosti in da se hočejo te odgovornosti otresti. Tudi ruski zunanji minister Sasonow je odstopil in istotako se pripravljajo odločilne spremembe v angleški ter italijanski vladi.
Nedeljska ..tombola" v Ptuju, ki se je vršila „v znamenju zlatega klasa" na korist vojne oskrbe, se je prav izborno obnesla. Dobremu namenu se je zamoglo donesti prav lepo svoto. Prirediteljem, zlasti soprogi uradnega vodje, gos-pej Anny pl. Netoliczka gre pač vsa hvala.
V vojnem vjetništvu se nahaja naš somišljenik, knjigovez g. Anton Podhostnik iz Sv. Birbare v Halozah. Piše nam z dne 20. septembra 1915 iz Ufa (Maisterska Rjthe), Rusija, in pozdravlja vse znance ter somišljenike. Tam se nahaja v vojnem vjetništvu že od 22. marca. Pravi, da je hvala Bigu zdrav in upa, da se kmalu zopet vidimo. Tadi mi upamo to !
Grad Gutenhaag pri Mariboru kupil je zopet grof Jožef pl. Herbersteinin Pro-s k a u. Ta grad bil je že preje 400 let last njegove družine. Potem pa je bil prodan. Zdaj ga je dobila grofova družina zopet nazaj.
Na polju časti. Na južno-zapadnem bojišča bil je dne 19. t. m. sanitetni feldvebel Mirko K o v a č i č, učitelj iz Selnice ob Dravi, s kamenjem v sence smrtno zadet. Pokopali so junaka v vasi Jamiano. — Pri Komicezni padel je praproščak . inf. reg., adjunkt južae Železnice Franc Leber   iz  Maribora.   M;dtem
ko je sam kleče streljal,  zadela ga je sovražna kroglja sredi v čelo ; bil je takoj mrtev.
Izpred sodišča.
Čebularji.
Ptuj, 29. oktobra. Pred tukajšnim okrajnim sodiščem stalo je 14 kmetovalcev, en trgovec in njegova soproga zaradi navijanja cen. Prodajali so trgovcu čebulo po 44 vinarjev za -eno kilo. Trgovec in Djegova žena sta bila obsojena vsak na 300 kron globe, kmetje pa na globo od 40 do 80 kron, oziroma na zapor do 48 ur. Kmetje s> se izgovarjali, da so čebulo po 40 vin. prodajali, 4 viu. pa so le za voznino zahtevali; ta izgovor pa ni pomagal.
Navijanje cen.
Celje, 30. oktobra. Dne 19. junija prišel je mlinar Aut'in Belič iz Draze na Hrvatskem v Brežice. P.inujal je trgovcem pšenično moko št 0 po 1 K 40 vin. do 2 K za eno kilo. Pri prvi sodniji bil je Oproščen. Ali prizivna sodnija ga je obsodila z ozirom na velikost nameravanega dobička na 2500 kron globe, odnosno na 130 dni zapora.
Kaznovani župnik.
Celovec, 29. oktobra. Pred nekaj časom odigral se je v šoli v Me žicah (Mieger) na Koroškem prizor, a katerim se je sodnija pečala. Tamošnji fajmošter g. Anton Kaplan je pri verouku 8 letnega posestni ko vega sina Štefana S u c h e i za desno uho prijel, iz šolske klopi potegnil ia k steni pottavil, tako, da je bil deček precej poškodovan. Vzrok tega tepenja je bil, da deček ni hotel kupiti neke slovenske knjige, katero je fajmošter otrokom ponujal. Fajmošter Kaplan bil je prestopka po §' 420 k. p,, k r i v i m spoznan in obsojen na 100 K denarneglobe odnosno 10 dni zapora. Nadalje se mu je odrekla sposobnost za izvrševanje učne službe.                (»KI. Z.")
Bolni
napljnčih
Sanatory
MarttrteSlWStajersko. Prapaff^__J
Gospodarske.
Kedaj se naj gnojijo vrtne grede?
V lažji, črne prsti bogati zemlji se lahko raznosi v jeseni hlevni gnoj na vrtnih gredah, se pusti črez zimo ležati in še le v spomladi podkopa. Tako zemljo se pa lahko prekopa tudi v jeseni in na zmrzli zemlji po zimi raztrosi kratki hlevni gnoj, ki se potem spomladi z grabljami pograbi. S tem se pripravijo grede za setev in sajenje, ne da bi bilo treba zemljo še enkrat prekopati.
Nasprotno pa bi se moral hlevni gnoj v težki ilovici podkopati še pred na topom zime, da postane zrahljana, v grapavem razoru ležeča zemlja .vsled zimskega mrasu zopet prhka. S tem dobimo do spomladi za sejanje sajenk izvrstno zemljo, ki jo seveda ni treba še enkrat prekopati, ampak samo z ostrimi železnimi grabljami površno zrahljati.
Sveže zelenje za juho po zimi.
Da more dobiti gospodinja tudi po zimi sveže zelenjave, zlasti drobnjak, peteršilj, naj nasadi sedaj v oktobru v nekaj cvetličnih loncev 3 do 4 korenine pe-teršilja, najbolje kodrastolistnatega ali peščico prireza-nega drobnjaka in jih postavi na kuhinjsko okno, kjer ne služijo samo kot krasilo ampak nam dajo po zimi marsikateri zelen list   za kuhinjsko porabo.
Shranjuje se samo zdrav (nepokvarjen) krompir!
Med najpogostejše vrste krompirjevih bolezni spada v različnih velikostih in podobah se pojavljajoč skrlup (krasle), ki pri suhem spravljanju in shranjevanju v su-hohladnih prostorih ne povzroča v hraniščih vedno velike škode, ki se lahko, ako se ga pogleda samo površno zamenja z neprimerno nevarnejšim krompirjevim rakom.
Krompirjev rak povzroči glive,' ki ostanejo po razmerah zemlje dalje ali manj časa v zemlji življenja zmožne in se zelo lahko prenesejo na zdravo setev.
Zatorej bi bilo primerno, ako bi se, predno se hrani krompir za zimo, izbral ves bolan ali na videz bolan krompir in bi se ne spravil  v  skladovni prostor.
Močno gnil krompir je najbolje opariti in porabiti za krmljenje.
Zlasti skrbno bi se moralo prebirati gnil krompir pri krompirju, ki je določen za seme.
Mak kot oljnata rastlina. Ker je še vedno malo jedilnega olja in za donosno mlekarstvo neobhodno  potiebnih   mečnih   krmil, bi
6   ~
bilo na mestu, da bi se opozorilo na  večje  pridelovanje maka.
Zrela semena maka vsebujejo priblišno 50 odstotkov olja, ki je kot jedilno clje mnogo vredno, med tem ko so preostale »makove tropine< izvrstno krmilo za naše moUne krave.
Kdor hoče pridelovati maV, mora uvaievati to rastlino že pri pripravljalnih delih za prihodnje leto in Bi pred vsem zagotovit   potrebno setveno blago.
Razločevati moramo razsipalni (odprti) mak, pri katerem izpadajo semena, ako se cbrne zrela makova glava in zaprti mak, pri katerem ostanejo tudi zrele glave zaprte in je izpadanje semena nemogoče. Pri raz^ipalnem maku se lahko nekaj semena izgubi pred žetvijo in pri žetvi, vendar je njegova donosnost večja.
Mak je poletni sad in potrebuje 4 do 5 mesecev od setve do žetve.
Najbolje služi dobra, krepka zrmlja starega obde lovanja in zavarovana lega, mokra zemlja je za njega popolnoma neporabna.
Mak raste izvrstno po pognojenem poreznem sadu kakor ie krompir, koruza ali pesa. Ako bi pa to ne spadalo v obratovalni načrt tedaj se pa lahko za ta določen kos zemlje v jeseni sveže pognoji in še pred zimo izorje.
Koncem marca ali začetkom aprila se mak poseje v dobri, rahli in plevela prosti zemlji v razdalji Širokih kock, sicer pa v 35 do 40 cm širokih vrstah. Seme se sme zaradi svoje finosti le nekr.Iiko z zemljo pokriti.
Med rastjo je potrebno, zemljo pridno rahljati in kar je plevela pravočasno odstraniti, kar se najlažje zgodi pri vrstnih nasadih. V vrstah bi se naj rastline kmalu potem, ko poženejo, razsadile v oddaljenosti 15 cm. Po drugem okopanju se priporoča rastline lahko ogrniti.
V avgustu se mak požanje. Zrele glave razsipnega maku se naj nabirajo v goste vreče in na plahte in se razgrne na solncu, da se posuši ali pozuri. Zaprt mah lahko ostane na polju do popolnega dozorenja.
Za semensko blago se potrebuje hektar zemlje, ako se seje na redko, 6 do 7 kil, ako se seje v vrstah, približno 5 kil.
Želodva kava.
Morda ni splošno znano, da se da iz želoda pripraviti tudi prav dobra pijača. Danes je lahko pri teh visokih cenah živil cena pa zdrava želodova kava jako priljubljeno ljudska pijača.
Želod se olupi, se razreze v majhne kose, opraži v štedilnikovi cevi s li v peči m zemlje ravno tako ka kor bobovo kavo.
S kaksG škupsj priprarljen &3 okusso pijačo, ki krepki čreva in ako so bclaua, jih ozdravi.
Ta poskus se lahko po ceni napravi.   ■
Sajenje sadnih dreves v jeseni -in spomladi.
Pri drevesih ki se dobijo v jeseni in ki so določena za pomladanski nasad in ki se v vrtu vsadijo, se vidi v marcu, ko se izkopajo, mnogo novih korenin in na mnogih pokvarjenih ranjenih mestih mnogokrat prav lepo začetek celjenja. To nam namiguje, da bi naj drevesa tudi v jeseni vsadili na njihova stalna mesta, ker poženejo do spomladi koreine in torej zrastejo.
V jeseni nasajena sadna drevesa imajo baje v resnici pred v spomladi nasajenemi prednost, ker 60 že pri začeti rasti pognale nove korenine in morejo* Sprejemati hrano in vlago, ter morejo vsled tega tako naprej jasti in poganjati močne mladike. Tudi trpijo v prvem letu manj vsled suše kakor drevesa, ki se vsadijo še le spomladi.
Samo v težki remiji in v neugodni, ostri legi je primerneje saditi Je le v spomladi  v že   zagreti   zemlji
Jesensko sajenje ima nasproti spomladanskemu tudi to prednost, da se sejanje lahko skrbneje izvrši ker ob terri času diuga poljedtljska dela niso tako nujna kaker spomledi.
Končno se še pripomni, da se v vsaki dievesni šoli v jeseni dobi lepša drevesa kakor v spomladi ; ker tudi tukaj velja kakor vedno: Kdo poprej  pride prej  melje.
Oton Bruders,
strokovni učitelj in vodja poizvedovalnega mesta za nasad zelenjave   in krompirja pri c. kr. namesništvu.
Zadnji telegrami.
(C. k. kor. in brz. urad.)
Avstrijsko poročilo.
Proti Rusom. Proti postojankam pri Wiesnioczykn in Purkanowu naperjeni napadi izjalovili so se ob naših obrambah. Pred strelskimi jarki dveh bataljonov pokopali smo 560 mr-ličev. V vasi Siemikowce se še ljuto borimo. Avstroogrske in nemške čete vzele so kraj skoraj popolnoma nazaj.
V teh bojih smo vjeli 3000 Rus o v. Pri predvčerajnih bojih pri Cza. torisku je en iz naših in nemških čet sestavljeni armadni kor vjel 5 ruskih oficirjev in 1115 mož ter zaplenili 11 strojnih pušk.
Proti Italijanom. Napadi Italijanov na Goriškem trajajo naprej. Včeraj so bili naperjeni najhujši naskoki proti Sagori, Podgori in Monte Michelu. Zopetjebilsov razni k povsod zavrnjen. Na Podgori se za posamezne jarke še borimo.
Balkan. Vzhodno od Trebinja vrši napad na črnogorske obmejne postojanke. Srbski odpor v prostoru Kr aguj e vac i n J agodi n a je zlomljen. Sovražnik se umika. Avstrijske bojne sile se prišle čez Bo-žego. Zveza med Ušice in vzhodno od Višegrada borečimi se skupinami je narejena. Jnžno-zapHdao od Caeaka vrgli smo sovražnika iz doline obvladujočih visočin. Druge avstro-ogrske čete vzele so visočine Stolica in Lip-nica-Glavnica ter so potisnile Srbe nazaj. Te čete so zavzele Jagodino.
*    * *
Nemško poročilo.
Hindenburg. Pred Dunabur-gom se borimo naprej. Na raznih točkah so Rusi ponovili svoje napade. Povsod so bili nazaj odbiti. Jako močne sile so porabili pri Garbnnowki. Tam so bile njih izgube tudi najtežje.
B a f k a n. Vkfjub trdemu sovražnemu odporu so naše čete na obeh straneh gorovja Koslenik v napredovanju. Vzhodno Morave se umika nasprotnik. Naše čete sledijo. Vjele so 650 mož. Armada bolg. generala Boja-djeva zavzela je Valu konje in Boljevac. V prodiranju pri Sveljigu proti Nišu zavzeli so Bolgari K a 1 a-fat (10 km severovzhodno od Niša) v naskoku.
Bolgarsko vojno porodilo.
K.B. Sofija, 3. novembra. Uradno vojno poročilo od 2. novembra. — Prodiranje naših čet se je tndi danes nadaljevalo. Na poti Z a-ječar-Baračin zasedli smo mesto Boljevac (24 km zapadno Zajecarja) in dosegli črto Valakonje in Dobrajevac. V dolini S v r-1 j i v s k i Timoka dosegli smo po trdovratnih bojih črto Kal a fat koto 572 (10 km severno-vzhodno Niša), Pre ko noge, Prek o noska Planina, in kota 1099 na Višegrad Planini. Glasom izpovedb vjetih prisostoval je kralj Peter sam na tej fronti boju. V dolini Vlasina so Srbi iz njih postojanke prepodeni. Naše čete vzele so črto Secanica-Bre-stovdo-Dol (okoli 28 km vzhodno od L e-skovaca.) Tukaj smo zopet 600 Srbov vjeli. Na ostalih frontah nobenih posebnih sprememb.
Veliki srbski poraz pri Telesu.
Iz Lyona se privatno poroča, da so Srbi pri Velesn doživeli veliki poraz. Srbi, ki so bolgarsko postojanko pri temu mestu napadli, bili so popolnoma premagani   in   so
izgubili 25.000 mož na mrtvih, ranjenih ter vjetih. Srbi so nastopili splošno nazadovanje in se vstavljajo pri prelaza B a b n n t, da bi se zopet Bolgarom uprl\
Prepovedane razglednice.
Rizglednice (poštne karte), ki prinašajo slike mest, mestnih delov, vasi, pokrajin, vojaško važnih objektov, ptometnih in gospodarskih naprav, posebuih stavb in spomenikov v monarhiji, se ne smejo večv inozemstvo pošiljati.
(Prevelika občutljivost) vrr.ta proti mrzlemu zraku je le posledica slabe cirkulacije krvi. Tako zvano olrjenje vratu proti vplivom mrazu obstoji v odpravi dotoka krvi k vsem organom vratu in žrela. Dosežemo to otrjenje z zunanjim obribanjem in z izmivanjem vratu s Fellerjevim osvežujočim in otivljajotfro rastlinskim esenžnim Duidom z zn. „Elza fluid". Poraba tega bolečine odpravljajočega, sline raztopivšega domačega sredstva je najboljJa prophylaxis joper bolezni prehlajenia vratu. 12 steklenic za 6 kron tega izbornega domačega sredstva posije povsod franko lekarnar tE. V. Feller, Stubica, Elza-trg St. 241 (Hrvatsko). Pri boleznih pre-hlajenja je pospeševanje izmenjave snovi vedno ugodnega vpliva. Kdor trpi torej na trdem truplu in zamaSenju, naj vzame Feller-jeve milo odvajajoče Rhabarbara-krogljtce z m. „Elxa-kregljice" I Skatljic stane 4 K 40 vin. franko in se priporoča, ta dva b> borna domača sredstva naročiti, da se ju ima v potrebi vedro pri roki. Kot dodatek Fellerjev mentholni črtnik proti migreni 1 krona in vedno zanesljivo sredstvo za kurja očesa: Fellerjer „flaj8ter za turiste" z zo. „Elzs" a 1 krono in 2 kroni; ta sredstva bodeta mnogokrat velike koristi.                                        (8)
Z malimi izdatki in malim delom zamorc se dati otrokom skoraj vsak din izbornt redilna sredstva. Vzame se en zavojček dr. Oetkerja pudding- praška, se skuha po natiskanem navod-lu z mlekom in sladkorjem in da v formo. Ako se hoče kaj posebnega storiti, zamore se oddati Se t do 2 jajc, potrebno pa to ni. Za otroke ni boljšega in lažje prebavljivega rcdilneza sredstva.
Veselo presenečenje za naše junake je prava Bohnel-vojna ura od znane f. ur Max Bobnel, Dunaj IV., Margarethen-strsCe 27/51. Izdelana je jako otusno, ima dobro ankerkolesje in je stalni spomin na Teliko svetovno vojno. Na zahtevo dobi vsak čitatelj našega lista n,ivi ilustr katalog zastonj in poštnine prosto. Zadostuje dopisnica z natančnim naslovom.
Pri vladajočem g»rke» letnem tata je priporočljivo, arose ima v vsaki niSi desinfekcijsko sredstvo. Opozarjamo na današnji inzerat Lysoform-tvoraic.
Stare bo'ecine pridejo zopet, ako se vreme spremeni, kajti truplo je. za menjanje temperature jako občutljivo. Priporočamo za hilro odpravo takih bolečin v udih in truplu Fellerjer J rastlinski esenčni fluid z zn. ,. K'su- fluid". It) steklenic posle franke- \ za 6 kron apoteker E. V. Feller, Stubica, Elsatrg 8L 241 (Hrvatsko). To dobro, bolečine odpravljajoče sredstvo naj se ima vedno v hifi pri roki. Milo odvajalno sredstvo, ki okrepča želodec, so Fellerjeve ,Elza-krogljice", 6 skatljic franko 4 K 40 v.                            (s)    i
Prazniki življenja tojerojstni dan, god, birma,zaroka, poroka, delavski jubilej, srebrna in zlata poroka itd. olepšamo svojim ljubim z darili. Pri izbiri daril pa naj se vedno nato misli, da mora darilo dotičnemu res trajno veselje napraviti. Ne kupujte tedaj Sund-blaga iz bazsrjev, marveč le blago iz st*roznatie krščanske špecijalne biSe H. Suttner v Ljubljani št: 701. V bogato ilustriranem katalogi te firme, ki se ga naj z dopisnico zahteva, najdemo krasne predmete za darila po nizkih cenah, zlato in srebrno blago, ure, verižice, kinč itd.
Letošnje  sveže, tudi
lanske
jezice (Knoppern)
knpnjem po dobri ceni in prosim ponudbe s ceno ter pošiljatvijo maUga poštnega vzorca na VVilhelm Freund, tovarna usnja v Mariboru.           446
L
Št
T TI
si
Na prodaj je
hiša ""3P|
sadonosnik z lepimi brajdami in velika rodovitna njiva, studenec   pri   hi.«i, hiš. št.
60, Spodnji Breg Ptuj.
Cena se izve pri lastniku B. W., P. 16, Podvince.      i7i
Kovaški pomočnik in učenec
se takoj sprejmeta pri Antonu Loschnig, kovaški mojster, Turniše št. 66 pri Ptuju, 482
Pridna
kuhinjska dekla
se   tskr-j   sprejme pri
g. Marianne Schwab,
Ptuj, Hauptplstz igo
Mizarski   :: : ::    učenee
se  takoj   sprejme  pri
g. Johann Podgorscheg,
mizarski mojster, Breg pri Ptuju.    4M
Lepo posestvo
14 oralov, od teh 4 oralov lepega gozda za podirati, travnik, njive, mnogo sadnega drevja, ki že nosi, sta-novalna in gospodarska poslopja. Vprašanja pod „7000" poste restante, Globas-nice, Koroške, m
SI
t(
11
Z<
I 1 I M I | ' i M I I I I I 1 I I I I I I I I I
UTil
11 Minul 11 ii i irn 11 jm i:i 1111 n n ni rnmi 11 rm 111 nurrm- r rrrnTn
um
^HmiČlipnil/. I    Pril9tP.il!   kitajte, razširjajte in podpirajte »Štajerca" kot edinega zaščitnika kjUlillMJClHKl •    rilJd.lClJII   kmetskega   stanu   ter  agitirajte  pridno za njega napredno  stranko! ■■ii«»»..d.mm.mm.iiiiMiii.iim.»■■.»,i.niiiiiiTTi
[ 111111111 rr miru. 1.111111 i .iiuiiij uu i in ■ ■ 111 ■ 11 ■ i iim
V temi
JO
o-ir-
li-
le oti
J, T temnih prostorih, zamorc se vedno videti, kako pozno da [ brez da se prižge luč, ako se posedu,e Radium*uro! Kupi pa ij se h Suttnerjeve Radium-ure, ki inajo trajna svetilno moi, epa one manjvredne konkurenčne srelilne ure, katerih nic-l fosforjeva svetilna masi v kratkem časa obledi.              J
SUTTNER
d-
)
,   600.  Fina prava niklasta anker-remontoar-ura, teče v ka-minjili. s l.-radium   svetočo  se cifemico  in kazalci,  jako
natanko regulirana     ..............K   8.40
1280.  Radium-budilnica, ki sveti.....•....,   9.80
1279.  Moderna radium-budilnica za stati.....„ 18.—
712.  „IK0" nizlasU anker-ura, 15 rubisov .   .   .   . „ 14.—
735   Srebrna cil. remontoar, 15 rub........„ 13.—
422.  Niklasta verižica, K 1.75, dolga verižica .  .  . „    1.—
1450.  Verižica i< bele kovine, trajno lepa.....„   8.80.
813.  Srebrna damske ura, zlati rob.......„ 12.—
817.  Srebrna damska ura, dvojn. mantel    .   .   .   . „ 13.—
1G48.  Srebrna ura na zapestnik,   lula.......B 25.—
1149.  Srebrna broša..............„    1.60
1673.  Srebrni uhani.............„ —.90
1675.  Srebrni ubani..............n    1.80
1627.  Ubani, zlato na srebru..........n   8.40
1113.  Uhani, zlato na srebru.........>. t   5.50
979.  Srebrni privesek, irusivcn.........B   2.—
410-  Niklasta anker-Roskopf-ura........„   4.10
1203.  Dobra urabudilnica............„    8.60
Krasni katalog zastonj in franko I
50% cenejša I
Amerik an ska štRdilna kava. velearoroatična, iz datoa in štediSua. 5 kg poskusna vreča K 12"— /ranko jx povzetja. '/« klgr. veleprima najfinejši Čaj K 2 40, 50 komadov različnih lepih razglednic samo KI'— oddaj« A. Sapira. "ksport kave in čaja Tiszaboydan 490.                 76f
Kovači pozor!
Kupujem dobra izbrana   štajerska
446
V Klečah,.,ob5ina Hrastocec pri Stadencih, se dobi zopet znano izvrstni
kovaški premog
(nur Grieg-Kohle)
Dovaža se lahko in je blizu okrajne ceste.
Rudokop t Hrastovcu. Le enkrat v življenju!
ffitiiigiiijj
po cele vagone, manjše in večje množine ter prosim ponudbe. Cena se razume od tamošnje železniške postaje. Treba omeniti kakovost in množino. Korespondenca nemška.
MORin PERL, Temesvar (Ognk
arany Janosgasse 17.
Štev.
R-i'/Mf\iilinti"     pr0"   PorKllu   ali   naprejplaJilu   svote. fid£|>WSUJd.Lt;>    Kar ne dopade. se izmenja!
Vsaka ara je natanko  repasirana. »trokovnjasko oljena in zapira proti prahu.
Lastna fabrika ur  v Švici.
H. SUTTNER T LJUBLJANI št. 701
Krščanska svetovna razpoSiljalna h'Sa.  — Nima filijalke. Lastna precizijska znamka „IKO" svelorno znana       453.
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni  Maiaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledicnosti (Bleichsucht) itd.; steklenica 2 K.
— Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1 20 K proti kašlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin.
—   Čaj proti gihtu a 80 vin. —   Balzam za  giht,    ude in živce stekl. 1 K; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine.'
—   Bleiburški živinski prašek   a    l-20   K.   Prašek  proti odvajanju krvi v živalski vodi aK 160 — Izvirni   strup
za podgane,   miši, ščurke a K 1"—. Razpošiljatev L. Horbst, apoteka Bleibur? na Koroškem.      49
II ili odej \ m\u jK.iii.ili.ti
* K 3-50
določenih za export na Balkan, ali tu ob-držanih zaradi obstale vojne nevarnosti iz pristne brnske Himalaja voljne, ca 200 cm do.ge in 130 cm široke, v krasnih pisanih i , L.eledessinih, s kiasnimi barvanimi hordi. - mi, se le Cisto kratek čas prodajajo za polovico izdelovalne eene samo K 350 za en kos. Te zimske odeje so dvojni denar vredne in le dokler traja zaloga "JM se jih dobi pri nas po sledečih senzacijskih cenah :
I kos Himalaja spalne odeje stane le..........K 3-50
3 kos* Hinalaja spalnih odej   „      „...........10 25
6 kosov    „           „           „    „      ,,                                  „ 20
Kdina razprodaja po povzetju :
M. SVV0B0DA, Dunaj, III 2, Hieligasse št 13 114 j
(Wohnung- und Dienstvermittlung)
za                                 i°»
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
vse vrste posred«vanja najhitreje. "*■
Vprašanja in pojasnila v mestni Stražnici (rotovž).
28003 II. 2765
^
Štajerski deželni odbor je sklenil,  da v namene temeljite izobrazbe viničarjev h amerikanski  trsni  kulturi  in v obratu sadno-drevesne šole ter v napravi sadnih trtov in ravnanju z njimi  tudi leta 1916, priredi po en stalni vinicarski tečaj in sicer na
1.  deželni vinicarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu;
2.  deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru. Ti tečaji pričenjajo s 15. februarjem in končajo s 1. decembrom.
V  Silberbergu se bode 26, v Mariboru 14 posestniških in viničarskih Jinov sprejelo.
Ti  dobivajo na imenovanem  zavodu prosto stanovanje, polno hrano in poleg a mesečne plače 8 kron.
Izobrazba v teh tečajih je v prvi vrsti praktična in le v toliko tudi teoretična, kolikor je to za preddelavce in samostojne viničarje neobhodno potrebno. Po končanem tečaju dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabljivosti. T svrho sprejema v enega teh tečajev morajo prosilci svoje koleka proste prošnje ajkasneje 10. januarja 1916 deželnemu odboru odposlati.
V  tej   prošnji je izrecno opomniti, v katero preje imenovanih viničarskih šol ili prosilec vstopiti. Prošnjam je dodati:
1.  dokazilo o končanem 15. letu življenja;
2.  nravnostno spričevalo, katerega mora župnijski urad potrditi;
3.  zdravniško spričevalo, da prosilec ne trpi na nobeni nalezljivi bolezni;
4.  odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da bodejo od 15. februarja do 1. de-
»mbra 1916 nepretrgano v tečaju ostali in se vsem izobrazbe se tikajočim naroči-om deželnih strokovnih organov pokorili.
Gradec, septembra 1915.                                       Od staj. deželnega odbora.
Edmund grof Attems 1. r.
433
20
8   —
WasserdichteWagei.pl achen
Vododržne vozne plahte
Wasserdichte PfrrdVdecken — Vododržne
konjske odeje Slawitsch in Heller v Ptuju
trgovina z blagom.                       m
5 ymarjev
stane dopisnica, s katero zamorele zahtevati moj glavni cenik z 4000 podobami, ki vsebuje bogato izbiro potrebnih robnih -- darilnih predmetov ter ee pošilja vsa'<omur-zastonj  in franko.                       ■■*!'
e. in kr. dvorni liferent. Kltf'X St 730 (ČeSku). PB~" Prave nikel-iepne-ure K 4-SO, 5—. V srebru K 84», 9 60, niklasta budilnica K 2S0, ura-kuka
vica K 786, ura na pendelj K 9     .
Razpošiljatev po puvzetju izmenjava dovoljena ali denar nazaj.
ioo lit. domače pijače!
osvtžujoče, izvrstna, vzame žejo, samore vsakdo z malimi trofiki sam napraviti, V zalogi so: ananas, jaboljka, grenadine, maline, muskat-hruske. utVferminc, porooranče. waldmeUt«r, višnje. Vsak neusueh izključen Ta domaČa pijača se pije lahko poleti blad ta, pozimi pa vro^a namesto ruma ali žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo 4 K i 0 h franko po povzetju. Na 6 takih porcij dajem 1 porcij« zastonj. Za ekonomije, tovarne, večja gospodarstva, delavnice itd. neprecenljive vrednoti, ker to delavca osveži, ne pa opijani in mu ne odvzame delozmož-nosti.                                        316
Johann Grolich,
Ha, Brno j|.
Zahtevajte
v vseli trgovinah, in trafikah.
■
(„Štajerc"-Schweden.)
i
Proti nalezljivosti
moramo se tembolj varovati, ker se sedaj nalezljive bolezni, kakor fikerlatica, Spicki, osopnice, kolera, legar v večji meri pojavljajo. Zalo se n«j rabi povsodi. kjer se take bolezni pokažejo, dobro razkuzeval'io sredstvo, ki naj bi bilo v vsaki hiši na ratpolago. Po preizkusih jn v sedanjosti najboljše razkuževalno sredstvo v zavodu prof. LOffler, Liebreich, Prcskauer, Divestea, Vas, Pfeiffer, V.rtun, Pertik itd.
LTSOrORU
ki je brez duha, brez st'upa in po ceni ter se dobi v vsati lekarni in drožeriji v izvirnih steklenicah (zeleno stekle) za 90 vinarjev. Uspih Lyoformn je zanesljiv in gotov in se zato od vsakega zdravnika rab za razkuževanje v bolniški postelji, za umivanje ran, oteklin, za antiseptične obveze in za irigacijo.
Lysttfornimilii je fino. nalahno milo '.a toaleto, ki vsebujo 1 odstotek l.ysof rmi trr antiieptifno učinkuje. To milo se lahko rabi tudi pri najobčutljivejši fcOŽi kakor tudi za otroke in dojenčke. Ono naredi kožo mehko in prožno ter nareja jako aromatičen duh. Zadostuje le en poskus in Vi bo de te vedno rabili le to izvrstno milo, ki je le navidezno drago, v porabi pa je j»ko ekmomično, ker en kos za dolgo čas - zadosiuje. Komad stane 1 K 20 vinarjev.
,.Pf«ffp'Hiinz-Lvof«rin- je dobro učinkujoča, antiseptična ustna voda ki slab duh iz ust takoj in gotovo prežene, zobe cbeli in ohrani. Rabi se lahko udi pr nah< du v grlu, pri kaštju, pri kataru ia grtlanje po zdravniških predpisih. Na čašo vode zadostuje samo par kapljic. Izvirna steklenica stane samo 1 krono in '0 vii.arjev Ur se dobi v vsaki lek-rni in dcožeriji, Zanimivo knjigo z na>lovom: „Zdr«vje in razkuževanje" (Qcsundheit und D< sinfektion) posije na zahtevo zastonj in poštnine prosto: Che-mis.r HUBMANN, Referent dt?r Lysoformwerke, Wien XX, Pe-trascbgasse 4.                                                                              336
Armadni trenski nadomestni depot
potrebuje
krmilna sredstva
za vole, i- s. krmilno  peso,   sladko  mrvo,   deteljo,, krompir, koruzo, slamo itd.
Ponudbe pod navedbo cene in krmilnih množin se sprejemajo v mestni policijski stražnici v Ptuju.         ^^^^^^^^^^^«0
Skupina posestev
v neposredni bližini mesta Celja, ki obstoji iz : ene stanovalne hiše s 4 stanovanji; ene moderne vile s 3 lipimi staneanji ; ene stano valite hiše s hlevi za 1 konja in govedo; enega stavbenega prostora in iz ene dobro obiskane gostibe s kegljiščem, bajerjem, travnki, — se pod jako ogodnimi pogoji proda. Prodaja se izvrši lehko za vso skopino ali pa za posamezne objekte.                                                                        476
Vprašanja na mestno realitetno posredovalnico V Celju (tajn'k mestnega nrada Ble-chinger).
I
Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klaJnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur
= v porabo. =r=
Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam
oblati, vrtati, spahati i. t. d.
Armadna ara z napestnikom.
Nikfl, Jeklo,
srebro in zlato
Velikost            ^|ftj©225ja^           odprta ali
kakor slika              '— I . _ '-*■'             dvoj. mantelj
Nikel ali jeklo, velikost kakor slika.......K 10-
Z radium svetilnikom, velikost kakor slika .... K 15-Z dvojnim manteljem '.Sipa se ne zdrobi) K 20'—,
radium     ...............K 8(r-
Original Ornega, odprta.............K 40 —
Omfga- radium......   .   .  .-.......■ . K 60"—
Zgoraišna ura z napestnikom, velik format .... K   6'^
Ista, elegantna pbsca.............K   8'—
Z radium-svotilnikom, I. kakovost........K 10'—
z.epne budilnice z ali brez jermena.......K 18'—
We z radium-svetilnikom, I. kakovost......K 26-
Vojne ure z 2 ali 3 cesarskim reliefom.....K   &'-
Vojna budilnica kanone K 6'—, bobnar.....K   7'—
3 leta garancije. Razpošiljatev po vpošiljanju svote s 50 h
za poštnino tudi na bojišče po
I. eksportnt hiši za armadna in vojne ure
Max Bdhnel, Dunaj, MuWlMiaRe 27/51.
Originalni fabrični cenik zastonj.               261.
Lštajerc" petek, dali j nasledil
(Naročnina Elijo :    z
4   krone,
5  K 50 leto; za > p celo le ;Ameriko za drugo računi na rom na • nine. Nar Jati napri štev. se pi
Bredništv
ništvo   s Ptuju,   g
slopj
Ste
(Ljudska kopelj mestnega av ^1    kopališča v Ptuju.
| Čas za kopanjei ob delavnikih od 12.1 lure do 2. ure popoldne (blagajna je odi
12. do  1. ure   zaprta); ob  nedeljah in j praznikih od 11. ao 12.   ure  dopoldne.
vročim   zrakom, paro idil) t rjuho K —" 70
1   kopelj _Br&iisebn
linstrovani cenik št. 754 zastonj in :ranko
Mašine za pripravo krme
Reporeznice, slamoreznice O O O Stroje za paranje, krompirja, mečkalnike Drobilnike, parilnike živinske krme O O Rebljače za robkan]e koruze O <> <> Stiskalnice za seno in slamo   <><><>
izdelujejo in dobavljajo
PH. MAYFARTH & Co., Dunaj,
Fabrika kmetijskih in obrtnih strojev.
-   ,   :•
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do U. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.