FoStnlna plačana f soiorbd Leto X9 št. 170 Ljubljana, sreda 24. julija 1929 Cena 2 Din BtirfM 26 Din. m taosemstvo 40 Din. Ureda&t-rot LJnbflam, Knefteva odEca S. Teteton 3123, 3123, 3124, 3125 ta 3126. Bariton Aleksandrova cesta U. Teleioo št 440. Ceflet Koceoora aL 2. Tdefon »tov. 190. Rokopis m m vračajo. . Oglasa po tvtfa. AH Tetofoa k. 1122, »123, »124, <123. 1124. oddelek: Uohbaoa. Prefartwv 4. Tetetoo fc. 2492. Martbars Aleksandrova Ml it U. Teieioa H «56. PodfsSnlct Celje i Kooeoon altica IL t, Teletoa h. 190. (tetam pri pošt 6efc. »»•vodih: UuMJam tU. 11X2; Praha teto 7&J80i Wiaa Nr. 106.241. ra wr Ljubljana, 23. julija. Petnajst let je minulo danes od onega dne, ko so se v nemi bolesti in grenkem strahu za usodo bratske Srbije skrčila v slovenski zemlji vsa poštena srca in s strahom jela šteti minute, ki so imele prinesti odločitev o usodi onega dela našega naroda, v katerem smo gledali po Kumanovski apoteozi, naš Pijemont. Kot blisk je šla tisti dan preko naše zemlje zlokobna vest, da so se črnožotti diplomati po šitrinajstdnevnem posvetovanju zedinilj o načinu, kako v najkrajšem času za vedno izbrisati z evropske karte meie samostojne in suverene Srbije ter rešiti z ostrino meča jugoslo-.vensko vprašanje. Zvečer so javljale svetu posebne izdaje listov vsebino ultimata, ki je postavljal zahteve, kakršnih ne bi mogla sprejeti nobena država na svetu, ne da bi se odrekla svoji samostojnosti. Kdor je prečital avstrijski 48 urni ultimatum, ta je vedel, da je vojna neizbežna, ker so jo hoteli dunajski in berlinski diplomati izzvati na vsak način in pod vsakim pogojem. Saj je zahtevala Avstrija nič več in nič manj, kakor da se Srbija odreče svoje suverenitete in preda na milost in nemilost oni Avstriji, ki je že skoro petdeset let stregla mladi kraljevini po življenju. Miroljubnost našega naroda pa se }e pokazala tudi v tistih urah. ko je ves svet pričakoval, da bo Srbija a limine odklonila avstrijski ultimatum in se vrgla brez odgovora v boj za življenje in smrt. Srbska vlada je po 48 urah posvetovanj, računajoč z dejanskim stanjem in izmučenostjo naroda, izdelala odgovor, na katerega bi moral pristati vsak uvideven diplomat, saj je pomenjal skoro toliko, kakor popolno izpolnitev ul-timatuma. Nemški cesar., ki je bil sicer v dneh po sarajevskem atentatu mnenja, da je treba brez pardona marširati v »srbsko morilsko gnezdo in pobesiti razbojnike«, je takrat zapisal na rob poročila o odgovoru srbske vlade klasične besede: »Briljantno delo za rok 48 ur. S tem odpade vsak vzrok za vojno. Giesl bi lahko mirne duše ostal v Beogradu. Na tak odgovor bi jaz nikdar ne ukazal mobilizacije...« Toda dunajski diplomati so hoteli vojno za vsako ceno in so bili drugega mnenja, kakor Viljem II. Avstrijski poslanik Giesl v Beogradu srbskega odgovora niti prečital ni. le ugotovil je. da ne vsebuje brezpogojnega »da« in 35 minut po prejemu note se je že vozil čez savski most v Zemun. kjer so se že vkopavale avstrijske havbice. Nastopil je prelom vseh diplomatskih odnošajev, ki jih je komentirala dobra soproga barona z besedami: »Sedaj so kocke padle, naj nam bo Bog vsem milostljiv!« Po predaji srbskega odgovora je podpisal kralj Peter mobilizacijski ukaz, ki je klical izmučeni srbski narod v tretjič v boj za svobodo in samostojnost. Na beograjski postaji so pripravili vlak. s katerim se je imel stari kralj odpeljati v notranjost države. Po ministrstvih so pričeli mrzlično spravljati v zaboje važne listine in jih tovoriti na vozove z vpreženimi voli. Proti Kalimegdanu pa so jele korakati prve čete pomešane s poljskimi baterijami, ki so zavzemale položaje nad Savo in Dtrnavom. Vse je pričakovalo samo še vojne napovedi. Medtem pa so se pričela v vseh evropskih prestolnicah mrzlična diplomatska posvetovanja, ki naj bi po vsem, kar se je že dogodilo, preprečila zadnje in najstrašnejše, krvavo svetovno vojno. Peli so brzojavi in švigale na vse strani šifrirane brzojavke. Vseh se je v zadnjem hipu polotil strah. Toda stroj, ki so ga sprožili dunajski diplomati s predajo usodnega ultimata, se je vrtel vedno hitreje. Plašen je bil te dni celo Wil-helm. ki je s svojim hujskanjem nemalo ojunačil gospoda na Ballplatzu, da je vrgla bakljo v smodnišnico. Zaman so bili dobro mišljeni posredovalni poskusi angleškega zunanjega ministra sira Greya in v nič poslan poslednji poziv zadnjega ruskega cerja Nikolaja II.. da naj se reši svet pred pretečo katastrofo. Vsi napori so propadli spričo dejstva, da so pričele armade marširati in se valiti kot grozeče reke lave proti mejam. Pričeli so govoriti vojaki. Na Dunaju Conrod Hotzendorff, v Berlinu maršal Moltke. Njun ceterum censeo je bil: Treba je udariti in presekati enkrat za vselej gordijski vozel, ki so ga s toliko spretnostjo leta in leta vozljali izkušeni diplomati. V tem pa je najfatalnejši državnik svetovne zgodovine grof Berchtold v strahu, da bi se le morda posrečilo še na kak način preprečiti izbruh sovražnosti, odhitel v Ischl k staremu cesarju hi mu sporočil, da ie po »brezvsebin-skem odgovoru srbske vlade srbska vojska pričela pri Temes Kubinu obstreljevati avstrijski četrti armadni zbor. nakar se je vnela prava bitka.« Stari cesar je poslušal in kimal, ko mu je končno zgovorni grof Berchtold dokazal, »da so s tem srbskim napadom otvorje-ne sovražnosti med obema državama in da je potreba nanj odgovoriti z vojno napovedjo«. Dan kasneje je podpisal vojna napoved, toda vojnoželjm grof je Tudi pomočnik ministra trgovine dr. Spevec je demisijoniral Za začasnega vršilca dolžnosti pomočnika trgovinskega ministra je imenovan dr. Rudolf Steinmetz - Enourna avdijenca ministra dr. Frangeša - Odlikovanje dr. Ma- žuranica " Beograd, 23. julija, p. Danes dopoldne ob 9. se je kralj vrnil iz Topole v Beograd. Takoj po svojem prihodu je ob 10. sprejel v enourni avdijenci ministra za poljedelstvo dr. Otona Frangeša. Ta avdijenca je bila po informacijah z merodajnega mesta v neposred ni zvezi z ostavko ministra za trgovino in industrijo dr. Želimirja Mažuraniča in z zakonom o agrarni reformi, zaradi katerega je prišlo v vladi do nesoglasja in ostavke trgovinskega ministra. Takoj nato je bil v avdijenci, ki je trajala nad eno uro, minister za šume in rude doktor Radivojevič. Odstopivši minister trgovine dr. Ma-žuranič je tekom današnjega dopoldneva v svojem kabinetu izročil resorne posle svojemu zastopniku finančnemu ministru dr. Švrljugi. Obenem se 'e zahvalil višjim uradnikom trgovinskega resora za vestno sodelovanje ter jih predstavil ministru dr. Švrljugi. Istočasno z dr. Mažuraničem ie podal ostavko na svoi položaj tudi pomočnik ministra za trgovino in industrijo doktor Vladimir Spevec. Tudi njegova ostavka ie bila sprejeta in je dr. Soevec že sinoči odpotoval v Zagreb. Glede na to pa, da je dr. Švrljuga že kot finančai minister zelo zaposlen in se ne bo mogel posvečati resornim zadevam trgovinskega ministrstva z ono pažnjo, ki jo zahteva ta resor. je bil mesto odstopiv-šega pomočnika ministra Imenovan za začasnega vršilca dolžnosti pomočnika ministra trgovine in industrije načelnik tega ministrstva dr. Rudolf Steinmetz-Sorodolski, ki je pri današnji predaji resora že prevzel posle pomočnika. Minister dr. Mažuranič je bil rlanes popoldne ob 4. sprejet od kralja v poslovilni avdijenci. Pri tej priliki ga ie vladar odlikoval z redom sv. Save prve stopnje. Zvečer je kralj odpotoval v spremstvu dežurnega adjutanta v To-polo, dr. Mažuranič pa se je z večernim vlakom podal v Zagreb. Konferenca vlade o reparacijskem problemu Jutri se bodo pričela v zunanjem ministrstvu posvetovanja o stališču naše delegacije na skorajšnji mednarodni reparacijski konferenci Beograd, 23. julija č. Z današnjim SOE sta prispela v Beograd stalni delegat v reparacijski komisiji dr. Mato Boškovič in naš londonski poslanik dr. Gjurič. Na postaji so ju pričakovali uradniki ministrstva zunanjiVi del in številni novinarji. Oba sta odklonila podrobnejše izjave ter sta povedala samo, da ostaneta v Beograda kakih 10 dni, da se udeležita skupne konference v ministrstvu zunanjih del, na kateri se bo določilo stališče, ki naj ga zavzame jugoslovenska delegacija na mednarodni reparacijski konferenci. V Beogradu se mudi že več dni tmB pomočnik našega delegata v reparacijski komisiji dr. Miroslav Ploj. Tekom dopoldneva je imel dr. Ploj v ministrstvu za zunanje zadeve konferenco s pomočnikom ministra zunan. del Boškom Jevtičem; razpravljala sta o reparacijskem vprašanju. H. konferencam, ki se bodo vršile o tem vprašanju v ministrstvu za zunaje zadeve, bo pritegnjen tudi dr. Ploj kot strokovnjak. Naš poslanik v Parizu dr. Spalajkovič je prispel že sinoči. Sofijski listi napovedujejo fiasko bolgarske kampanje proti nam Pesimistična sodba o uspehu Burove misije v Parizu Sofija, 23. julija r. O misiji zunanjega ministra Burova v Parizu pišejo »Praznične vesti«: G. Burov ima nalog, da se sestane z vsemi merodajnimi činitelji in da iih seznani s stališčem, kj ga je bolgarska vlada zavzela glede ureditve nerešenih vprašanj med Bolgarsko in Jugoslavijo. Burovu je bila v tem pogledu prepuščena velika slo-boda. Po poročilih iz domačih in tujih diplomatskih krogov se lahko trdi. da je položaj Bolgarske v moralnem pogledu dober. Neizvestno pa le, ali bo mogla Bolgarska d« konca očuvatl pozicijo ravno-pravnega tekmovalca. Vsi navedeni krogi imajo vtis, kakor da hoče Beograd povda-riti nadmoč zmagovalca in da v vsakem primeru ne glede na sredstva uveljavi na-ziranje, ki je v njegovem interesu. Razume se, da takega razmerja ne more odobriti noben moder politik, ki računa z bodočnostjo. Zdi se, da v Evropi niso voljni vplivati na Beograd z avtoriteto, s kakršno so se velesile postavile v Solili. Naj bodo nastopi Evrope kakoršnikoli, našo vlado bo obsodila celokupna javnost ako ne bo znala ohraniti neodvisnosti in svobode naše države. »Poslednja pošta« izve iz diplomatskega vira, da je bilo bolgarski in jugoslovenski vladi priporočeno, na] bi začeli direktna pogajanja za rešitev obmejnih incidentov na osnovi Pirotskega sporazuma. Le v primeru, da direktna pogajanja ne bi uspela, se bo dopustilo, da pride to vprašanje pred Društvo narodov. »Neki diplomatski krogi,« piše dalje »Poslednja pošta«, »so glede teh pogajanj pesimistično razpoloženi. Smatrajo, da bo Jugoslavija pristala na direktna pogajanja šele tik pred jesenskim zasedanjem Društva narodov, da bi na ta način vrgla svetu Društva narodov pesek v oči in da bodo pogajanja, ako ne bo vplivov od strani Anglije in Francije, končala z neuspehom«. Razveseljiv porast prometa na Susaku Sušak, 23. julija, p. V sušaški Inki se je potniški in tovorni promet v zadnjem ča* su tako dvignil, da postaja pristanišče pre« tesno. Dočim je še do nedavno prevlado* vala v sušaški luki italijanska zastava, so v zadnjem času okupirale Sušak domače ladje dolge plovidbe. Največ se izvaža les sa. V zadnjem času je promet tako živa« hen, da morajo posamezne ladje po več dni čakati, predno pridejo na vrsto za iz* krcanj? odnosno nakladanje. V zvezi s tem se je tudi silno dvignil promet na sušaški progi Reške Inke se poslužujejo le izvoz* niki v Španijo, s katero še nimamo skle* njene trgovinske pogodbe previdno izpustil odstavek o napadu srbskih čet. Tako se je »sveta vojna« pričela z lažjo... Še istega dne je zagrmel prvi top od Zemuna in pričel se je krvavi ples. o katerem je dejal par ur pred svojo smrtjo veliki voditelj francoskih socijalistov Jaures: »Gospodje bodo vedeli, kje bodo izprožili prvi strel, ne vedo pa kje bo padla poslednja bomba.« Pričela se je borba, ki je dovedla do razpada trhlega habsburškega cesarstva m privedla naš narod preko vseh Golgot in Halvarij do ujeidnjenja in osvobojenja, ki ga oni, ki so danes pred petnajst leti poslali Srbiji ultimatum. pač niso niti y snu pričakovali. Zakon o pospeševanja poljedelstva Beograd, 23. julija, č. V ministrstvi! za poljedelstvo je izgotovljen načrt zakona o pospeševanju poljedelstva. Novi zakon se bo nanašal na vse poljedelske stroke. V posebnih poglavjih bodo obdelana vpra« šanja pospeševanja živinoreje, vinogradnik štva, poljedelstva v ožjem pomenu besede, zaščite pred rastlinskimi škodljivci in go« spodarske službe. Načrt bo še enkrat pre* gledal minister za poljedelstvo dT. Oton Frangeš, nakar bo predložen v uzakonitev. Upokojitve v državni rudniški upravi Beograd, 23. julija p. Na predlog ministra za šume in rudnike so upokojeni: direktor državnega rudnika v Banialuki Alojzij Špilijska, direktor državnega rudnika v Maslovaru Ferdo Mihalič in prometni upravnik državnega rudnika v Kapnjn Hin-ko Schon. Vinogradniki zahtevajo trošarino za brezalkoholne pijače Beograd, 23. julija p. Zveza vinogradnikov ie izročila finančnemu ministra obširno spomenico, v kateri zahteva, naj se uvede v nizu ukrepov za pobijanje krize v vinogradništvu primerna trošarina na brezalkoholne pijače, ker zaradi naraščajočega konzuma brezalkoholnih pijač nazaduje konztun vina, x Položaj na Daljnem vzhodu se vedno nejasen Ogorčenje v Moskvi radi brezobzirnega postopanja kitajskih oblasti — Kitajska v novi noti velesilam obtožuje sovjete —> Posredovalni poskusi srečujejo zapreke Moskva, 23. julija. 1. V Sovjetski Uniji se od dne do dne silneje razvija bojno razpoloženje proti Kitajski. Silno ogor- čenje proti Kitajcem je vzbudilo poročilo ravnatelja vzhodno-kitajske železnice, ki je pred dvema dnevoma prispel iz Harbina v Moskvo. V njegovem spremstvu je bilo nekoliko višjih funk-cijonarjev železnične uprave, ki so poročali vladi o položaju v Mandžuriji. Izgnance je pričakovala na postaji poleg predstavnikov državne uprave tudi velika množica ljudstva, ki je z navdušenjem pozdravljala došlece in zahtevala ostre mere zoper prepotenco kitajske nacionalistične vlade. Tudi uradni sovjetski krogi so močno razburjeni, ker so izgnanci javili, da kitajske oblasti neusmiljeno zapirajo vse ruske državljane, naseljene ob ruski meji na mand-žurskih tleh. Vsi sovjetski državljani, stari nad 16 let so proglašeni za vojne ujetnike in jih Kitajci pošiljajo v koncentracijska taborišča. V Rusiji se splošno smatra, da je korak kitajske vlade delo kapitalističnih držav, ki bi hotele prisiliti sovjete na vojno. »Rabočaja Gazeta«, glasilo delavcev, zlasti ostro napada Anglijo, češ da bi se kitajski razbojniki nikoli ne opogumili k zaplembi vzhodno-kitajske železnice, ako bi bila Macdonaldova vlada izpolnila svoje volilne obljube in takoj po prevzemu oblasti vpostavila diplomatske odnošaje s Sovjetsko Unijo. Veliko zadoščenje vzbuja v Moskvi držanje mongolske vlade, ki se je izrekla popolnoma solidarno z Rusijo. Mongolsko ljudstvo je v številnih zborovanjih povdarjalo svojo intimno zvezo z Rusijo, glasilo mongolske revolucionarne stranke pa je zahtevalo celo popolno združitev Mongolije s Sovjetsko Unijo. Iz tega gibanja lahko nastane nov konflikt, ako bo Kitajska vztrajala na svojih suverenih pravih v Mongoliji. Tokio, 23. julija, s. Da bi preprečila nadaljnja zbiranja kitajskih čet, je japonska vlada podvzela nove korake. Kakor se izve iz oficijelnega vira, je prejel vrhovni poveljnik japonske armade v Mandžuriji navodila, naj ne dovoli, da bi se vozile po južno-mandžurski železnici kitajske čete ali transporti mu-nicije. V pasu, ki pripada Japonski in vzdolž železniške proge je Kitajcem prepovedano nositi orožje, če tega niso izrečno dovolila pristojna diplomatska mesta. Harbin, 23. julija, s. Sovjetska letala so danes v bližini mandžurske meje v neznatni višini preletela kitajsko ozemlje. V okolici postaj Mandžurije in Po-granične so prebivalci deloma pobegnili. ker se boje. da skoro pride do sovražnosti in se bodo prvi boji odigrali na tem ozemlju. London, 23. julija, s. Kakor poročajo »Daily News« je nankinška vlada v sporu glede posesti vzhodno kitajske železnice odposlala na ruski ultimatum novo noto. Ta nota se bistveno razlikuje od prvega odgovora, ki ga je dala kitajska vlada Rusiji. Kitajska izraža v tej noti. da je enodušno pripravljena urediti vse sporno vprašanje prijateljskim potom, ali predložiti incident Društvu narodov v odločitev. Nota povdarja mirovne namene nankinške vlade in predlaga Rusiji, naj imenuje polnomočne zastopnike za rešitev spornih vprašanj. Kitajski diplomatski zastopniki v inozemstvu so bili že poučeni o tem novem koraku njihove vlade. Iz Vladivostoka poročajo, da je bil interniran celokupen štab tamošnjega kitajskega konzulata, in približno 1000 kitajskih državljanov. Ta internacija je protiukrep na ravnanje kitajske vlade, ki zadržuje sovjetskega konzula v Harbinu in na internacijo številnih ruskih državljanov. London, 23. julija, s. Reuterjev urad poroča iz Nankinga: »V proglasu kitajskega zunanjega ministrstva, ki je naslovljen vsem velesilam in govori • prevratnem delovanju Sovjetske unije, naglaša Kitajska, da bo kot udeležnica Kelloggove pogodbe skušala do skrajnosti vzdrževati se vsake akcije, ki bi mogla ogražati mednarodni mir. Če bo Rusija pričelo s sovražnostmi, bo Kitajska podvzela korake, da se zavaruje pred napadi nasilnežev. V proglasu obtožuje kitajska vlada Sovjetsko unijo, da je nameravala vreči kitajsko vlado. Pri hišni preiskavi na sovjetskem konzulatu v Harbinu so bile baje zaplenjene listine, ki so se nanašale na organizacijo cele vojske zavratnih morilcev in tajnih oboroženih tolp. Kitajske oblasti so bile prisiljene glede železniške proge ukreniti vse potrebno, da v naprej preprečijo notranje nemire. V dokaz, da so njene obtožbe upravičene, je pričela vlada objavljati v prevodih listine. ki jih je zaplenila v Harbinu. Peking, 23. julija, s. Nankinška vlada je sovjetskemu konzulu in konzularnim uradnikom v Pekingu in Tienisiau odrekla izročitev potnih listov. Pariz, 23. julija, s. V zvezi z moskovskimi vestmi, da je sovjetska vlada odklonila posredovanje Francije v rusko-kitajskem sporu, se ugotavlja, da se je zunanji minister Briand omejil 'e na to, da je svetoval Rusiji in Kitajski zmernost. Pri tem je povdarjal, da bi bila vsaka vojaška akcija v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi, ki izhajajo Iz Briand-Kelloggove pogodbe. Položaj v središču spornega ozemlja Harbin, 23. julija, g. Mesto Harbin napravlja na zunaj popolnoma miren vtis. Vsekakor vestnemu opazovalcu ne uide. da vlada med prebivalstvom, posebno med Rusi precejšnje razburjenje. Mali. večinoma protisovjetsko orijenti-rani ruski trgovci so zaprli svoje trgovine in zbežali v japonski hotel. Približno 14.000 nižjih ruskih uslužbencev vzhodno kitajske železnice je odreklo pokorščino in ostalo v obratih kljub ponovnim pozivom, naj zapuste službo. Vojaška letala če sto posečajo kitajsko ozemlje. Bogati Kitajci so se umaknili iz mesta. Vojaške akcije Kitajcev skoraj ni opaziti. Nekateri oddelki vojske so bili odvedeni v smeri vzhodno kitajske železnice. Močni oddelki ruskih čet so se na Amurju polastili parnikov ter ob tej priliki aretirali nekega Američana z ženo. ki pa so ga pozneje na intervencijo ameriškega poslanika izpustili. Neposredna pogajanja med Rusijo in Kitajsko * Šanghaj, 23. julija, g. Nankinška vlada namerava poslati sovjetski vladi novo noto, v kateri bo naglasila, da žeH spraviti nesporazumljenja glede ruskega ultimata s sveta in urediti ves spor v neposrednih pogajanjih. Francoski poslanik v \Vashingtonu je izročil Stim-sonu odgovor Kitajske in Rusije na francoski posredovalni predlog. V tem odgovoru odklanja Rusija posredovalni predlog kot brezpredmeten, dočim se Kitajska izogiba pravemu odgovoru- Politična sodna razprava v Katovicah Vodja šlezijskih Nemcev obtožen, da je pomagal vojaškim ubežnikom — Zadeva je bila že predmet seje Društva narodov Katovlce, 23. julija d. Pred okrožnim sodiščem se je pričela dolgo pričakovana sodna razprava proti voditelju šlezijskih Nemcev Otonu Ulitzu. ki je bil tudi posle-vodeči predsednik nemške ljudske zveze, Oton Ulitz je obdolžen, da je pomagal poljskim vojnim obveznikom nemške narodnosti dezertirati v Nemčijo in da ie organiziral v ta namen posebno organizacijo, ki se je bavila samo s tem poslom. Vojnim ubežnikom je pomagal na ta način, da jim je preskrboval ponarejene potne liste, ki jih ie izstavljal s pomočjo v nemški ljudski zvezi včlanjenih nemških občinskih tajnikov. Ulitz odločno zanikuje, da bi kdaj iz- vrševal take posle in trdi da le samo žrtev poljskih oblasti, ki jim ni bilo po volji njej govo delovanje v prid nemških narodnih manjšin. Po izjavah poznavalcev cele zadeve pa se je dognalo, da je Ulitz pomagal vojnim ubežnikom, kar je že na pomladanskem zasedanju Društva narodov dokazal z doka menti poljski zunanji minister Zaleski, ko so poskušali Nemci predstaviti svetu Uli-tza kot žrtev poljske protimanišinjske akcije. Zaradi tega pričakuje poljska in svetovna 'avnost z velikim zanimanjem izzid tega političnega procesa, ki bo trajal naj* manj deset dni. Poglobitev stikov med poljskimi in čsl. novinarji Varšava, 23. juffiaa a. Agencija »Pat« poroča, da le Ma zavržena konferenca med poljskimi io češkoslovaškimi novinarji. Na konferenci je bila sprejeta resolucija, v kateri se pozivajo novinar« na Poljskem in Češkoslovaškem, da poja-čajo svoije dosedanje napore za zsblržanne obeh slovanskih dTŽav in da nadaljujejo s propagando, ki ima za oi*j, da se nrvtvarjajo vzajemni interesi obeta bratskih narodov, Bolezen nemškega državnega kancelarja Berlin, 23. jnilija s. Danes dopoldne }e bfido izdano o zdravstvenem stanju državnega kancelarja MuiMerja zdravniško poročijo, ia katerega je razvidno, da se njegov® stanje nt poslabšalo« številni šefi misij in druge odlične osebnosti 9» se javiSe danes v njegovem uradu ali pa telefo-niono zaiprosile za informacije o stanju državnega kancelarja. Seja ljubljanskega občinskega sveta Čestitke ob rojstvu tretjega kraljeviča — Počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava — Občinski svet je razpravljal o nujnih tekočih zadevah — Neresna pritožba zaradi kopališča v Mednem — Posledice zavoženega obligacijskega posojila Ljubljana, 23. julija Ker se je nabralo precejšnje število vprašanj, tičočih se tekočih občinskih poslov, katerih rešitev spada v kompetenco občinskega sveta, se je danes popoldne ob 5. občinski svet sestal k predvidoma zadnji seji "pred počitnicami. Kmalu po 5. je župan dr. Puc otvoril sejo, ugotovil sklepčnost in naznanil, da so občinski svetniki Turk, Gol-majer, dr. Rožič in Koprivnik opravičili svojo odsotnost. Ker ni bilo nobenega ugovora, je bil zapisnik zadnje seje odabren. Čestitke LJubljane ob rojstvu tretjega kraljeviča Zupan je sporočil, da se je 28. junija rodil na slovenskih tleh tretji princ naše kraljevske družine ter da je ob tej priliki imenom ljubljanske občine poslal na najvišje mesto vdanostne čestitke. Občinski svetniki so stoje poslušali to sporočilo in ga sprejeli z ovacijami kraljevskemu dvoru. Počastitev spomina dr. Gregorja Žerjava Zupan se Je nato v toplih besedah spomnil smrti bivšega ministra, slovenskega in jugoslovenskega politika in državnika dr. Gregorja Žerjava. Med drugim je dejal: Ne glede na politično prepričanje smo gotovo vsi mnenja, da ie bil pokojnik velik slovenski duh in da si je s svojim neumornim delom pridobil velike zasluge za našo slovensko domovino v ožjem smislu in za našo širšo domovino Jugoslavijo. Mnogo je delal, mnogo je trpel. Njegovo ime ostane večno zapisano v naši narodni zgodovini. Občinski svetniki so stoje izkazali zadnjo čast velikemu pokojniku s trikratnim »Slava mu!« Zahvala patrijarha Dimitrija Pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani je poslala občinskemu svetu na znanje dopis patrijarha Dimitrija, v katerem je pa-trijarh na obvestilo, da je ljubljanska mestna občina odstopila brezplačno mesto za zgradbo pravoslavne cerkve v Ljubljani, izrazil svoje zadovoljstvo in daje svoj blagoslov za početek te akcije ter se toplo zahvaljuje ljubljanski občini za podarjeno zemljišče. Poročila odsekov Po predsedstvenih naznanilih je občinski svet prešel na dnevni red. Načelnik finančnega odseka obč. svet. Tavčar je poročal o prošnji prostovoljnega gasilnega društva Ljubljana-Barje za odstop mestne parcele in za garancijo za zgradbo društvenega doma. Predlog, ki ustreza prošnji, je bil soglasno sprejet o pritožbi Ivana Freliha proti zgraditvi letnega kopališča v Mednem se je razvila daljša debata. Finančni odsek predlaga, naj se ta priziv zavrne. Oglasili so se k besedi za predlog finančnega odseka in proti prizivu obč. svetniki Likar, Ambrožič, dr. Klepec in Rebek, proti so govorili obč. svetniki Dachs, Muser in Hribar. Slednjič je še župan pojasnil zadevo glede mestnega kopališča ob Ljubljanici, ki je stalo svoi čas poldrugi milijon dinarjev in za katerega vsakoletno popravo bi bilo treba večjega zneska, nego je stala enkratna naprava kopališča v Mednem, ki je pristopno najširšim slojem. Ogromen splav kopališča ob Ljubljanici je postal nevarnost za Karlovški most in za zatvornice v Groharjevem kanalu. I.ani ie še magistratni gremij prevzel na iastno odgovornost popravila, letos pa tega ni hotel več storiti, ker bi si nakopal po izpovedi raznih izvedencev preveliko odgovornost, ako bi se splav kopališča ob narasli vodi odtrgal. Zato se je moral splav na Ljubljanici primerno zmanišati. Z lesom, ki se je pridobil s to okrnitvijo. se ie večinoma zgradilo kopališče v Mednem. Po teh pojasnilih župana je glasovala velika večina za zavrnitev pritožbe Ivana Freliha, proti so glasovali le obč. svetniki: Dachs, Muser, Jeglič, Hribar in Sernec. Odklonila se je tudi pritožba Antona Mavra proti predpisu občinske trošarine. Na prošnjo Josipa Marinkota je občina pripravljena na odprodajo male parcele 99 če-tvornih metrov v šentpeterskem predmestju po Din 35 za meter. Slednjič je poročal načelnik finančnega odseka o predlogu za najetje 7 milijonskega posojila za zgradbe iz 6 odst. obligacijskega posojila Za zgradbo na Poljanski cesti, za delavsko zbornico, za stanovanjske hiše v Koleziji in za stanovanjske vile za artiljerijsko vojašnico je na razpolago 27 milijonov, dočim primanjkuje še za kritje teh zgradb okroglo 7 milijonov dinarjev. Zato predlaga občinski svet, naj se v to svrho najame 7-milijonsko posojilo. Predlog je bil brez debate sprejet. Gradbene zadeve. Za gradbeni odsek ie poročal obč. svet. prof. Jarc. Pritožba Pivovarne Union d. d. proti odloku za napravo trotoarja na Celovški in Ruški cesti se je kot neutemeljena zavrnila. — Pritožbi Pokojninskega zavoda za privatne nameščence proti odmeri prispevka za trotoar na Miklošičevi cesti in v Pražakovi ulici se je v toliko ugodilo, da se je znižal prispevek na dve tretjini, t j. na 17.570 Din, ker je ena tretjina že bila plačana. — Pritožba Poštne hranilnice proti odmeri prispevka za napravo robnikov na Aleksandrovi cesti se je kot neutemeljena zavrnila. — Pritožba Marije Srepotnjakove proti plačilu za napravljeni trotoar v Slomškovi ulici se je kot neutemeljena zavrnila. — Zavrnil se je tudi priziv Lovra Demšarja glede prispevka za napravljeni trotoar v Pražakovi ulici. Pritožba Direkcije državnih železnic proti izdanemu stavbnemu dovoljenju Rudolfu Lu-kežu za zgradbo enonadstropne hiše ob Dunajski cesti se je zavrnila. — Pritožba Otmaria Bamberga proti odloku za povišanje dimnika v pritličnem poslopju na dvorišču ob Miklošičevi cesti se je zavrnila. Nadalje je bilo sklenjeno, da se na predlog obč. svet Dachsa popravijo stopnice pri cerkvi Sv. Florijana, za kar so prora-čunani stroški na 5.311.30 Din. Obenem se bo odstranila tamkaj se nahajajoča lesena baraka. Ugodilo se .ie prošnji Pavla Kalina za parcelacijo zemljišča ob Streliški in Ku-manovski ulici. Francu Devetaku se je dovolila sprememba parcelacije zemljišča v Močnikovi in Korytkovi ulici. — Dragu Franku in inž. Emilu Frmzu se odproda v Staničevi ulici nekoliko mestnega sveta po 20 Din četvorni meter. — Priziv Per-danovih dedičev proti odprodaji Ozke ulice, se zavrne ter se odobri tudi prodajna cena 25 Din za četvorni meter pod pogojem, da velja za odprodano Ozko ulico stavbna prepoved, ker se nahaja v njej cestni kanal, do katerega ima mestna občina vedno dostop. — Prizivu Vladimirja Vajde se je ugodilo ter se mu izda stavbno dovoljenje za zgradbo enodružinske hiše na parceli št. 271/1 k. o. Šentpetersko predmestje I. del. Regulacija Dunajske ceste Gradbena direkcija je mestnemu magistratu vrnila vse skice in načrte o novi regulacijski črti na Dunajski cesti s povabilom, da naj o rekurzih prizadetih posestnikov poda mnenje tudi občinski svet Poročevalec prof. Jarc je ob tej priliki prečital daljše poročilo Mestnega gradbenega urada, ki se izreka za zavrnitev prizivov prizadetih posestnikov. Na predlog obč. svet. dr. Gregoriča pa se je sklepanje odgodilo do prihodnje seje, da bi mogli obč. svetniki do takrat točno proučiti celo zadevo, ki je za razvoj severnega dela Ljubljane velikega pomena. Nova pot na Grad. Iz Streliške ulice doslej ni bilo nobene poti na ljubljanski Grad. Sedaj pa je posestnik Magister iz Streliške ulice pripravljen odstopiti svet za napravo nove poti na Grad brezplačno pod pogojem, da napravi mestna občina na lastne stroške betonsko škarpo, ki bi bila potrebna za ureditev poti, da napelje vodovod k njegovi gostilniški kuhinji in da napravi iz varnostnih ozirov tudi potrebne ograje. Pot bi bila okrog 2.50 m široka in bi šla tik vrta g. Magistra do Kravje poti. Stroški bodo znašali 80.000 Din. Pogoji g. Magistra so bili sprejeti ter se bo pot napravila v doglednem času. Personalno-pravne zadeve. Za personalno-pravni odsek je poročal obč. svet. Urbančič. V odbor za upravo meščanske imovine so bili izvoljeni gg. Avgust Jenko, Josip Maček. Valentin Accetto, Andrej Marčan, Ivan Križnar in Engelbert Franchetti. Predlog obč. svet Krvine naj se namesto g. Franchettija izvoli obč. svet. Jeglič, je bil odklonjen. Nato je bilo odobrenih tudi 40 prošenj za sprejem v ljubljansko občinsko zvezo, dočim jih je bilo 35 odklonjenih. Regulacija najemnin v mestnih hišah Za stanovanjski odsek je poročal obč. sv. Likozar. Stanovanjski odsek je sklenil, da se v načelu obdrži kategorizacija najemnin v mestnih stanovanjskih hišah, ki jo je izdelala posebna komisija. Nadalje je sklenil, da se najemnine povprečnih stanovanj odmerijo za 1 kategorijo nižje. Prošnje oziroma ugovori se imajo reševati po principu kvadrature, vendar pa se bodo tudi v bodoče presojale po možnosti individualno. Stranke, ki imajo odpovedano stanovanje, se bodo v najkrajšem času brezpogojno de-ložirale. Sttankam, ki brez lastne krivde ne morejo plačevati dosedanjih najemnin, se bodo preskrbela stanovanja v barakah, dočim se bodo stranke, ki so plačila zmožne, pa najemnin nočejo plačevati, brezpogojno deložirale. Strankam v mestnih hišah, ki žele zamenjati stanovanja, ker so jim predraga ali pa, ker se morda žele preseliti v večje stanovanje, se ne bo delalo nikakih zaprek in se jim bo po možnosti ugodilo. Stanovanja v starih mestnih poslopjih so glede na najemnino razdeljena na 6 kategorij ter se bo plačevala najemnina od njih po obsegu od kvadratnega metra. V prvi kategoriji se plačuje od kvadratnega metra 80 Din. v II. kat. 70, v III, kat 60. v IV. 50, v V. 4C. v VI. 20 Dm. Prav tako so tudi stanovanja v novih mestnih hišah razdeljena v 6 kategorij in ie najemnina zanje za približno 20 odstotkov višja kakor v starih hišah. Najemnina se bo plačevala za sobe od kvadratnega metra, dočim se računata pri pritiklinah dva kvadratna metra za 1 kvadratni meter. Na vprašanje obč. svet. dr. Gregoriča je poročevalec obč. svet Likozar izjavil, da bo finančni efekt po novi kategorizaciji najemnin v mestnih stanovanjskih hišah za kakih 80.000 Din večji. Obč. svet. Jeglič je poudarjal, da je tre* ba absolutno odstraniti iz mestnih hiš stranke, ki nočejo plačevati nobene najem* nine. Župan dT. Puc je izjavil, da se bo vse storilo na podlagi informacij, ki so jih v tem pogledu zbrali posamezni obč. svetni* ki. Nemogoče pa je zahtevati od njega kot župana, da bi mogel ugoditi nad 2000 stran* kam, ki žele stanovati v mestnih hišah. Obč. svet. Urbančič je izjavil, da je sta. novanjski odsek res izvedel povišanje go* tovih najemnin, sklenjenega znižanja pa ni mogel izvesti, ker je bil prvoten občinski proračun zavrnjen in so se morali črtati drugi dohodki. Obč. svetnik Muser: Stanovanjske hiše nimajo s proračunom ničesar opraviti. (Smeh.) Poročevalec Likozar je končno še poja« snil, da se najemnine v splošnem ne bodo zvišale, izenačile pa se bodo v glavnem sa« mo v hiši na Ahacljevi cesti, ker so ob. stojale prevelike razlike. Povišanje najem« nin se je moralo strankam napovedati do 8. maja, da se bo moglo izvesti s 1. avgu« stom. Končno je tudi pojasnil, kako so se oddajala stanovanja v mestni hiši na Po* ljanski cesti, pri čemur se je postopalo strogo objektivno. Umevno je seveda, da se ni moglo vsem ustreči, ker je pač pre» malo stanovanj na razpolago. Odprava vodnjakov Za policijsko-zdravstveni odsek je obč. svet. dr. Lukan kot poročevalec predlagal, naj se sklene, da se morajo do 1. oktobra letos zasuti v mestnem pomeriju ali pa pokriti z betonskimi ploščami vsi vodnjaki ob cestah, kjer je že napeljan vodovod. Kdor bi tega ne storil, bo kaznovan z globo do 10o0 Din ali z zaporom, razen tega pa bi mestna občina izvršila potrebno delo na njegove stroške. V debati so j-osa-mezni govorniki naglašali potrebo, naj se izvzamejo vodnjaki za napajanje živine in škropljenje vrtov. Poročevalec dr. Lukan je tem zadevam primerno preitiliziral od- sekov predlog, vendar pa je bilo 6klenjeno na predlog inž. Ditricha, da se zadeva odstavi iz dnevnega reda in vrne odseku v ponovno proučitev. Mestna delavska zavarovalnica. Za socijalno-politični odsek je poročal obč. svet. dr. Bohinjec o pravilniku mestne delavske zavarovalnice zoper bolezen, nezgodo, onemoglost, starost in 6mrt, za mestne delavce, ki so izvzeti iz obveznega zavarovanja pri OUZD. Nova zavarovalnica, ki se bo osnovala še leto*, bo v administr» tivnem pogledu priključena mestnemu »oci-jaino-političnemu uradu. Zavarovani člani bodo vživali brezplačno zdravniško pomoč, brezplačna zdravila in razne poinočke za zdravljenje za dobo 1 leta, nadalje brezplačno zdravljenje v splošnem razredu javnih bolnic in v sličnih zavodih ter razne druge ugodnosti. V času bolezni, a največ za dobo 26 tednov, bodo prejemali mestni delavci vse svoje prejemke. Nad to dobo so upravičeni za nadaljnih 26 tednov do prejemkov 2/, dnevne mezde. Zdravniško pomoč in zdravila bodo prejemali tudi svcj-ci mestnih delavcev. Pogrebnina se bo izplačala mestnemu pogrebnemu zavodu, ki v me6tu pogreb izvrši, izven mestnega po-merija pa na roko onega, ki je pogreb oskrbel. Ako je bil kdo pred ustanovitvijo zavarovalnice član kake pogrebne bratovščine ali družbe, 6e ima to vpoštevati. Pravilnik določa tudi pomoč za slučaj onemoglosti, starosti in smrti. Najvišjo pokojnino bi uživalo po dosedanji razporeditvi le 7 delavcev s 84 Din dnevne plače, ki bi po 35 letih službovanja prejemali pokojnino po 25.000 Din na leto. Nadaljnih 90 delavcev bi prejemalo po isti dobi po 12.000 Din na leto, 60 delavcev po 10.000 Din, 9 delavcev po 6000 Din in 1 delavec po 5040 Din. Načelstvo mestne delavske zavarovalnice bo tvorilo 10 članov, od katerih jih izvolijo 6 delavci, S pa občinski svet. Dohodki mestne delavske zavarovalnice se bodo opravljali popolnoma samostojno. Prispevki za bolniško zavarovanje bodo znašali 5 odstot. od dnevne mezde, za starostno zavarovanje pa 3 odstotke. Načelstvo se vodi na občnem zboru za 3 leta, nadzorstveni odbor pa za 2 leti. Pravilnik mestne delavske zavarovalnice stopi v veljavo s 1. septembrom ter bo do izvolitve načelstva, ki se ima izvršiti do 1. januarja 1930 vodil posle od župana imenovani mestni uradnik z 2 zastopnikoma delavcev in 2 zastopnikoma mestne občine. Po debati, v kateri je stavil obč. svet. Ambrožič več izpreminjevalnih predlogov, je bil predlagan pravilnik z nekaterimi spremembami v celoti, soglasno sprejet Ob 9. zvečer je upan zaključil javno sejo, nakar se je vršila tajna seja. Tajna seja Na tajni seji so 6e obravnavale razne personalne zadeve mestnih uslužbencev. Odklonila se je prošnja mag. sluge v p. Ivana Perdana, da bi se mu vštela v pokojnino leta, ki jih je odslužil kot železniški delavec in kot stražnik pri občinah Kranj in Bled. Magistratni oficijant Ivan Pavšek se je vpokcjil kot magistratni asistent XI. čin. raz. 6kupine C I. plačilne stopnje ter se mu je priznala pokojnina v višini 68.8 odstot. aktivnih prejemkov. — Magistratnemu tržnemu nadstražniku se je priznala loO odstotna pokojnina po 10. stopnji mag. oficijantov. Dohodarstvenemu prejemniku Januarju Deteli se je priznala pokojnina v izmeri 81% aktivnih prejemkov po 5. plač. stop. mestnih dohodarstvenib prejemkov. — Vdovi mag. pomožnega uradnika Ivani Pokom se je dovolila do preklica milostna pokojnina 500 Din na mesec. Mestni kopelščici Mariji Bitenc se je dovolila do preklica milostna pokojnina po 500 Din na mesec. — Vdovi mestnega delavca Viktoriji Korinšek se je priznala pravica do razlike med vdovsko podporo in nezgodno rento. — Inž. agronomije Cirilu Jegliču se je dovolil enoletni dopust v svrho specijaliziranja iz vrtnarske stroke v Nemčiji, za kar mu je podelila država mesečno štipendijo po 30(X> Din. — Začasni strojnik Alojzij Zupan v mestni klavnici je bil imenovan za stalnega v III. kategoriji, II. plač. stopnje. _ Začasni šofer Ivan Novak je imenovan za stalnega v I. kategoriji III. stopnja. Začasni paznik mestnih delavcev, Aleš Gorkič. je imenovan za stalnega v I. kategoriji, II. stopnji. — Magistrataa oficijantka Marija Dobovišek je prevedena v XI. činov. raz. I. 6topnje, kategorija C, mestnih uradnikov. — Pretikalec mestne elektrarne Avgust Ničman je napredoval v X. plač. stopnjo II. kategorije. — Magf-stratnemu pisar, nadoficijalu pri mestnem tržnem nadzorstvu, Albertu Dergancu, je bil podeljen naslov pisarniškega ravnatelja. Poskus samomora z lizolom v Trzinu Ljubljana. 23. julija. Gorenjski kolodvor je okoli 20.45 telefonično obvestil reševal« no postajo, naj odpošlje svoj avto v Trzin, kjer se je z lizolom skušal zastrupiti neki delavec. Rešilni avto z dvema reševalcema je takoj odhitel v Trzin, kjer so našli v hiši št. 34 v krčih se zvijajočega 271etnega zidarja Franceta Z., očeta treh otrok. V samomorilnem namenu je izpil znatno ko« ličino lizola. Ker je samomorilni kandidat besnel, sta ga reševalca s pomočjo doma* činov le s težavo naložila v avto ter naglo odpeljala v ljubljansko bolnico. Rabiti sta morala celo prisilni jopič. Spravili so ne* srečneža na notranji oddelek bolnice, kjer so mu nudili prvo pomoč. Kaj je gnalo mladega zidarja v obup ni znano. Pravijo, da beda in družinske razmere. Neresnične vesti o novi nesreči v Triglavskem pogorju Ker je sinoči ljubljanski rešilni avto kmalu po prihodu zadnjega gorenjskega vlaka moral opraviti vožnjo z glavnega kolodvora, so se po mestu razširile govorice da se ie neki član reševalne ekspedicije težko ponesrečil in da so ga prepeljali v ljubljansko bolnico. K sreči so se izkazale te vesti za netočne. V bolnico ie bila prepeljana Ie neka težko bolna ženska iz Litije. Odpuščene poštne uradnice Beograd, 23. Julija p. Z odlokom ministra Javnih de! ia pošt Je bilo odpuščenih iz državne službe brez pravice na odpusta i no več poštnih in telefonskih uradnic zaradi malomarnosti v službi. Med drugimi Je bila odpuščena tudi neka telefonistinja beograjske centrale, ker Je vodila privatne razgovore, dooiim so morate stranke čakati na zvezo. K poravnavi Slavenske banke Včeraj 23. t m. se je vršil v Ljubljani p sestanek slovenskih upnikov Slavenske banke, ki ga je sklicala Zveza jugoslovanskih hranilnic. Predsednik Zveze g. Pretnar je prečital poročilo eksekutive slovenskih upnikov. Delovanje eksekutive je glasom tega poročila obstojalo v naporih, da se z upravnim odborom Slavenske banke doseže poravnava; pogajanja so se vlekla par mesecev, končno pa ie upravni odbor Slavenske banke stavil direktno potom sodišča poravnalno ponudbo na izplačilo 22%-ue kvote, iz-plačljivo v gotovini takoj po pravomočnosti poravnave. Poročilo g. Pretnarja je nato obširno razpravljalo vzroke konkurza banke in je končalo z apelom na odgovorne faktorje, da omogočijo ugodno poravnavo! O vrednosti še nevnovčenih aktiv se je razvila obširna debata. Dočim sta dva govornika zastopala mnenje, da bi se lahko izplačalo okoli 29%, je pojasnil navzoči ravnatelj konkurzne uprave g. Gruden navzočim upnikom, da predstavlja ponudba na izplačilo 22% ponudbo na podlagi dejanskega vrednostnega stanja konkurzne mase. Povdarjal je, da je nabrane gotovine za 30.800.000 Din, dočim se bi dala po njegovem mnenju ostala aktiva v ugodnem slučaju iztirjati za 7,500.000 Din tako, da se more računati s skupno vsoto vseh aktiv v znesku 3S,300-000 Din, dočim pasiva na podlagi 22% ne kvote znašajo 37,900.000 Din, pri čemur je treba vzeti v obzir, da bo imel ponudnik poravnave po dvigu konkurza še stroškov za okroglo 2,500.000 tako, da znašajo pasiva za ponudnika poravnave skupaj 40,400.000 Din. V nadaljoi debati so opetovano jako ostro trčila mnenja ob mnenja, a vsi govorniki 60 stali očividno pod vtisom prepričanja, da je največje zlo, ako se konkurz še nadalje zavlačuje, ker vsled ogromnih kon-kurznih stroškov kopni preostalo premoženje od tedna do tedna. Govornikom, ki so zastopali tezo, da je treba še pritisniti za povišanje kvote, so ugovarjali drugi, češ, izgledi so negotovi, kazenska preiskava ni rodila nobenega uspeha in oni, ki hočejo nadaljevati borbo, naj prevzamejo jamstvo, da bodo upniki, ako se konkurz zopet zavleče, dobili pozneje več, ne pa manj nego znaša sedanja ponudba. Naravno je, da take garancije nihče od navzočih prevzeti ni mogel. Končnega sklepa ui bilo, pač pa je prevladovalo mišljenje, da naj se na samem zboru upnikov, ki se bo vršil 25. t m. v Zagrebu in kjer ee bo glasovalo o «preje-mu 22%ne poravnalne ponudbe, 6kuša doseči povišanje ponudene kvote. Zračni promet Beograd-Skoplje-Solun Beograd, 23. julija, p. S 1. avgustom bo vzpostavljen redni zračni promet na pro* gi Beograd*Skoplje. V teku so pogajanja z grško vlado, da bi se ta proga podaljša* la do Soluna s tem, da bi Grčija med Skopljem in Solunom vzdrževala svojo pro go. Istočasno še vrše pogajanja z avstrij« sko zračno*prometno družbo v svrho uved* be rednega prometa na progi Dunaj*Gra* dec*Zagreb. V merodajnih krogih upajo, da bo na ta način še tekom letošnjega le* ta vzpostavljena direktna proga Dunaj« Beograd*Solun. Zverinski stariši Imeli so sina pet let zaprtega v kleti Subotica, 23. julija, n. Pri nekem boga* tem subotiškem kmetu je policija odkrila, da je oče držal svojega sina Franca Sa* veckega že več kot 5 let zaprtega v kleti. Fant je bil svoj čas odpuščen od vojakov in se je vrnil na očetov dom iz Karpatov s težko pohabljenimi udi. Sin naravno ni več mogel delati na polju. Skopega očeta je to tako jezilo, da je sklenil svojega po* habljenega sina vreči v klet in ga tu po* stopoma izstradati. Ko je policija vdrla v klet, je našla sina Franceta v strahoviti ne* snagi. Bila ga je sama kost in koža. Po* licija je zaprla starega Saveckega in njego* vo ženo ter ju izročila sodišču. Trebušni legar v Požegi Požega, 23. julija, n. Pred dnevi jc bilo v Požegi ugotovljenih nekoliko primerov trebušnega tifusa. Mestni fizik je takoj iz* dal potrebne ukrepe proti razširjanju te epidemije. Prebivalstvo je bilo cepljeno. Navzlic temu pa so včeraj že umrle prve žrtve, med njimi študentinja filozofije Ivanka Sočanin. V bolnici leži 8 oseb, v privatni oskrbi pa 6. Tudi v vojašnici so bili ugotovljeni primeri trebušnega tifusa. Oblasti so ukrenile vse potrebno, da se epidemija čimprej zatre. Prebivalstvo se v strahu spominja epidemije tifusa, ki je razsajala v Požegi pred 35 leti in ki je ta« krat zahtevala nenavadno veliko število žrtev. Premestitve v poštni službi Beograd, 23. julija p. Na predlog ministra javnih del in pošte je kralj podpisal obširnejši ukaz o premestitvah v poštni službi. Med drugimi je premeščena iz Prevalj v Maribor I. uradnica Natalija Korošec. Vojaško letalo moralo zasilno pristati Požega, 23. julija n. Vojna eskadrite, ki je danes vzletela na polet iz Zagreba v Zemun, Je blizu Požege izgubila eno letalo. Ko so videli okolišni kmetje, da se letalo spušča k zemlji., so hiteli na kraj nesreče. Letalo je moralo pristati zaradi pomanjkanja bencina. Letalo se }e moralo spustiti na neko žitno polije. Piloti so ostali nepoškodovani, a tudi letalo je domala nepoškodovano. Iz Požege je bila obveščena ko-mandautura v Z&munu o letalski nesreči s pozivom, da odpošlje v Požego mehanike, ki bodo letalo razložili in ga poslali po železnici v popravilo. Nov most čez Bosno Beograd, 23. julija č. Minister javnih del je odobril prevzem dogotovljenega mostu preko reke Bosna pri Visokem. Most je zgrajen iz armiranega betona. Dolg Je 100 metrov. Znamenita najdba pri Sisku Slsak, 23. julija n. Pri kopanju temeljev za novo opekarno so našli okostnjak dilu-vijalnega nosoroga. Strokovnjaki sodijo, da pripada najdeni nosorog dobi Krapin-skega človeka. Minister poljedelstva o letošnjem pridelku pšenice in koruze Žetev pšenice nadpovprečna, pridelek ko« ruze odličen. Beograd, 23 julija č. Minister poljedelstva dr. Oton Frangeš je dal danes novinarjem o predstoječi žetvi pšenice in koruze naslednjo izjavo: Po vsej priliki bo letošnja žetev pšenice več kot povprečna, vendar pa nekoliko slabša, kakor je bila 1. 1928. Ta žetev je bila namreč napram poslednjim 20 letom uprav rekordna. Glede koruze je treba ugo toviti, da mu po dosedanjih poročilih ne preti nikaka nevarnost. Nasprotno, ako se bo koruza tako izvrstno razvijala, ni izključeno da bo pridelek koruze odličen in morda celo rekorden. Ce upoštevamo, da obstojajo še velike zaloge lanske pšenice in da letošnja žetev ne bo baš prvovrstna, potem lahko sklepamo, da bodemo s pšenico dokaj založeni in da ne bomo trpeli pomanjkanja. Lanskoletni pridelek koruze je znašal komaj 18 mil. kvintalov, povprečni pridelek koruze znaša 38 mil. kvintalov, a letošnji pridelek se računa na 3 do 4 kratni znesek lanskega. Iz tega je dokaj razvidno, da bo naše gospodarstvo imelo letos od koruznega pridelka prav izdatne koristi. Dr. Frangeš ni hotel dati novinarjem Podrobnejših številk. Ce upoštevamo, da smo lani prejeli za izvoženo koruzo kakih 600 mil. Din, potem lahko sklepamo, da bo letošnji pridelek koruze omogočil vnovče-nje tega pridelka do višine 2 milijard Din. Zagoneten razglas osiješke policije Osijek, 23. julija č. Tukajšnja policija !e danes poslala osiješkim listom naslednjo objavo: Poziva se neznana vseba, ki je 1. maja t 1. poslala po pošti dopisnico šefu beograjske policije, da se osebno zglasl pri njemu ali pa da se prijavi pismenim potom te.inični policiji v Beogradu zaradi potrebnih pojasnil. Diskrecija zajamčena, nagrada znaša 100.000 Din. Osiješka policija ne navaja podrobnosti, tako da je objava razumljiva samo za neznanega pisca. Ugledni gosti v Dubrovniku Dubrovnik, 23. julija n. Angleški poslanik t, Albaniji sir Hopson je danes prispel v Dubrov« nik in se nastanil v hotelu La.pad. Ž njim je do-potoval tudi angleški vojaški ataše sir Percy. V Dubrovnik sta prispela nadalje poljska narodna poslanca Jan Samouk in Sigizmund Sav-ko vaški. Pogajanja za reparacijsko konferenco vlad Pariz, 23. julija, s. Na današnji seji mi* nistrskega sveta, ki -se je ministrski pred* sednik Poincare zaradi obolelosti ni ude« ležil, je poročal zunanji minister Briand o zunanjepolitičnem položaju. Briand je prečital pismo Foreign Officea, v katerem opušča angleška vlada dosedanjo željo, naj bi se konferenca vlad sklicala v London ter daje pobudo, naj se vrše zasedanja v Parizu. Briand je na ta predlog brez na« daljnega odgovoril, da francoska prestolica ni pripraven kraj za zasedanje konference, ker govore proti njej isti vzroki kot proti Londonu. S francoske strani je bil ponov« no stavljen predlog, naj se izbere kakšno nevtralno mesto. Obnovitev rusko-angleških diplomatskih odnošajev Berlin, 23. julija s. Kakor poroča »Vorvarts« iz Moskve, se je sovjetska vlada odločila, da na angleški predlog, naj odpošlje v London delegate, ki naj bi razpravljali o pogojih glede obnove odnošajev, ne bo odgovorila, dokler angleška vlada ne poda izjave o obnovi odnošajev. Nova čsl. nota Madžarski Praga, 23. julija h. Danes se je vršila v zunanjem uradu redakcija besedila note, ki Jo bo pojutrišnjem izroči! češkoslovaški poslanik v Budimpešti dr. Pallier zunanjemu ministru Waiku. Jutri bo besedilo note izročeno tisku. Obširna zastrupljevalska afera na Madžarskem Budimpešta, 23. julija, s. V Nagvreve in okolici so se v zadnjem času množili pri« meri zastrupljenj. V zvezi s tem je bilo dosedaj aretiranih osem oseb. V šestih občinah so te dni izkopal-' 18 mrličev, o ka« terih dvomijo, da so umrli naravne smrti. 12 do 15 trupel bo izkopanih v prihodnjih dneh. Glavno krivdo nosi neka Csordaso« va, o kateri je preiskava ugotovila, da je prodajala za 100 pengov dozo arzena in po učinku zahtevala nadaljnjih 100 pengov. Doze so bile baje tako močne, da bi umo« ✓ile vola. Tropična vročina na Poljskem Varšava, 23. julija s. Včeraj 1* vladala v mestu tropična vročina. Pet oseb je umrlo na solo-čarici. Zvečer je divjala nad mestom strašna nevihta. Eno osebo je ubila strela, tri pa ranila. StTeJa je udarila tudi v nekatere vozove cestne železnice. V nekaterih mestnih delih je zavladala popolna tema ker je vihar razdejal napeljavo. Praga, 23. juilja. h. Že tri dni vlada ▼ Pragi neznosna vročina, ki presega po* vprečno 30 stopinj. Danes so toplomeri beležili skoraj 40 stopinj Celzija Slične vročine ne pomnijo v Pragi od leta 1923. Deset dni v zraku Sant Louis, 23. julija g. Ameriška letalca Jaoksom io Obrien sta v vsej tišini naipadla svetovni vstrajnostai rekord, ki sta ga pred kr»i-kim postavila Reinhard io Mande! v času 240 ur 43 minut. Jacikson in Obrien sta s svojimi letalom »Sant Louis-Robni« že deseti dan v zraku. Motorji delujejo brezhibno in tudi gorivo s« do-važa poeKiinotrta v redu. Hmeljski trg Zatec. 23. Julija h. Tendenca Je trajno tr^na. Cen« so nespremenjene od 750 do 900 Kč. Stanje nasadov Je zaradii trajne visoke vročine katastrofalno. •JUTRO« st 170 JTa Sreda, 24. 1 $29. Maši Kraji in J Dr. Jelimir Mažuranic * Ig je podal ostavko kot minister trgovine ..J* Sokol Moste pod zaščito Nj. Vis. prestolonaslednika Petra Prestotonasletfnik je prevzel kirmstvo društvenega prapora m protektorat nad društveno proslavo. Sokol Moste slavi 11. avgusta 15 let-trico svojega obstoja. Ob tej priliki razvije društvo svojo zastavo ter priredi dobro pripravljeno društveno slavnost. Največjo radost v društvu ln splošno zadoščenje in simpatije v javnosti je vzbudila vest, da je Ni Vel. kralj odobril, da Ni Vis. prestolonaslednik Peter prevzame kumstvo društvenega prapora, istočasno pa pokroviteljstvo nad društveno proslavo. Ta izredni dokaz najvišje naklonjenosti a tudi najvišjega priznanja zaslužnemu narodnemu delu Sokola v Mostah, daje društveni proslavi največji sijaj. Ker bo Ni VeL prestolonaslednik Peter osebno zastopan pri proslavi je društvo vse storilo, da poteče društveni častni dan čim veličastnejše. Da se more proslava vršiti v kar dostojnejšem zunanjem okviru, je društvo zaprosilo oblasti odbor, da se mu za ta dasi prepusti obširno in od vseh strani za grajeno dvorišče oblastne žrebčarne. Ni dvoma. da bodo stari strankarski predsodki že z ozirom na osebo visokega pokrovitelja obmolknili in da bo prošnja društva uslišana. i Proslave se bodo udeležila mnoga sokolska društva iz Ljubljane in okolice ta obeta postati 11. avgust dam lepega sokolskega uspeha. ^ Vsi f>fvšl in sedanji člani Sokola Mo- ste, kakor tudi oni, ki se za sokolsko idejo zanimajo in bi hoteli postati člani se vljudno vabijo na sestanek dne 25. tega meseca ob 8.30 v prostorih staroste br. Rahneta v Mostah. K nesreči v Triglavskem pogorju Usodna nesreča se je dogodTla v nedeljo še pred nevihto približno ob 15.15. Tovariši so dobro videli, kako sta padla nesrečni Habe in Vreš. Prvega so izgubili iz pogleda, drugega pa so videfi ves čas pod seboj, ko je ležal z razprostrtimi rokami na polici tako, da je bilo pod trupla na njej, pol pa nad prepadom. Ponesrečencev med padcem ni izgubil zavesti, kajti ko so mu zaklicali: Drži se, se je takoj bolj privil ob skalnato po-Hco. Nesrečo sta prav tako kakor iz te-aterske galerije opazovala od slapa gg. Križaj in dr. Mayer. Videli so ju tudi Hrvati ki so plezali v drugi smeri. Gs. Križaj in dr. Mayer sta čudovito urno napeljala vrvi do tovarišev obeh ponesrečencev. Vrvi so bile napeljane v etri uri. Najprej so potegnili ponesrečenega Vreša za kakih 15 m višje na varnejše mesto. Tam sta bila pri njem od tedaj pa vso noč do 8. zjutraj gg. Kvas in Česen. Silna nevihta je nastopila okrog 19. Vreš je bil vso noč pri zavesti in proti jutru je g. Kvasa, katerega je na dan nesreče šele spoznal, klical celo po imenu .... Ekspedieiji sta prišli skupaj okrog 6. in sicer od vrha nosaci pod vodstvom g. Hlebanje iz Mojstrane, od spodaj pa ekspedicije jeseniških skalašev pod vodstvom g. Copa. V tej ekspedieiji so biM turisti Miha Potočnik iz Mojstrane, Matevž Frolich iz Jesenic, Križaj, Hudnik, Gostiša. Kham m Brandt iz Ljubljane. Najprej so odpremili ranjenega Vreša ina Kredarico, kjer mu je nudil prvo pomoč nemški turist zdravnik, ki že dalje časa biva na Kredarici. Zdravnik je izjavil, da po vsej verjetnosti nesreča ne bo imela težjih posledic. Kakor smo že poročali, si Vreš ni polomil udov in tudi znatnejših notranjih poškodb ne bo imel, dasi so mu noge popolnoma odpovedale. Habeta so našli silno razbitega na snežišču približno 90 m pod vrhom Triglava. Najbrž se je že ubil, ko je priletel na prvo polico. Padal je v lokih ter se štirikrat odbil od skalovja. Pokojni Vinko Habe bo jutri ležal na mrtvaškem odru v Sokolskem domu na Taboru, odkoder ga bodo ob 17. odpremili k večnemu počitku na pokopališče pri sv. Križu. Sokol I. je glede sprevoda svojega zaslužnega brata že izdal poziv. ki je objavljen na drugem mestu. Ranjeni Vreš je bil včeraj popoldne s kranjskim rešilnim avtom prepeljan v Kranj, kjer se nahaja začasno v oskrbi zdravnika dr. Bežeka. „Jutrovčki" na ekspedieiji okoG sveta, t j. otoka Krka Prva slika: »Jtrtrova« družba pred vkrcanjem na svetovno potovanje. Druga stika: Ponosni »Plav« pristaja v Omišlju. Tretja stika: Pod zmagoslav« no zastavo študirajo »Jlitrov* čki« narodne prilike sredi prestoltce otoka Krka. „Jutrova" družba se je vrnila iz Pariza Z včerajšnjim gorenjskim brzovlakom ob 8.38 zjutraj se je vrnila »Jutrova« družba po enotedenskem bivanju v Parizu zopet v Ljubljano. Iz Pariza je družba odpotovala v nedeljo zvečer in se ustavila v ponedeljek od jutranjega do večernega vlaka v Curihu, kjer so si ogledali mesto in okolico. Iz enotedenskega bivanja v Parizu so vsi člani družbe odnesli najboljše vtise. Ogledali so si vse najbolj markantne točke, kolikor je to pač v enem tednu v tako velikem, pestrem mestu mogoče. Ta ogled jim je bil olajšan v toliko, ker so imeli ves čas avtokare in vodstvo na razpolago. Napravili so tudi več izletov v okolico, v Versailles, Fontainebleau, Malmai-son itd., bili so na 300 metrov visokem Eif-lovem stolpu, odkoder so uživali veličasten razgled po ogromnem mestu in njega okolici. Obiskali so tudi opero in moderno revijo ter znamenitejše lokale in velike zavode ter galerije. V celotnem so se vsi člani družbe vrnili z zadoščenjem iz tega potovanja, obžalujejo le eno, da je bilo prekratko. Avgust Možina 70-Ietnik Avgust Možina je eden izmed najpopularnejših mož v vrstah ljubljanskih obrtnikov. Nič čudnega. Po rodu je pristna ljubljanska srajca; samostojen čevljarski mojster, in to izvrsten mojster, pa je že od leta 1882. A najodličnejše njegove vrline so: kremenit značaj, simpatična dobrodušnost bi plemenita vnema za vse stanovske in narodne interese. Preizkusil je tudi on v svojem trudaljubnem življenju to in ono kljubovalnost usode, toda z delom in bistrim umom je premagal vse ovire in si v Ljubljani ustvaril svojo sedanjo lepo pozicijo. Njegova splošno znana delavnica je na Gosposvetski cestL Ob 70-letnici, ki jo bo danes praznoval v ožjem domačem krogu, je lahko ponosen na svojo družino, ki jo je vzgojil v strogo narodnem duhu. »Jutro«, ki ceni v g. Možini svojega zvestega naročnika ter za vsako narodno in napredno stvar navdušenega moža, se pridružuje čestitkam njegovih neštetih tovarišev in prijateljev, želeč uglednemu jubilantu še mnogo srečnih let. Krvavi dogodki v zagorski kotlini Zagorje, 23. julija Čudno je delovala vročina prve nedelje letošnje dobe pasjih dni v naši kotlini. Nedeljska kronika je krvava, kakor že dolgo ne. Vsi člani naše orožniške postaje so imeti v nedeljo in ponedeljek polne roke dela in pokazali so veliko sposobnost v težki službi. Komaj se je v nedeljo zvečer raznesla vest. da je bil v Podkraju v neki gostilni z vilami težko ranjen neki mladenič, je že prišel na orožniško postajo Pavle P. iz Podkraja ter se sam prijavil, da je z nožem zabodel 50-letnega Alojzija Reklavca iz Podkraja. Nenadoma je prišlo do krvi. Doma so popoldne igrali »šnopsel« in med igranjem so izpili liter »šnopsa«. Drugi so se razgubili, Pavle in Reklavec sta ostala sama in kar naenkrat sta začela pregrevati neko staro sovraštvo. Pavle je baje Re-klavca pred tremi leti osumil neke tatvine. Beseda je dala besedo, zadnji pa je spregovoril nož. Reklavec je dobil rano v trebuh, zdravnik pa pravi, da ni večje nevarnosti. Nož je govoril tudi v polšniški občini. Gostilničar iz Konjšice se je vrnil z Dolenjskega. kjer je poskušal vino. Proti domu je prihajal dobre volje in večjo steklenico vina je nosil s seboj. To steklenico je pustil nekje med potjo in šele doma jo je pogrešil. Šel je nazaj, da jo poišče in tako je trčil v dolini posestnika Medveščka na fante, ki so istotako dobro razpoloženi prevažali »balo«. Gostilničar jih je obdolžil, da so našli in izpili njegovo vino. V prepiru je dobil z nožem po glavi. K zdravniku se je zatekel v Zagorje, obvezali so mu pet ran, storilca pa so odvedli orožniki. Največja senzacija je že opisani mnor bivšega trgovca Gabrona. Kaj je ugotovila preiskava, še ni znano. Kolesarski tatovi so prenesli svoje delovanje iz mesta Ljubljana, 23. julija Ljubljanska policila in tudi orožniki imajo zadnji čas polne roke dela s kolesarskimi tatovi. V prvi vrsti je treba razjasniti vse tatinske čine glavarja kolesarskih tatov Raznožnika, proti kateremu preiskava počasi napreduje. Raznožnik se še vedno nahaja v policijskih zaporih. »Zadnji čas so kolesarski tatovi prenesli svoje delovanje iz mesta na deželo,« je danes pripomnil policijski nadzornik g. Zaj-dela, ko je navajal nekatere številnejše kolesarske tatvine na deželi. Y nedeljo je bila K Smartnem ob Savi gasilska veselica, na katero Je prišel tudi čevljarski pomočnik Janez Ramovš, stanujoč na Ježici 24 Pripeljal se je s kolesom, katerega je prislonil k leseni ograji na dvorišču. Ko se je hotel okoli 2. zjutraj v ponedeljek odpeljati domov, kolesa ni bilo več na mestu. Neznan tat mu je odpeljal skoro novo. rdeče pleskano in 1700 Din vredno kolo znamke »Aiglon« s tovarniško številko 229.049. Kakor brzojavlja orožnrška postaja v Ribnici, je bilo tam v nedeljo ukradeno tudi novo kolo znamke »Aiglon« s tovarniško številko 301.325. Po Štajerskem se že dalj časa klati m potepa iz Stare Gradiške pred mesecem pobegli Martin Šumak od Sv. Jurija ob Ščav-nig pištola s 50 naboji in vsi dokumenti, tičoči se pobeglega fanta. Jasno je, da ie vlomi' mladi Roland. Mojster Selišek ie oškodovan za okroglih 1200 Din. Za fanto-i je izdana tiralica. e— Okradena kopalka. V mestnem dam- sk sm kopališču pri mestnem parku se je kopala v ponedeljek popoldne med drugimi tudi Marija Bonač iz Celja. Ko se je podala v kabino, katero je uporabljalo še več oseb nežnega spola, je ugotovila, da ji je neznana prijateljica tnje lastnine odnesla bankovec za 100 italijanskih lir in 40 Din našega denarja. Tatici je policija baje že na sledu. Tudi med poletnimi počitnicami morate dati deci za zajtrk in južino 2—3 žličice PVOMMTjME Otroci postanejo po njem odpornejši m močnejši io si utrde zdravje, Kino Ljubljanski dvor! _Telefon 2730 Borba med liudmi in živalmi! Krik z neba RIN TIN TIN Ob 4., čertrt na 7., poj 8. ia 9. mi. I e— Žepna tatvina v kavami. V Kavarni »Evropa« na Kralja Petra cesti ie v nedeljo ponoči trgovski sotrudnik G. Š. za :ni/o utrujen zaspal. Ko se je pri napoved, poh-cijske ure ob 2. prebudil, je prestraši ugotovil, da ga je med spanjem spreten žepa? olajšal za listnico, v kateri ie imel 1090 Din denarja, in za srebrno cigaret-o d;zo vredno 300 Din. Tatvine je bi! takoj osumljen star policijski in sodnijski znanec '9 letni Mirko P. iz Celja, ki se je tidaj sumljivo obračal okrog spečega Š. in se p >T„e-je bahal s tisočdinarskim bankovcem po ugotovljeni tatvini pa je brez sledu :zg:n;J iz Celja. Iz Maribora 3— Prisega voiaških obveznikov 1879— 1906. Komanda mariborskega voj. okruga razglaša, da se bo vršila prisega voj. obveznikov rojenih 1879—1906 dne 25. t m. ob 11. dop. v Gambrinovi dvorani. Gregorčičeva ulica št. 29. Prisegi morajo prisostvovati: 1) Vsi voj. obvezniki zgoraj omenjenin letnikov, ki bivajo v mestu in do danes še njSo prisegli, brez ozira na njihovo pristojnost, 2) Vsi oni ki so kot hranilci oproščeni služenja v kadru in 3) vsi začas. ni invalidi; 4) Priseči morajo tudi vsi rez. častniki in vojaški uradniki bivše Avstro-Ogrske, ki niso sprejeti v našo vojsko, pa še niso zapriseženi. Napram onim obveznikom, ki bodo neupravičeno izostali, se b$ kazensko postopalo. a— Borza dela v Mariberu išče za Iak-;jU ž. učenec IV. razreda v Pobrežiu rodom iz Zg. Porčiča pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, kopa! v družbi več fantov Usoda je hotela, da je šel onstran naplavin, kier je z dvema tovarišema poskušal, kdo bo dalj časa vzdržal pod vodo. Na svoje veliko začudenje sta tovariša neradoma zapazila, da Kos ni prišel več na površje. Namesto, da bi o dogodku obvestili v bližini se nahajajoče druge kopalce, sta v siln' zmedenosti hitela kar sta mogla po ponesrečenčevo mater, ki je dehvka na Pobrežju. Kosa pa je med tem voda že odnesla in njegovega trupla še dosed u niso našli. Starši, ne puščajte svojin otrok brez nadzorstva v Dravo! a— Železni drog je padel na glavo 40 letnemu uslužbencu pivovarne »Union« Iv. Mogeju. Takoj poklicani rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč. a— Truplo neznane utopljenke 'e poreg-n:I v Obrežju pri Središču mlinar Ivan Kra-šovec iz Drave. Utopljenka je stara 25—30 Ift in je kmečko dekle. Najbrže ie postalo žitev nesreče pri kopanju, kajti na truplu utopljenke ni nobenih znakov, ki bi govorili za kako nasilstvo ali zločin. T"t:p'o so pokopali na pokopališču v Sredi i ti ob Dravi. Iz Kamnika ka— Brezobzirna vožnja raznih tovornih avtomobilov, ki dovažajo iz Ljubljane v Kamnik pivo, presega vse meje dopustno« sti. Šoferji se s sredine poti absolutno ne umaknejo preje, dokler vozilo, ki privozi z nasprotne strani, ne obstane. Enak prii mer se je zgodil včeraj na cesti pred Men« gšom. Na znamenje se je tovorni avto po« časi umikal s sredine ceste proti svoji des« ni strani, tisti hip pa, ko sta oba vozova prišla skupaj, zavije šofer tovornega voza naravnost v motocikel. Prav lahko bi se dogodila nesreča. Pozivamo podjetje, da svoje šoferje primerno pouči, sicer bi bili primorani v bodoče brezobzirnega šoferja naznaniti. ka—- Letoviščarjev je v našem mestu precej, pač pa manj nego lansko leto. Se« daj smo nekako na polovici sezone, pa bi bilo pričakovati, da bi bil obisk večji. Tre« ba bi bilo precej storiti za tujskopromet« no reklamo. Priporočali bi, da prevzame inicijativo v bodoče mesto samo, ki nai bi z večbarvno reprodukcijo slik iz Kamnika zainteresiralo zunanje goste za Kamnik. Predvsem pa bi bila prva potreba — zgra> diti kopališče, kajti letovišče brez kopali« šča je nemogoča stvar. Edino kopališče v Kamniku je kopališče usmiljenih bratov, ki je prvič premajhno, drugič pa je loče« no za moške in ženske. Na letovanju so povečini družine z otroci in je preveč za« htevati, da se kopajo ločeno, oz. danes ženske, jutri moški. Pred mesecem se je protestiralo m dovolili so skupno kopanje — samo za en dan. Mnenja smo, da se ne bo našel nikdo, ki bi se nad skupnim ko« panjem zgražal, še manj pa pohujšaL ka— Razglas Davčne oprave za mesto Kamnik. Davčna uprava razglaša v smislu člena 131. zakona o neposrednih davkih, da so razporedi o dovršeni odmeri zemlja* rine za leto 1929. razgrnjeni za javen vpo* gied 8 dni in sicer v času od 22. — 29. t. m. med uradnimi urami pri upravi. ka— Zadruga stavbnih obrtov St. 3 je imela v nedejo svoj občni zbor. Ob tej pri« Eki je bilo poklonjeno 381etnemu načelni* ka zadruge g. Janku Grašku lično prizna* nje. Nov odbor tvorijo: načelnik Homar Tomo, podnačelnik Rebernik Franc, odbor* luki Justin Albin, Fajdiga Julij in Kadunc Jakob. šb**^' Iz Kranja Nesreča rta potu. Predvčerajšnjim zjutraj je šel g. Ambrož s Smarjetne go* Te na delo v Kranj. Ko je prišel v smre* kov gozd, kjer sekajo drevesa delavci go* »poda Dolenca, lesnega industrijalca iz Škofje Loke, je zaslišal nad seboj šumenje padajočega debla. Čeprav je hitro odsko* čil, ga je deblo še zadelo na nogo in mu odbilo čevelj s peto vred. Ranjenega Am* broža so prenesli delavci k čuvajnici, nato v mesta Prvo pomoč mu je nudil zdrav* nik drr. Joža Bežek. r— Delovanje Kolašic. Kakor smo že poročali, je tukajšnje Kolo jugoslovenskih sester poslalo na srvoje stroške 5 otrok na letovanje v Dovje, kjer so se priključili koloniji ljubljanske šolske Poliklinike. Se* daj je odbor posredoval 9 deklicam, da so ee pridružile 2. koloniji, ki je odpotovala ▼Seraj na morsko letovanje v Omišalj. Iz Laškega Letoviščarfi so napolnili tnk. kopa* polni pa so tudi hoteli in privatna stanovanja. In prihajajo še vedno ter se tu pa tam stakne še kaka sobica. Prijav* Ijenih je sedaj preko 200 tujcev, ki pa se ne počutijo prav nič kot take, temveč so v tesnem kontaktu z domačini. Savinja ka* že že 26 stop. C in vlada v in ob njej ve* selo vrvenje. Tudi sosednje Rimske topli* ce so prenapolnjene. Med tujci je opažati osobito veliko Avstrijcev. t— Nove stavbe. Z zgradbami svojih vil »ta pričela gg. okrajni zdravnik dr. Čede in davčni nadzornik Pleskovič. Stavbe bo* do še letos pod streho. Iz Murske Sobote mr— Zobozdravnik. Bivši sreski zdrav* stveni referent v M. Soboti, g. dr. Glanč* nik se je vrnil iz Dunaja, kjer je obisko« val specijelni zobozdravniški tečaj, in je ©tvoril sedaj zobozdravniško prakso v hiši g. Nadaia. mr— Ivan Jerič obsojen. Bivši SLS po* slanec iz Prekmurja, kaplan Ivan Jerič, ki je ravno sedaj imenovan že po štiriletnem službovanju kot kaplan za župnijskega ad* ministratorja v Dolnjo Lendavo, je bil ob* sojen pri okrožnem sodišču v Mariboru, ker je priobčeval neresnične stvari o »So* kolu«; in s tem zakrivil pregrešek klevete, na 8 dni zapora, 3000 Din denarne kazni in 3000 Din materijalne odškodnine zaseb* nemu obtožitelju JSS. Značilno, da take izkušnje »Novin« še vedno niso izmodrile. mr— Sokolski dom je dozidan. V sobo* to popoldne je bilo intimno slavje. Zidar* ji so končali svoje delo na stavbi novega Sokolskega doma in so napravili prostor tesarjem in mizarjem, da dom dovrše. Po* elovili so se z lepim govorom, v katerem so pozdravili Sokola, gradbeno tvrdko Ma* yer in vse ostale. Želeli so Sokolu, da bi stal v Prekmurju tako trdno, kakor stoje trdno temelji, ki so jih zgradili. Odbor je zatem priredil zidarjem malo zakusko. Z zastavicami ovenčana surova stavba je bi* la nato fotografirana. Požar v Čecah Hrastnik, 23. julija Danes okofi 13.30 je nepričakovano izbruhnil pri posestniku Mihaelu Klanšku v razsežnem gorskem naselju Čečah severno Hrastnika — požar, ki bi lahko povzročil večjo katastrofo, da niso bili sosedje in gasilci takoj požrtvovalno na mestu. Kakor trdi posestnik sam, je ogenj nastal v kozolcu. Kako je nastal, ni znano, ker takrat ni bilo v kozolcu žive duše. Sam posestnik je takrat zaradi bolezni počival v sobi, družina ja bila zaposlena na njivah, a domači otroci so se kopali v bližnjem potoku. Bila je že velika nevarnost, da bi bil tudi vpepeljen od kozolca štiri metre oddaljeni in s slamo kriti hlev, a pretila je že tudi nevarnost 6 m oddaljeni hiši, ki je krita z eternitom. Sosedje so pravočasno opazili požar ter alarmirali vso vas in bližnjo okolico. Kritično situacijo so rešili gasilci od Sv. Katarine, kjer je bil nedavne ustanovljen odsek trboveljskega gasilnega društva. V nedeljo so pri Sv. Katarini blagoslovili šele novo brizgalno, ki je danes po dveh dneh že prestala ognjeni krst. Še z zelenjem okrašena brizgalna ie začela bruhati snope vode na hlev, katerega streha se ,ie že vnela, kakor tudi na hišo, kjer so popokale šape in eternit na strehi. Na ta način so požar najprej omejili in nato začeli dušiti ogenj v kozolcu, ki je drugače postal žrtev TJožara. Kmalu za gasilci od Sv. Katarine so prispeli na kraj požara gasilci iz Hrastnika, za njimi trboveljska rudniška motorna brizgalna in nato gasilci iz Dola, katerim pa že ni bilo treba stopiti v akcijo, kajti požar je bil po poldrugournem napornem gašenju popolnoma udušen. V kozolcu se je nahajal ves letošnji pridelek sena in dva štanta požetega žita. Škodo cenijo na 50.000 Din. ki je krita s prav malenkostno zavarovalnino. Posestnik Klanšek trpi ob-čntno škodo ter je potreben nujne pomoči. Žična zveza Kočevje-Čabar Ljubljana, 23. julija. Prometno ministrstvo je izdalo v prošlem mesecu predkoncesijo za trasiranje žične železnice iz Kočevja do Cabranskega sreza (Cabra). Dovoljenje je prejel za neko inozemsko finančno skupino g. Josip lic iz Kočevja. — Žičara bi vezala — ako se ta projekt'uresniči, glavne na lesu in drugih dobrinah bogate doline kočevskega zaledja ter bi se nekje ob Čabranki dotaknila Cabranskega sreza z možnostjo tudi nje podaljška v Capranski srez sam. — Ta žičara bi bila zelo praktična delna surogatna rešitev problema železniške zveze teh krajev s Kočevjem po načrtih vladnega svetnika Zupneka in deloma tudi načrtov dunajskega inženjerja Nensila. — Kakor se čuje, naj bi bila žičara javna prometna ustanova, kar bi povzdignilo njeno vrednost in pomen bolj daleč, kakor če bi se žičara gradila morda samo za prevoz lesa ali njegovih produktov, na čemer seveda oba okraja v prvi vrsti obilujeta. Žičara bo brezdvomno povzdig nila v teh krajih ob svoji progi in postajah tamošnje podjetništvo, ker je zadosti razpoložljivih prostih delavskih moči in najrazličnejših udejstvovalnih možnosti. Po n.iej^ posredovani promet bo služil morda tudi železniški upravi za vzpodbudo, da čim prej pristopi k graditvi železniške zveze Slovenije z morjem. Z nameravano žičaro bi zlasti veliko pridobili mesti Kočevje in Čabar. Z nienim tra-siranjem se menda začne takoj. Glede ren-tabilitetnega računa nameravane ustanove je velike važnosti vprašanje, kako se bo mesto Kočevpe rešilo iz finančne zagate, v katero je zašlo zaradi težkoč pri Mestni hranilnici kočevski. Tudi strah pred prevelikimi javnimi bremeni bo težka ovira uresničenju zasnovanega načrta žičare. Upajmo Pa. da bo razsodnost merodajnih faktorjev v Kočevju s priznanjem primernih ugodnosti z lahkoto premostila tudi to oviro. žn LSK. če se soda po StevSta ptrigJašeoifc tekmovalcev, se bo hila najhujša borba med Primor-jem in Ilirijo. Kolikor je n-advladovalo Pran«je dosedaj v piaivamiu, v toliko domin ira Ilirija v skokih. Moči so zelo izenačene, tako da oba Mufoa lahko upata na uspeh. LSK sicer ne razpolaga s tako velikim številom plajv ačev kod oba osna-la kluba, vendar dosežejo njegovi kvalitativno visoko stoječi tekmovalci vedno dober plaoememt. Z oaiirom na to, da bo tekimovainde prvič * bazen« s pravilno itaniero, da bodo časi gocovo izboljšana zaradi o-bratov In mirne vode in ker se bodo prvič lahko primerjali rezultati z inozemskimi, je upati na veliko zanimanje občinstva, tako da bo prireditev v vsakem o®irn ia tiudi v propagandnem dosegla svoj namen. Uipaijmo, da se bo končalo tekmovanje bre® incidentov m v pravem sporttskem duhu z edinim oiijem — zima,ga. Šport Športni drobiž V Trbovljah se je prošlo nedeljo vršila tekma med trboveljskim Amaterjem in SK Savo iz Sevnice. Zmagal je Amater s 4 : 3 (1 : 1). V prvem polčasu ;e Sava igrala precej raztrgano ter so prevladovali doma* čini. Šele v drugem polčasu se je videla boljša igra. Zmago je Amater popolnoma zaslužil, ker je bil tehnično boljši in od* ločriejši. V splošnem pa so nogometaši iz Sevnice napravili lep vtis. Prav dobro je sodil g. Marin. V Sevnici je gostovalo drugo moštvo SK Krško ter igralo s SK Radno. Zmagalo je moštvo iz Krškega s 3 : 0. Kot najboljši strelec v sedanjih državno* prvenstvenih tekmah se je izkazal Hajdu* kovec Benčič, ki je zabil štiri gole. S tremi goli mu sledijo Hitrec (Hašk), Marjan novič (BSK) in Bonačič (Hajduk). Po dva gola so zabili Vujadinovič (BSK), Babič (Gradjanski) in P5povi5 (Jugoslavija). Po en gol beležijo Ivkovič in Dobrijevič (Ju* goslavija), Gumhalter in Cindrič (Grad* janski), Wolf in Leinert (Hašk) teir Podu* je in Bakotič (Hajduk). V tej statistiki go* li anulrranih tekem BSK niso računani. Na Dunaju se je v nedeljo vršil med* državni lahkoatletski miting Češkoslovaška : Avstrija. Zmagali so Čehoslovaki s 74:49. V naslednjem objavljamo rezultate zma* govalcev v posameznih disciplinah: Tek 100 m: Glaser (A) 11. Met diska: Janausch (A) 43.41. Skok v daljavo: Knenickv (Č) 6.65. Tek 800 m: K as (Č) 1:58. Skok v vid no: Stanisley in Mrtinek (oba č) 1 85 — Skok ob palici: Korejs (Č) 3.67. Met krosle Douda (Č) 14.22 Tek 110 m z zaprekami: Deschka (A) 15.6. Tek 400 m: Vikoupil (?) 51.4. Tek 5000 m: Kosziak (č) 15:51.8. Met kopja: Beztvoda (A) 57.71. Tek 1500 m: Strniste (Č) 4:05.4. Štafeta 4 X 100 m-Avstrija 43.4. Češkoslovaška štafeta je pri* sla eno petinko sekunde kasneje na cilj. Čas, ki ga je dosegla avstrijska štafeta, je boljši od dosedanjega avstrijskega rekor* da. V Frankfurtu so se vršila nemška dam* ska lahkoatletska prvenstva. Pri tem sta bila postavljena dva nova svetovna rekor* da. in sicer v štafeti 10 X 100 m, pri ka* ten je zmagal Brandenburg v času 2:05 3 V metu krogle je gdč. Haublein (Barmen) dosegla 12.85 m. Nedavno se je vršil v Moskvi medmest* ni lahkoatletski miting Moskva : Ljenin* grad Skoraj neverjetne so številke gledal* cev, ki so prisostvovale tej prireditvi. Prvi dan jih je bilo 35.000, drugi pa kar 50.000. 1 ud, rezultati so bili zelo dobri in je bilo postavljenih 6 novih ruskih rekordov. Kor* nienkos ie na 100 m dosegel 10.9, Pušnij na -SHJ m 22.7, Gromov na 400 m 49.8, Deni» sov pa na 800 m 1.58.7. Zelo dober rezul* tat je tudi v skoku v daljavo dam, pri ka* terem se je doseglo 5.43 m. Plavalno prvenstvo Slovenije V soboto in nedeljo dne 27. im 28. t. m. se bodo vršile plavalne tekme za prvenstvo Slovenije (LPP), oiba dneva z začetkom ob 9. in 15 uri. Kakor vsako leto, bo tudi letos tekmovanje zelo zamiumivo, posebno še zato, ke.r se bo vršijo letos prvič v novoasra/jejiem kopališču 145-riire oh Gogposveteki cesti. Baron meri ca 5oX,16 metrov. Vse fefcmovaTOe k raizdelje-no v Sffiri (Jete. Visalk del se zaključi s skakanjem in watter-^>o!o tekmami. Nova točka letošnjega programa je skakanje z 10-meterslkega stolpa, ki ho gotov« vsakega naflbolj zadavilo. Nastoipatjočj Mahi so ASK Prtmortre. SK Ifci&a Službene objave LFP. (lz seje 19. Julija.) Verificirajo se s pravioo takojšnjega nastopa za ASK Printerje: Brecelj Marijan, Živec Stanislav, Goiljevšček Boris, Schusterschitz Adoli, Doiigan Nuša, Gerrnek Nada, Wilian Draško, Zebre Demeter, Kukoivec Vladimir, J and I Milan, Turna Boris, Justin Joža, Otraha Jožica, Šturm Fedija, Brecelj Alioe, Lutnder Niko, Dekleva Na-d>a, Bemetich Blisaibeta, Bončar Ana; z.a SK Ilirijo: Tratnik Marija, Pretnar Bogi, Urbas Irena. Dol en t c Simona, Dovč Stana, Medved Anton, Mo-vtar Ivan, Hartm,an Miike, Tumsek Viktor, Kolacio Miiutiin, Kolacio Dušan, Susiteršič Zvonko, Novak Franc. Ooršič Franc, Lavrenčič Marko, Novakov,ič Niko, Janranik Jože. Deoman Mihaela. Zniža se prijavnina za podsaiveztio prvenstvo in sicer: za točko in osebo na Din 1.—, za moštva Din 5.—. Doioča se. da morajo klubi, člani JPSa v Ljubljani, postaviti za podisavezno prvenstvo po 5 rediteljev, ki jih morajo imenoima javiti LPPu, Masarvkova c. 1 najpozneje dva dni pred pri-četikoim tekmovati j a, sicer zapadejo kazni Din 100.—. Redite® se morajo javiti vrhovnemu reditelju pri prvenstvu, g. Vomčini Miru v času la mestu, kij bo po LPPu pravočasno objavljen. Spremeni se redosled programa in sicer: soboto popoldne 27. t. m. tako, da se kot prva točka plava finale seniorji 400 m prosto, kot 7. toata preAeto' senioc.fi 1500 a prosto in kot 8. točka pre&eki junionjj 100 m hrbtno. Ostali del sobotnega programa ostane neitzjjffemenden. V nedeljo, dne 28. t. m. popoMne: zamenjata se točki 6. seniorji 4 X 200 m prosto in 7. finale seniorke 400 m prosto. Določa se naslednja jarife za podsarvezmo plavalno prvenstvo; vrhovni sodnik: delegat JPSa, namestnik g. inž. Debelak, predsednik LPPa; star ter: delegat JPSa; namestnik g. Savo Sanoin, tehn. referent JPSa; sodniki: gig. inž. Bleiweis Fedor, arh. Spčinčič, dr. Lajpajne, Ske-teli, tajnik j>ux. fak, dr. Praunseis, inž. Debelak; časomerflci: g®, mag. pharm. Letistek, Slatmič Lavoslav, kap. Wissiak, ravtn. Perhavec. Brumait, ravm. Debelak; zaipisinikairja: eg. Cek in Rovan Llindevit; ^liaterpolo: Kg. dr. inž. Kramarš-č Vinko, inž. Debeiak, inž. Bleiweis Fedor; rez. g. inž. Medved Ivo; glavni sodnik za skoke: dr. Kandare FTan; sodniki za skoke: gg. dr. Kandare Albin, inšpektor Dekleva, inž. Mencinger, Kav-šek. Rovan, rez.: arh. Spšnčič; taijnika zg. Cek in Rovain. Sestanek sodniškega Bbora se vrši v sredo, dne24. t. m. točno ob 20.30 v damskem salonit kavarne Emona. Sestanek je važen, ker se bo ob tej priliki izvršilo žrebaaije. Predsednik. Sekcija Zbora nogometnih sodnikov. Savez- ni sodniški iapit so položili sledeči kandidati: Dramičanin, Doiinar, Mahkovec, Ermenc, Bizijak, Marinič in Fischer. Ozern.y in Medic morata praktični izpit ponavljati. — Redni občni zibor sekcajc se vrši v četrek, 25. t. m. ob 9. uri v kavarni Evropa. Gg. Betetto in SchneHer se naprošata, da prideta pol ure preje. ASK Primorie (nogometna sekcija). Po sklepa seje z dne 22. VII. se podeli dvomesečna zatirana igranja igračeim Klopčič Stanko, Salearl Franc in Peterim Ivo zaradi kršenja društvenih pravil. Imenovani se poživljajo, da v roku treh dni, t. j. do 26. VII., vrnejo vso kltilbsko opremo med uradnimi urami (18-30—d9.). — Načelnik. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes od 18. dallje trening za juniorsko skupino. — SK Ilirija (nogometna sekcija). Danes trening juniorske skupine; točno ob 18. Službeno Iz LNP. Današnja redna seja postavnega odbora odpade, -r- Tajnik II. SK Ilirija (plavalna sekcija). Porivam vse pfavače jn p!avač-'ce na sestanek danes oh 19.30 v kopališču. — Načelnik. Gospodarstvo Priorave naših premogovnikov za jesensko sezijo Produkcija slovenskih premogovnikov je bila zadnje mesece nenavadno visoka. V aprilu je bilo v slovenskih premogovnikih nakopanih 180.721 ton premoga (ia 46.687 ton več kakor lani), v majn pa 197.008 ton (za 42.605 ton vee kakor lani). Produkcija se je navzlic manjšim potrebam konsuma držala na višini zimskih mesecev. Premogovniki so torej povsem izrabili svojo kapaciteto, deloma zaradi večji oddaj železnicam, deloma pa, da ei ustvarijo večje zaloge za jesensko sezijo odnosno za avgust, ko bo glede na napovedano 20 odstotno povišanje tarifov (1. septembra) povpraševanje po premogu zelo veliko. Skupna oddaja je bila manjša kakor pa produkcija, vendar pa večja kakor lani. Zlasti se je napram lani močno povečala oddaja premoga državnim železnicam, ki izpopolnjujejo svoje zaloge. V aprilu so premogovniki oddali 168.126 ton (za 12.595 ton manj kakor pa eo producdrali), v maju pa 165.136 ton (za 13.873 ton manj kakor so producirali). Zato ao ee zaloge premogovnikov od 42.788 ton koncem marca povišale na 55.383 ton koncem aprila in končno na 69.256 ton koncem maja. Ker so koncem preteklega leta znašale le 31.261 ton, so se torej do maja povečale za skoro 38.000 ton. V aprilu in maju so premogovniki oddali: železnicam 86-711 odnosno 85.292 ton (v marcu 91.333), brodarstvu 621 odnosno 542 ton (330), industriji 56.150 odnosno 57.058 ton (66.863), raznih strankam 11.850 odnosno 9823 ton (16.381), sami eo porabili 10.265 odnosno 9685 ton (14.288), izvozili pa so 2529 odnosno 2736 ton (4268). Povprečno število zaposlenih delavcev se že od januarja sem le malo spreminja. V aprilu je nazadovalo od 9747 na 9687, v maju pa se je zopet dvignilo na 9800. Uradnikov je bilo zaposlenih v aprilu 256, v maju 258, paznikov pa v aprilu 236 in v maju 237. Skupaj so slovenski premogovniki ▼ prvih 5 mesecih t 1. producirali 922.011 ton premoga napram 772.468 tonam v istem razdobju 1928, 759.120 tonam v istem razdobju 1927 in 671.543 tonam v istem razdobju 1926. Napram lani se je torej produkcija dvignila za skoro 150.000 ton ali 20 odstotkov. VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani. 23. julija 1929. Višina barometra 30« 8 m. Kraf Cas Bora«. Tempetr. Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dobro »nik 8. 768-6 767-1 768-0 767-2 768-0 22 24 22 24 20 Skopije 7. 766-0 25 Spftt 765*1 28 S n % u o: > 60 60 70 60 60 40 30 Sme* vetra in brzina v m in *dc. mirno N 2 mirno mirno mirno N 1 NE 6 11;- I2 •2 I .o ' O Padavine Vrata ▼ mm 4% Z. or» Solnce vzhaja ob 434, zahaja ob 19.36, hma vzhaja ob 21.13, zahaja ob 5,32. Najvišja .temperatura danes v Ljubljani: 32 C, najnižja 17.9 C. Dunajska vremenska napoved za sredo: Najbrže še ja«y> in vroče, kida boB jetoo, da bodo nastopile nevihte. ^^ = Razvoj bosanske >Solvay« - tvorniee in gradba norma Inotirne proge Tuzla - Brčk«. Ponudba »Bosanske Solvay tvornice d. d.<, da preskrbi državi denarna sredstva (okrog 80 do 90 milijonov Din) za gradbo normal-notirne proge Tuzla - Brčko, ki bi preko Vinkoveev zvezala severovzhodni del Bosne z normalnotirim omrežjem, je vzbudila v gospodarskih krogih mnogo pozornosti. Za razvoj Solvayeve tvornice za arronjakovo sodo je ta proga življenjske važnosti, zlasti ker bodo tvorn iške naprave v kratkem povečane. Bosanska Solvay tvornica d. d. v Lukovcu je šele nedavno povečala delniško glavnico od 40 na 60 milijonov Din in bo sedaj izvedla ponovno povečanje od 00 na 80 milijonov Din. Družba j'e imela lani 12 milijonov Din čistega dobička ter izplačuje za preteklo leto 15% dividende. Te dni se je vršil že sestanek interesentov, predvsem industrijskih podjetij, direkcije državnih rudarskih podjetij (kot zastopnice premogovnika in solarne v Kreki), oblastnega komi-sarijata v Tuzli in predstavnikov prometnega in gradbenega ministra. Na tem sestanku se je podrobno razpravljalo o grad-bi proge. Železniški direktor v Sarajevu g. Matko Schneller je že odredil, da se zberejo potrebni podatki za kalkulacijo rentabilnosti. On je mnenja, da bi nova proga brez dvoma močno razbremenila prekladalno postajo ▼ Bosanskem Brodu. kjer je promet zavzel že take dimenzije, da nastaja pogosto nevaren zastoj. Priprave za gradbo te proge bi trajale, če bo zasiguran potreben kapital, najmanj pol leta. == Nemški hmeljski provenjeneni zakon. Južnonemiške kmetijske zbornice so na posebni konferenci ponovno in s poudarkom stavile zahtevo po takojšnjem uveljavljanju hmeljskega provenjenčnega zakona, kar zahtevajo tudi organizacije tamošnjih hmeljarjev. Medtem je >Reichsrat< načrt zakona v načelu že odobril (14. t m.) in ga odkazal narodno - gospodarskemu odbora. V krosu hmeljskih trgovcev se čuje bojazen, da bo uvedba tega zakona vsai deloma odstranila potrebo, da pivovarne kupujejo s posredovanjem trgovine, ker bo tovarnar lahko že po žigu spoznal kakovost blaga. = Stanje Narodne banke. V dni tri četrtini julija se aktive Narodne banke niso znatno spremenile. Devizne rezerve so ostale v glavem nespremenjene. Med pa-sivami pa so se žirovne obveznosti ponovno dvignile na 662 milijonov Din, kar je v zvezi s pripravami denarnih zavodov za financiranje letine. Obtok bankovcev je v glavnem zaradi naložb na žirovne račune nazadoval za 100 milijonov na 5100 milijonov Din. Stanje od 15. t. m. je bilo naslednje (vse v milijonih Din) v oklepajih razlike napram stanju od 8. t. m.): aktiva: kovinska podlaga 317-8 (+ 12.0), posoiila na menice 1273.1 (+ 9.0), lombard 245.8 (— 4.6), saldo raznih računov (tečajne diference diviz) 505.1 (19.7); pasiva: obtok bankovcev 5110.8 (—102L7), žirovne obveznosti napram državi 178.2 (+ 4.4), ostale žirovne obveznosti 662.2 (+42.0), razne obveznosti 239.0 (4- 43.2). = Seja upravnega odbora Narodne banke. Te dni se je vršila seja upravnega odbora Narodne banke, na kateri so bile rešene vse prošnje za sezijske kredite. Povišani so bili tudi številni krediti v pokrajinah, kjer so bili doslej krediti manjši. = Konferenca o sezijskem prometu. Kakor smo že pretekli teden poročali, se je y torek pričela v Beogradu konferenca načelnikov prometnih oddelkov vseh železniških direkcij, šefov oddelkov za razdelitev vagonov in predstavnikov Generalne direkcije. Sestavljen je bil podroben načrt za sezonski tovorni promet, zlasti glede na potrebe našega izvoza. Konferenca je bila zaključena šele v ponedeljek. = Stanje hmeljskih nasadov v Sloveniji. Hmeljsko društvo za Slovenijo poroča 23. L m.: Vobče se stanje hmeljskih nasadov še vedno lahko označi z »dobrim«, dasi se že tuintam v vrtovih zaradi silne vročine pojavlja solnčni palež. Temeljito premoče-nje zemlje bi bilo nujno potrebno, ker se v nekaterih nasadih že vidi izkobuljenje cvetja. Letošnje blago bo prav dobre kakovosti, ker je rastlina popolnoma prosta vseh škodljivcev. Po današnjem stanju se že lahko trdi, da letos ne bomo pridelali toliko hmelja kot v minulem letu. = Zboljšanje nemške trgovinske bilance. V zvezi z nazadujočo gospodarsko konjunkturo se je pasivnost nemške trgovinske bilance v prvem polletju t. 1. znatno zmanjšala. V 1. 1927 je znašala pasivnost še 3.43 milijarde mark, lani 1.75 milijarde, v prvem polletju pa je padla na 263 milijonov mark, kajti izvoz je znašal 6548, uvoz pa 6810 milijonov mark. V maju in juniju je imela Nemčija po dolgih letih zopet aktivno trgovinsko bilanco. = Lep razvoj češkoslovaške avtomobilske indnstrije. Češkoslovaška avtomobilska industrija je letos izredno dobro zaposlena in obratuje deloma v treh šihtah. V Škodo-vih tvornieah bo letos dosegla produkcija okrog 10.000 avtomobilov, napram 5000 lani in 3300 predlanskim. Tvornica >Praga« bo do prihodnjega leta dvignila kapaciteto na lO.OOo avtomobilov, lani je izdelala 5800, 1. 1924. pa samo 790 avtomobilov. Produkcija avtomobilov »Tatra« se je dvigifHa lani na 3000, letos pa bo še znatno večja. V zvezi z naglim razvojem domače produkcije je uvoz avtomobilov močno napredoval. Prodaja inozemska avtomobilov je letos padla za 75%. Glavobol in migrena prenehata, zopet se veselite življenja s pomočjo znanih Ime »Pjramidon" je zakonito zaščiten. Fai-zifikati pod tem imenom se sodnjisko zasledujejo. Pristne samo v originalnem zavoju _gJfeMjjffljjg^_ mi so bili zaključki v Unionbanki po 202 v Obrtni po 30 in v Poljodelski po 16. Med industrijskimi se je trgovala Narodna šum-ska po 39 in Gutmann po 205. Slavonija je popustila na 130—140. V ostalem so bili še zaključki v Trboveljski po 465, v Šečera-ni po 430 in v Dubrovački po 485. Devize in valute. Ljubljana: Amsterdam 22.855, Berlin 13.565— 13-595 (13-59), Br useki 7.9151, Budimpešta 9.9315, Curih 1094.4 — 1097.4 (1095.9), Dunaj 8.006 — 8.03S (8.023), London 276.44, Newyork 56.845, Pariz 222 — 226 (223), Praga 168.2—169 (168.60), Trst 296.97 — 298.97 (297.97). Zagreb. London 276.04—276.84, Newyork 56-77—56.97, Milan 296.84—298.84, Curih 1094.4—1097.4, Berlin 13.565—13.595, Praga 168.2—169, Dunaj 8.008 8.038, Budimpešta 9.9165—9.9425. Curih. Zagreb 9.12875. London 25.22625. Newvork 519.675, Pariz 20.37, Milan 27-185, Berlin 123.90, Dunaj 73.20, Praga 15.375, Bukarešta 3.06, Budimpešta 90.575, Sofija 3.75, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.44375—12.48375, Berlin 168.95—169.45, London 34.40—34.50. Milan 37.075—37.175, Newyork 708.65— 711.15, Pariz 27.76—27,86, Praga 20.36— 21.04, Curih 136.31—136.81. Efekti. Ljubljana: Ceifjslka 170 den„ Ljnttf. fcredDtsa 123 d., Praštediona 850 d., Kreditni 170 d., Vevče 1=25 d., Ruše 275 — 285, Stavbna 50 d, Sešir 105 d- Kr. ind. dr. 270 d. Zagreb: Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 399-400, kasa 399—100, za pv-giust 403.5—404, za december 415.50—419, investicijsko 85.5 den., agrarne 50 den-; bančne vrednote: Praštediona 852.50, Union 202—203, Srpska 152 den., Jugo 80.75— 81, Narodna 7800 den., Zemaljska 127—730, Obrtna 30—31, Ljubljanska kreditna 123 den., Poljo 15—16; industrijske vrednote: Nar. šumska 34—40, Gutmann 205—208,. Slaveks 96—100, Slavonija 130—140, Drava 375 den., Šečerana 430—450, Ljevaonica 195—205, Brod vagon 150—160, Vevče 130 den., Isis 17 bi., Dubrovaoka 485—190, Oce-ania 195—210, Trbovlje 460—470. Beograd. Vojna škoda 405, za december 420, investicijsko 86.5—87.5. Borze 23. julija. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab. Nekaj več potrebe je bilo le v devizah na Dunaj in Berlin. Deviza na Dunaj je nekoliko popustila na 8.023, prav tako deviza na Newyorit na 56.845. Potrebo v devizah na Pariz in Trst je krila privatna ponudba, vso ostalo potrebo pa Narodna banka. Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi dalje slaba, dočim so se danes tečaji v Beogradu dvignili. V Zagrebu »e je trgovala Vojna škoda za aranžma po 400, za kašo po 400 in za avgust po 404. Tudi investicijsko je popustilo na 85.50 denar brez blaga. Med bančnimi vrednota- Blagovna tržišča -f Hmeljski trg. Iz Celja nam poročajo, da se je zadnje dni pojavilo že večje povpraševanje po letošnjem hmelju, za katerega ponujajo nakupovalci 25 Din za kg. + Žitni trg (23. L m.). Po reakciji, ki je pretekli teden nastopila na žitnem trgu, je včeraj cena pšenici na chicaški borzi zopet sunkoma poskočila. V soboto je julijska pšenica še nazadovala od 1377/8 na 134 centov, včeraj pa se je okrepila kar za 7 točk na 141 (za september na 1453^ in za december na 152K). Tudi koruza se je zopet dvignila od 9S7/8 na 101»/8. Tudi na evropskih tržiščih se je pojavila zopet čvrstejšs tendenca. V Vojvodini zahtevajo za baško pšenico 217-50—222.50 Din fco nakladalna postaja (za potisko pšenico seveda več), za koruzo pa 210 Din. • + Ljubljanska blagovna borza (23: t m.). Les: Tendenca nespremenjena. Zaključkov ni bilo. Povpraševanje je za deske, smreka-jelka, paralelne ostrorobe, vezane (3200 m' — 24 mm, 4 m, IV a. od 16—85 cm; 2300 m3 — IS mm, 1 do 3.50 m; 13.600 m* _ 24 mm, 1 do 3.50 m) in za hrastove podnice. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključkov ni bik). Nudi se pšenica (slov. post., mlevska tarifa, plač. 30 dni): baška stara po 275 do 277.50, baška nova, uzaneno blago po 275—277.50; moka: >0c, fco. Ljubljana, plač. po prejemu po 400—402.50, koruza: baška, zdrava, rešetana, siov. postaja, plač. 30 dni, navadna tarifa po 267-50 do 270, mlevska tarifa po 260—262.50; ječmen: baški ozimni, 67—68 kg po 270 do 275; oves: baški, slov. postaja, navadna tarifa po 265 do 270. -f Novosadska. blagovna borza (23. t m.) Tendenca čvrstejša. Cene pšenici in moki so se dvignile. Promet: 62 vag. pšenice, 11 vag. moke, 13 vag. koruze in 11 vag. otrobov. Pšenica: baška 215—220; za avgust 217.50—222.50; baška potiska 225— 230; banaška 212.50—217.50; za avgust 215 —220. Ječmen: baški novi 150—155. Oves: baški novi 177.50—182.5; sremski 180—185. Koruza: baška in sremska 205 —210. Moka: baška »0g« in >0gg« 315 —325; »2« 295-305; >5< 275—285, »6c 280 —270. Otrobi: baški in banaški 12o— 125. 4- Dunajska borza za kmetijske proizvode. Razpoloženje na dunajski borzi je bilo zelo rezervirano. Promet se je gibal v najožjih mejah. Cene se niso bistveno spremenile. Uradno notirajo vključno prometni davek in carina fco. Dunaj: pšenica: domača 35.25—35.50, madžarska potiska 39— 40; rž: marchfeldska 29.50—30, madžarska 29.50—30; koruza: podunavska 32.50 —83, laplatska 34—34.50. + Dunajski goveji sejem. (22.t m.). Do-gon: 2609 komadov, od tega 180 iz Jugoslavije, 1381 iz Romunije in 362 iz Madžarske. Pri mirnem prometu 6e je prvovrstno blago podražilo za 5 grošev pri kg, srednje kakovosti so ostale v ceni nespremenjene, slabo blago pa se je pocenilo za 5 grošev. Za kg žive teže notirajo: voli izjemno 2.05 2.15, I. 1.75—2, II. 1.50—1.70, III. 1.25-1.45, bika 1,40—1.65, krave 1.15-1.60 in slaba živina 0.90—1.15. * »JUTRO« st no 6 Sreda* 34. VIL 1929 Iz življenja in Cherbourg-Newyork v štirih dneh in pol Novi nemški prekomornik »Bremen« si je priboril Modri trak Oceana, •o javili včerajšnji jutranji listi m vest ni prišla prav nič nepričakovano. Da bo velikan s svojimi 48.000 t pro* stornine in najmodernejšimi stroji z lahkoto potolkel zadnje hitrostne re« korde, ki jih je postavila za vožnjo preko Atlantika angleška »Maureta« nia« (30.000 t) že pred dvajsetimi leti in pozneje, je bilo vsakomur jasno, ki ve, s kakšnimi orjaškimi koraki je na« predovala tehnika v zadnjih dveh de« setletjih. Šlo je samo za natančnejši sia« je veljala celih deset let za najhitrejše prekooceansko vozilo, šele le* ta 1866. jo je prekosil parnik »Scotia«, ki je opravil isto progo v 8 dneh 2 urah 48 minutah. Od L 1866. dalje se je ta čas neprestano manjšal, čeprav ne več /a cele dni naenkrat, temveč večino« ma za nekoliko ur ali celo jninuL To nam kažejo naslednje številke: L. 1869. je rabil parnik »City ©t Brussels« 7 dni 22 ur 3 minute, L 1873, »Baltic« 7 dni 20 ur 9 minut, L 1875. »City of Berlin« 7 dni 15 ur 48 minut, 1876. »Germania« 7 dni 11 ur 37 mi« nut, 1877. »Britannia« 7 dni 10 ur 5: i minut, 1880. »Arizona« Z dni 7 ur Z> »Bremen« zapušča bremensko luko na svoii prvi pod t Ameriko čas, v katerem bi nemški parnik opra« vil svojo pot do dolgo zaželjenega ci« Ija. In tudi o tem času imamo sedaj podrobnejše podatke. »Bremen« je za« pustil svojo domačo luko 16. t. m. toč« no ob 17.52, pristal je najprvo v Sout« hamptonu, v noči od 17. — 18. t. m. po polnoči v Cherbourgu, od koder naj bi se začela prava prvenstvena vožnja, Cherbourg je ostavil 18. juL ob 1.50 zj. in 22. jul. proti 19. se je zasidral ob newvorški karantenski postaji Vso progo iz Cherbourga v Newyork je opravil . _ v 4 dneh 18 urah in 17 minutah in je potolkel zadnji rekord »Maureta* nie« na isti progi za 13 ur in 33 minut IV Nemčiji vlada nad tem uspehom nepopisno veselje, v Newyorku so pri« redili zmagovalcem enega izmed tipič« nih ameriških sprejemov, ki jih pozna« mo dodobra od zadnjih velikih preko« oceanskih poletov sem. 40.000 kart so izdali za posete na »Bremenu«, a newyorški župan Walker bo za bo« tra ob krstu letala, ki mu je pristan na krovu prekomornika in ki prejme ime »Newyork«. Za spuščanje tega le« tala v zrak je na krovu nameščena po« sebna naprava, podobna antičnim ka« tapultom. Iz zgodovine za hitrostno prvenstvo v prekomorski plovbi Že v eni izmed zadnjih številk na« šega lista smo zbrali nekoliko podat« kov iz zgodovine bojev za naslov naj« hitrejšega prekomornika na Atlat« skem oceanu ali, kakor se to običajno imenuje, za »Modri trak Oceana«. — Omenili smo, da ta trak v resnici niti ne eksistira, temveč da gre za gol na« slov. No, v tem golem naslovu tiči vendarle nekaj več nego želja po re« kordističnih časteh. Zgodovina Mo« drsga traku je v nekem pogledu dro« bec iz zgodovine pomorske tehnike in pomorskega prometa moderne dobe. Prvi uradni zapiski o brzovoznih re« kordih na Atlantiku segajo v 1. 1856. Tega leta je preplul parnik »Persia« razdaljo med kontinentalno Evropo in Ameriko v 9 dneh 1 uri 45 minutah. Pred tem letom ni rabil noben parnik manj nego 10, 14 ali še več dni. »Per* minut, 1882. »Alaska« 6 dni 18 ur 37 minut, 1884. »Oregon« 6 dni 11 ur 9 minut, 1884. »America« 6 dni 10 ur, 1887. »Umbria« 6 dni 4 ure 42 minut, 1888. »Etruria« 6 dni 1 uro 55 minut, 1891. »Majestic« 5 dni 18 ur 8 minut, 1897. »Kaiser Wilhelm« 5 dni 17 ur 8 minut, 1897. »France« 5 dni 17 ur, šele L 1909. »Mauretania« 4 dni 13 nr 41 minut, toda na najkrajši progi med Evropo in Ameriko, t. j. iz Queenslanda na Irskem v Newyork, dočim je vozil na isti progi kakor sedaj »Bremen«, leta 1922. 5 dni 8 ur 33 minut, a v novem« bru istega leta na isti progi 5 dni 7 ur 33 minut. Svoje prvenstvo je ohranil angleški orjak skoraj polnih 7 let. Naj omenimo v zvezi s temi številkami, da je jadral na svojem prvem potova* nju iz Evrope v Ameriko Krištof Kolumb celih 69 dnil' Kaj bi rekel danes, če bi mu bilo mogoče udeležiti se »Bremenove« vož« nje na progi, ki po dolžini ni dosti različna od njegove? Prepoved poljubljanja v Ameriki Po vojnem pohodu proti alkoholu in nikotinu imajo v Ameriki na dnevnem redu vojni pohod proti poljubljanju na javnih prostorih. Pokrenitelji te akcije so ženske organizacije, ki so se odlikovale, kakor znano, v prvih vrstah tudi pri uvajanju alkoholne prohibicije. Mnoge unijske države, med njimi država Newyork, imajo že dolgo časa zakone, ki prepovedujejo javno poljubljanje, toda oblasti in njih organi niso bil nič preveč strogi z izvajanjem. Temu so se sedaj uprle ženske organizacije s posebno spome« nico in državni organi jim morajo da« ti prav, saj gre vendar samo za izvr« sevanje že obstoječih zakonov. Ven* dar pa policija še vedno ni preveč vneta, da bi podpirala pretirani žen* ski puritanizem. Zato so si omislile zelo nevaren trik: uslužbile so vse pol« no mičnih, mladih deklet, ki jim je naloga to, da pohajajo po parkih in drugih javnih krajih pa zapeljujejo moške — ne do skrajnosti, temveč sa« mo do poljubov. Čim jih spravijo tako daleč se legitimirajo kot detektivinje in jih povedo do najbližjega sodnika, ki jih mora obsoditi na 50 dolarjev kazni, a v primeri recidive celo na je« čo^ do 60 dni. Ameriška javnost od« ločno obsoja to najnovejšo prifrknje« nost ženskih organizacij in listi grozi* jo, da bodo objavili senzacijonalna odkritja o pravem vedenju in pošlo« vanju provokaterskih agentinj. Zdi se, da ustanova ne funkcij onira čisto v redu in da ostanejo najete zapeljivke le prečestokrat same zapeljane. Up enodružinske kopalnice V Ameriki so temnili prenosljive kopalnice lz ne premočUivega platna, U se dado zlahka postaviti in spet razložiti. V takšni velika kadi je dovolj prostora za celo večjo družino. M sa v vročih dneh lahko po milj volji privošči nekoliko kopalnih užitkov, ne da U niti stopila lz domačega dvorišča. Tudi teniško mojstrstvo ne varuje pred zakonskim jarmom Najlepši dokaz za to podaja angleška teniška šampijonka gdč. Eileen Beimettova, ki se Je odločila po mnogih uspehih, da poskusi svojo srečo ▼ zakonskem Jarmu z misterjem VVhitting-• sta I lom. Mednarodna kavarna Sredi Dunava je pred Bratislavo za« sidran star parnik. Nekoč je vozil pot* nike in blago na Dunaj, a zdaj ga je izpremenil podjeten Anglež, nekdanji častnik, v plavajočo kavarno. Postre« že gostom z vsemi ledenimi in ognje* nimi pijačami ter igrajo seveda na krovu pristni slovaški cigani. Kratko* malo, na tej kavarni ne bi bilo nič po* sebnega... A zdaj je nastalo vpraša* nje. zavoljo katerega si belijo glave najboljši poznavalci mednarodnega prava. Lastnik kavarne je namreč vr* ni! bratislavskemu magistratu davčno polo z vljudno pripombo, da ne bo plačal niti reparja prevrtanega. Du* nav je po mirovni pogodbi mednarod* na reka. On, Anglež, se zasidra lahko, kjer hoče, tudi ob Budimpešti ali pri Beogradu, in nobeno mesto mu ne bo nagajalo pri njegovem poslu. Krov parnika je vendar britanski teritorij, kjer ne bodo ukazovale obalne obla« stil Bratislavski mestni očetje so pre« vdarili in odgovorili: »Že prav, naj bo! A če je vaša kavarna — britanski te« ritorij. bo moral plačati vsak vaš gost prispevke za inozemski potni list in vizum na Angleško, predno mu dovo* limo, da se vkrca k vam. Tudi vi ne boste smeli na kopno, če vam ne po* deli češkoslovaška vlada vizuma.« — Zdaj je romala zadeva pred sodnike. Ti so zahtevali strokovno mnenje pra* ških profesorjev mednarodnega prava. Anglež grozi, da se bo v slučaju ne« ugodnega odloka pritožil naravnostna Društvo narodov. — Čemu bi bil po* tem Dunav internacionalen — pravi, — če bi me lahko povsod obdavčili kakor slehernega domačega oštirja: Dunaj čana, Madžara, Čehoslovaka itd. po vodi navzdol!? Iz angleške šole Šolski nadzornik v Newportu je sre* čal na ulici 161etnega Franka Righta, sina mestnega župana. Mladenič je ka« dil cigareto. Drugi dan se je moral ja« viti ravnatelju. »Ali priznate svoj pre« stopek? Naši gojenci ne smejo kaditi po javnih prostorih. Dobite pet šib za kazen.« Sluge so vlekli mladega Righ« ta, čeprav je kričal in brcal, in so mu odmerili kazen v navzočnosti vseh so« šolcev. Župan je kot oče ravnatelja to« žil radi »telesne poškodbe«. Sodnija je odbila tožbo in je moral župan plačati 5 funtov globe za »ravnatelju povzro« čene sitnosti.« Right se je pritožil na londonsko višjo sodnijo, a je zopet propadel. Sodniki so priznali, da ne smejo šolarji kaditi na ulici in so šibe v rabi po šolah že od najstarejših ča« sov. Sto let monokla V teK dneh bo poteklo sto let, od kar so izumili monokel. Njegovo pr« votno ime ni bil monokel, temveč lor* gnon ali caro in ni imel okrogle tem« več četverokotno obliko. Šele pod Na« poleonom III. je postal monokel moda in prejel svojo sedanjo obliko. Nosili so ga diplomati in častniki. Pijonirja monokla bi lahko imenovali francoske* ga novinarja Avrelijana SchoIIa, ki ga nisi videl nikoli brez njega. Princ Sa* ganski je bil tako previden, da ga je opremil z vrvico. Čang - Ksi - Liang, gospodar Mandžurije in vrhovni poveljnik kitajskih čet, ki so bile osredotočene na mandžursko mejo. Zadnji svojega roda Na Chathamskem ' ->čju blizu No* ve Zelandije živi Mo. _ rec, ki je zad« nji svojega rodu. Morijorci so živeli pred davnimi časi na Novi Zelandiji, bili so mirnega značaja in tako so ime« li Maorci ž njimi lahko delo, ko so navalili nekoč na njihovo domovino. Večji del so jih uničili z ognjem in mečem, ostanek je zbežal na Chat« hamsko otočje. Tam so se hitro po« množili, toda 1. 1850. je neki angleški kapitan izkrcal na otočje nekoliko Ma« orcev in ti so začeli med mirnim pre« bivalstvom tako gospodariti, da so jih sčasoma popolnoma iztrebili. Ostal je samo eden. Ta ima sicer kopico otrok, a ker je njegova žena Maorka, niso več čiste krvi Ž njim bo legel v grob tragičen kos novozelandske prazgodo« vine. Dopisi D. M. V POLJU. Tukajšnje sokolsko društvo priredi v nedeljo 28. t. m. ob 15. na letnem telovadišču veliko tombolo. Po tomboli velika narodna veselica. Tablice se bodo dobile na letnem telovadišču na dan tombole. Vabimo k udeležbi vse Sokolu naklonjeno občinstvo in vsa bratska dru« štva v bližini. — Zdravo! 934 MALA NEDELJA. V nedeljo 28. t m. ob pol 4. popoldne vsi od blizu in od da* leč na veselico v Društveni dom. Burka »Stari grehi«, godba in ples. Svira prvovrst* na hrvatska godba iz Vinice. Na svidenje na malonedeljskem hribčku! GAJŠOVCLLOGAROVCL Novo nsta-novi j en o prostovoljno gasilno društvo Gajšovci bo priredilo dne 15. avgusta ob 15. veliko tombolo v zunanjih prostorih gostilne Zmazek (Marinič) v Logarovcih blizu Ljutomera. Glavni dobitki so: fino moško kolo. vreča fine banatske moke, 85 kg, moška obleka, ženska obleka, sod in zraven še okoli 400 drugih krasnih dobitkov. Preskrbite si pravočasno tombol* ske karte, katere se prodajajo samo po 3 Din. Čisti dobiček je namenjen za nabavo gasilnega orodja in zgradbe gasilnega doma. Za okrepčila in plesno zabavo po tomboli je preskrbljeno. Svira polnoštevil-na malonedeljska godba na pihala. 990 ŠMARJETA PRI NOVEM MESTU. Naš zadnji dopis vsebuje netočnosti glede imenovanja nekega častnega člana gasilnega društva. O takem imenovanju se ni govo* ra, ker je predpogoj za to posebna zasluga za društvo ali vsaj pomoč od najmanj 500 Din. ZIDANI MOST. Te dni je okrog 9.30 po odhodu vlaka 516 za Maribor našel poštni poduradnik Felzer Ivan pred knjigarno na peronu bankovec za 100 Din. Od* dal ga je železniški policiji. Mogoče je izgubil bankovec kakšen potnik, ni pa izključeno, da izvira od kakšne žepne tatvine. Denar se do nadaljnega nahaja pri vodstvu žel policije v Zidanem mostu. _ Zasačili so nekega I. K. iz Zebnika, ki je v železniškem vagonu ukradel zaveso, vredno blizu 100 Din. Izgovarjal se je, da rabi zaveso za plenice svojih otrok. Skril jo je tako spretno, da so jo komai našli pri telesni preiskavi. Mož je bil zaradi tatvine že parkrat kaznovan. — Godit eno društvo železničarjev v Zidanem mostu priredi dne 1. septembra veliko zabavno prireditev. Sosedna društva se naprošajo, da to upoštevajo. Šolan creme ali olje dokazano najboljše sa so točenje. Dobi se povsod A. KANC sinova, drogerija, Ljubljana Židovska nlica 1. Roke kvišku! Zavarovane pošte V Zedinjenih državah so razbojniki tolikokrat napadli pošte, da je zdaj posegla vlada po izrednih varnostnih napravah. Ob poštnih vratih je name« ščena bomba. Sprvži jo električni tok, čim se dotakne vlomilec tečajev ali ključavnice. Potem napolni ves pro« stor gorčični plin, ki povzroči kašelj, solze in omotico. Slične bombe so pre« jeli letalci, ki prevažajo denarno po« što. Dosedaj so imeli samo revolverje. k Umetniško ustvarjanje ! » v« * m vročina Na vprašanje nekega francoskega literarnega lista o tem predmetu je odgovorila večina literatov, da poletna vročina zelo pospešuje umetniško ustvarjanje. Sploh imajo vremenske prilike velik vpliv na ustvarjanje. Pi« sateljica Rachilde trdi celo, da lahko napove vreme za celih 24 ur naprej in to v zvezi z razpoloženjem, ki jo ob« haja med pisanjem. Kuščarice v modi Ker so kože kač in kuščaric sedaj velika moda, si je naročila neka pariška tvrdka iz Jave 8000 majhnih kuščarjev. Z njihovimi kožami bo tapecirala nov luksuzni avto. Naročilo jo je stalo 10.000 fr. Sreda, 24. j ni ija. LJUBLJANA: Opoldanski program odpade. —- 18: Pravljice. — 18-30: ReprodJiciraaa gi&sba. _ 30: AntoJogija slovenske lirike. — 20-30: Pevski večer ko-ns ex v aio r i sta g. Marjana Rusa, Vmes radio-orkester. — 22.30: Napoved časa ia JKKTOČila. Četrtek, 25. Julija, LJUBLJANA 12JO: Reproducirana glasfea. — 13: Napoved časa, borzne vesti, reproducirana glasba. — 13.30: Novice iz dne,vmkov. — 18: Koncert radio-orkestra. — 20: Koncert radjo-orkestra. (Prenos z Uoiioraskega vrta.) — 22-30: Napoved časa in poročila. ZAGREB 13.15: Reproducirana glasba. — 20-25 Prenos violinskega koncerta iz Prage. — Lahka godba. — BEOGRAD 12.45: Reproducirana glasba. — 17-25: Godba za ples. — 2035: Srbski narodm ki ciganski napevi. — 21.45: Prodava obsimrtnice Vožde Karadijordjevioa. — 22.15: Poročita. — 22 JO: Koncert radio-kvarteta- —-PRAGA 19.05: Prenos kvarteta iz Brna. — 3CK Koncert lahke glasbe. — 20.25: Vioiinski koncert. — 21_20: Češke arije. — 22.20: Reprod.u-ciTana glasba. — BRNO 14.05: Orkestralen koncert. — 20: Prenos programa iz Prage. — VARŠAVA 18: Koncert komorne glasbe. — 20.30: Orkestralen in pevski koncert lahke gla;sbe. —« 22.45: Godba za kles. — DUNAJ U: Dopoldan-ski koncert. — 16: Koncert kvarteta. — 18.15: Pevski koncert. — 20.05: Glasbeni kontrasti. — BERLIN 17: Popoldanski koncert. — 20.30: Koncert Mozartove glaslbe. — Godba sa ples. —« FRANK FURT 16-15: Popoldanska koncert. — 20.15: Kabaretni večer. — 31.15: Orkestralen koncert lahke godbe. — LANGENBERG 1-735: Večerni konoert. — 20: Porensiki večer. — Koncert lahke godbe. — STUTTGART 16.1S: Koncert ie FranMnrta. — 20.15: Prograim iz Frami-farta. — 22.15: Koncert lahke godbe. — BUDIMPEŠTA 9j16: Dopoldanski koncert. — 12: Pevski in kflaviirski koncert. — 17.40: Madžarske pesmri. — 19.45: Koncert orkestra kr. opere. — 21.15: Zborovski koncert. — 22.15: Ciiganska godba. — LONDON 19.45: Pevski koncert in vo-«nega pevca. — 20.25: Koinoraa glasba. — 32JO: Re-prodneirana glasba. Tvrdka L C. MAYER naznanja, da se re v JuliiskiK Alpah smrtno ponesrečil nien marljivi knjigovodja, g. Vinko Habe Truplo pokojnega se prepelje v Liubliano in Ko pogreb v četrtek, dne 25. t. m. ob 4. uri popoldne. LJUBLJANA, dne 23. iuliia 1929. < Kfaj trpežne j ši motocikli so le A Pri takojšnjem plačilu znatno znižane cene. — Zaloga rezervnih delov. — Zahtevajte cenike pri zastopstvu B. S. A. Maribor, Trg Svobode 6. ___9136 Sejniar ji! Kolosalen šlager za Slovenijo. Neverjetno cenen predmet takoj ceneno oddam. Dopise pod značko »Velikanski zaslužek« na oglasni oddelek »Jutra«. Topilca lakov tano popolnoma zanesljivo, samostojno, trezno rnoč ne več k*x srednje starosti, ki pa mora biti popolnoma ver z T am v proizvajanju vseh ko-roerčrnh oljfna-tih laikov, brizganih laikov (po moi-nosri natro-dakov) barvastih (tudi za vročino r« etočotjjivti emajlov), oljnatih barv, kita itd., išče irrainSši obrat, ki obstoja že 17 tet, v eni izmed nasledsrtvenib držaiv. Poraudbe z točno navedbo dosedainjega službovanja, rodbinskih prilik, dr-iavEamstvio jod. ter retereoc na oglasni oddelek »Jiitra« pod zmečiko »Zajamčena eksistenca*. UPIRAVA DVORA V BEOGRADU potrebuje strokovnjaka-perutninarja ReftekfiTa se samo na prvovrstno moč, bi se dobro razume teoretično in praktično v perutninarstvu. Plača po dogovoru, stanovanje z razsvetljavo brezplačno. Službo se lahko nastopi takoj. Prošnje z natančnimi podatki o izobrazbi, dosedanjem službovanju i. t. d. je nasloviti na Upravo dvora na Bledu, In s?oer nafkesneie do 2. avgusta t. L Tla mnogotitojne $eCje oaših kliientov objavljamo vsako sredo aahvalnice o Figolu. P. n. ' "" ' lekarna dr. SEMELIČ, Dubrovnik 2 Javljam Varn, da mi Vaš FIGOL ugaja, a istotako moji obitelji. Deca moje sestre takisto pije FIGOL in se je docela okrepila. Meni FIGOL tudi za tek dobro stori, ker prej v pisarni nikdar nisem imela teka, a sedaj je izvrsten in sem pridobila 6 kg na teži. Radi tega vsakomur pris poročam FIGOL, kdor hoče, da bo zdrav in debel. Želim Vam srečen Božič in Novo leto. S pozdravom Dragica Sočo, poštna uradnica. Brčko, 23. decembra 1926. Razen za gori navedeno baiezeo je Figol sigurno zdravilo pri neurejenih prebavnih, t. j. želodcu in črevah ter ž njimi v zvezi bolezni ledvic, jeter, glavobola, brezspareja in hemeroidov. Figo! proizvaija in razpošilja proti povze#n lekarna dr. Semelič t Dubrovnika 2. Cena: 3 stekl. 106 Din, 8 stekl. 245 Din. 1 poskusni steklenici 40 Din. 9159 fpnocvrstni jahoicnišc (sadfvvec) proda ^frane &er&mf šijutomet 0. & K. VAGONETI čvrsti im praktični, zelo lahen tek s ležaji na valjce O. & K. Enostavno m zanesljivo sMopljaraje, korita io vsi drugi posamezni deli popolnoma dovršeni. Stotisoče komadov v dolgoletnem prometa. Orenstein i Koppel d. d. ZAGREB, Samostanska 2/IL Telefon 50-64. Telefon 50-64. SJedalisGe opozarjamo na ljudsko igro spisal Ft. Govekar UL Izdaja. Broširana knjiga velja Din 20—, Knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani Kameninaste cevi dobavlja vsako množino ..MATERI J Al/' dr. z o. a. Ljubljana, Dunajska c. 36. Tel. 27-16 Zahvala. Za Številne raraze sočutja ob težki izgubi mojega srčno ijoblifecega moža k očeta, gospoda Otona Schmidta se tem potom najprisrčneje zahvaljujem. Iskrena hvala gospodu župniku Mihaelu Beokerjn za ganljivi govor ob odprtem grobu, gospodu predsedniku Sanoinu in uradništva Knretiijske družbe za Slovenijo ter vsem darovalcem krasnega cvetja. Hvala tudi onim, ki so dragega pokojnika spremili na zadnji težki poti k večnemu počitku. LJUBLJANA, 23. jnHja IP39. Žalujoča žena EDITA SCHMIDT z otroci. t Vsemogočnemu je dopadlo odpoklicati iz naše srede našega nad vse dragega očeta, tasta in starega očeta, gospoda Jože Kronerja ki Je zatisTKf! svoje oči po kratki in mukepolni bolezni danes, dne 22. t m, v 80. letu starosti Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v sredo, dne 24. t. m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti na tukajšnje pokopališče. Trbovlje, dne 22. julija 1929. Žalujoči ostati. ljubezen naših planin tam je vzela našega nadvse ljubljene sa brata, strica ki svaka, gospoda Vinkota Habeta knjigovodjo tvrdfce J. C. Mayer v Ljubljani. Nenadna smrt ga je dofeitela pod ledenikom v severni steni našega Triglava v nedeljo 21. t. m. Truplo predragega pokojnika prepeljemo v sredo zvečer v Ljubljano v Sokolski dom na Taboru, kjer bo položeno na mrtvaški oder in od koder se bo vršil! pogreb v četrtek, dne 25. t. nt- ot> S. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križ«. V LJUBLJANI, dne 23. julija 1929, Žalujoči ostali. Ob&na .Ljubljana Mestni pogrebni zavod V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nad vse BjubUje-of sin, brat in svak. gospod Stanko Cegnar stud. tur. dene« 23. t. m. po kratki, močni bolesiri, previden s tolažili st. vere, bogavdamo premAmil Pogreb dragega pokojnika ho v četrtek, dne 25. jufija 1Q29 ob 4- uri popo-ldne od doma žalosti, Pokopališka hiša, na mestno pokopališče. V Kranju, dne 24. jnilija 10139. ŽALUJOČA RODBINA CEGNAR Naznanjamo lažno vest da je gospod Ivan Vrtačnik v torek, dne 23. t m. umrt. Pogreb bo r sredo, dne 24. jufija ob pol 5. mi popoldne iz mrtvašnice državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. T Ljubljani dne 33. julija 1929. ŽALUJOČI OSTALL VUŽfie floberte, brovning pi- t stole, pištole za stra- šenje psov, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi: F M I/AICPD Puškar, Ljubljana . K. ^MIjLK, Kongresni trg št. 9. Hermeti©** najboljše steklenice za konzerviranje sadja dobavlja „CehostakIo" Ljubljana, Komenskega ulica ŽO ZAHVALA. Za šltevitae izraze sooutija ob izgubi naše preljobe mamice, gospe Kramar Antonije se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo, kakor twJi prečastiti duhovščini in g. dr. Pimtarju za naklonjenosti pri zdravi jen ju. Posebno se zaihvail'jiU)jeimo g. polkovniku dr. Jmgu za njegove mnogobrojne obiske med boleznijo ter za vso dobrohotno podporo. Končno iskrena hvala vsem darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili našo nepozabno mamico na rojeni zadnji poti. Iskrena hvala! LJUBLJANA, 23. julija. 1«39. Žalujoči otrorf. Ure, $latnino in bretirnino kupite nafrotfše in nafcenejše pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, Ljubljana, Prešernova »lica 4, poleg frančiškanske cerkve. Največja ta najsotidnejga razpoši-OaJntca. Rainpcšija v vse kraje tu-inozemstva. Zahtevajte brezplačni cenite H. SUTTNER, Ljubljana 4. Lastna protokolirana tovarna ur v Svioi, znamk KO, OMIKO, AXO China srebrno jedilno orodje s 50-letno pismeno tovarniško garancijo. Ocarinjenje vseh nvozmih iti izvoznih io tranzitnih pošilife oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. ;rv: V Julijskih alpali se je smrtno ponesrečil naš dobri in zvesti tovariš, gospod Vinko Habe knjigovodja Pokojnika, katerega spremimo v četrtek 25. t. m. ob 5. uri izpred Tabora k zadnjemu počitku ohranimo v večnem spominu. OSOBJE TVRDKE L C. MAYER i -i- Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubljeni soprog, oče, sin, brat itd., gospod dr. Vane Rade j solastnik in šef »Čeho-staklo« v Beogradu v ponedeljek, dne 22. julija t. L v Splitu, po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo iz Splita v Celje, kjer se bode dan in čas sprevoda naknadno objavil. Beograd-Celje, dne 22. julija 1929. Nada Rade j roj. Prešeren, soproga. — Nadlca, hčerka. — Ivan in Marija Ra-dej, starši. — Tonče Radej, sodmik, brat — Marta in Mira, sestri ter ostali sorodniki. C^t^litalifa ni po ceni zato por 5T« kruh in pecivo Iz nje nenacfkmljivci* •dutro* si 8 3i 1509 SDcfieJ ZSvacoj1 182 V krempijih inkvizicije Zgodovinski roman. »'Mesa se m?.« »At je rasi videla?« Je nadaljeval Cihico. >fiila je pri bikoborbi. Dona Cesarja so n grabili v trenoiflcu, ko je krenil proti njej, da bi £ poklonil trakove. Metež jo je gotovo zajeL Bojim se, da se ji ne bi bila zgodila kaka nesreča.« »Morda je utegnila še zbežafl. Gotovo jo bom videla, preden se znoči. Prišla bo po novice o zaročencu.« Pritlikavec je zamišljeno zmajal z glavo, *Ne bo je,« je dejaL »Zakaj ne?« »Ko sem jo videl, so jo obdajali kavafirji, ki so se mi zdel sumljivi. Če se ne motim, sem med njimi spoznal lopovski obraz dona Gašparia Barrigona.« »•Kdo je ta Gašpar Barrigon?« Nekakšen pribočnik dona Cereturiona. Bojim se, da ne bi MR Giralde ugrabili, kakor se je že enkrat zgodilo. Centurion je trdo-vratnež in vidi se mi, da mu stoji za hrbtom sam Barba Roja. Kolika nesreča, da je gospod de Pa rd a i lian reši! tej zveri življenje!« >Bog daj, da bi se vrnila,« je rekla Juana. »<Če pride k meni, bodi brez skrbi. Skrijem jo tn in bom pazila nanjo. Ljubim jo kakor sestro. Tako dobra je, tako mila m zala!« Kakor hitro ni šlo za njeno ljubosumje, }e tunela biti pravična do vsakogar. Chico je resno pokimal z glavo: »Vem, kam so zaprli gospoda de PardaiHana, fn videl sem tudi, kam so odvedli dona Cesarja. Zdaj moram samo še izvedeti, kaj se je zgodilo z Giraldo; če so io ugrabili, kakor slutim, tedaj hočem dognati, kam so jo skrili. Don Cesar bo morda že jutri ostavil svoje skrivališče; prišel bo in me bo izpraševal. Zato ne smem izgubljata časa. Ali je to vse, kar si mi hotela povedati, Juana?« Pomoičala je, nato je s šibkim glasom zamrmrala; * 1 »Da!« ■ »Z Bogom tedaj, Juana!« »Zakaj z Bogom?« je vzkliknila nehote. »Že drugič sf izrekel to besedo, ki mi trga srce. Zakaj ne do svidenja? Ali hočeš reči, da se ne vidiva več?« »O pač!« Nepremično mu je pogledala v oči Zdelo se j! je. da ji nekaj skriva. V njegovem nasmešku in njegovih besedah je bilo nekaj neodkritosrčnega. »Kdaj?« je vprašala. »Tega ti ne morem povedati, glej!« je odvrnil z negotovim glasom. »Morda jutri, morda šele čez nekaj dni. Vse je na tem, kako se bodo razvijali dogodki.« Ker je mislila, da so mu na unra samo drugi, ne pa ona, je smatrala za prav, da ga vpraša: »Ali nisva rekla, da ti bom pomagala pri rešitvi gospoda de PardaiHana?... Treba je, da mi poveš, kadar pride trenutek za to.« JJbogi Cihico jo je razumel tako, da ji je samo do Pardailflanove rešitve. Toda njegov sklep, da opravi brez nje, je bil že storjen. Za nič na svetu je n! hotel izpostaviti prigodi, k! bi utegnila postali usodna zanjo. Rajši bi se bil pri tisti priči zabodel, A ni ji hotel pokazati svojih namenov. »Velja!« je odgovoril z odločnostjo, ki jo je nekoliko pomirila. »A preden naj ti povem, kako mi boš pomagala, moram sam vedeti, kaj mi je storiti. Zaklan jam se ti, da v tem trenutku še ne vem ničesar. Iščem. Mimo tega moram najti Giraldo. Vse to utegne dolgo trajati. Kakor hitro bo moj načrt gotov, ti ga pridem povedat. Kar sem rekel, velja.« Kako odločno je govoril! Ne bila bi si mislila, da ima to šibko bitje toft pametno in premišljeno glavo. AM je bila slepa, da ga je tako dolgo napak sodila! Toda obljubil ji je bil, da se vrne. Poslednja beseda tedaj še m bila izgovorjena. Še vedno je smela upati. S krotkim glasom in s pogledom polnim milobe je rekla: »Idi, Luis, le idi, in Bog te čuvaj!« ' Ganjenost mu je zalila dušo. Luis je bilo njegovo krstno ime. Le malokdaj ga je poklicala tako. In koHko nežnosti je bilo v njenem glasu! Vse srčece uboge male Juane je zvenelo v njem... Za trenutek ga je nejasno obšla sfatnja, da se lovita v temi. Dna sama beseda bi bila lahko razpršila nesporazum, ki ju je ločiL Toda zbal se je: kaj, če se motam? Kaj, če bi jo užalil? In tako se je tudi to pot premagal. Premagal se je in zatajil svoje srce, čeprav je bilo vse, njen čisti pogled in izraz njenega obličja, ena sama ljubavna pesem. Ničesar ni videl, ničesar m razumel Kakor preje, se je tudi zdaj. samo naklonil, rekoč: »Do svidenja, Juana!« Zganil se je, kakor da hoče odiff. CENE MALIM OGLASOM: Za oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra«, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobčen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 iifCdor hoče p Zlili aR GcUeo drugo m/crma«;« Ctcocc se tnalih oglasov naj priloži v nnant/eah a sicer ne ho prejel odgovora / « JLJ^, CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rac. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. ihtifotletH Nekaj delavcev potrebujem za izdelavo oglja. Ponudbe na ogla«, »fldelei »Jutra* pod šitro »Oglje 83«. 24884 Vzgojiteljico 3t 8 letni deklici in 7 letnemu dečku iščem. Poma-pati bi morala pri učenju ter opravljati lažna hišna dela. Ponudbe z naved-bo plače ter zadnje službe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vzgoja«. 25223 Osebni sluga Vešč serviranja, vseh grajskih poslov ter nemščine, #e išče za grajščino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Grajščina«. 25214 Rudarje fcopace-tesarje sprejme rudnik na Gorenjskem. Naslov ▼ oglasman oddelku Jutra. 25188 Trg. pomočnika zanesljivega, v meš. stroki dobro izvežbanega eprejmem pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe na podružnico »Jutra« t Celju pod Šifro »Trgovati pomočnik«. 25157 Gospodično starejšo, sprejme k trem otrokom Ivanka Lončar, Tržič. 25030 Več brivskih vajencev z dobro Sofalko izobrazbo išče Posredovalnica Žabjek. Cerkvena ulica 1. 25266 Gozdarja sprejmem v stalno službo. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Stalnost 48«. 25248 Gdč. ali gospe »š?e tvorniško skladišče za razpečavanje prvovrstnega predmeta pri privat. strankah. Osebe z reprezentativnim nastopom naj se oglasijo osebno med 10. iu 11. uro dopoldne. Naslov pove ogiasni oddelek »Jutra«. 33246 Stavbnega tehnika dobrega risarja in kalku-lant-a, zanesljivega iQ treznega sprejmem takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25151 Dva ključavničarska pomočnika in železostrugarja (Dreher) sprejme Sentjanški premogovnik, Krmelj. 25148 Blagajničarko * daljšo prakso, ki bi znala voditi tcai knjige sprejme trgovina z železnico A. Bren&ič, Ptuj. Reflektantke. ki so službovale že v že-leznini. imajo prednost. Kazen slovenščine se za- Revno učenko pridno in spretno 6prejme pletilja na deželi. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe pod »Stajerek-o« na oglasni oddelek »Jutra«. 25Ž44 2 mizar, pomočnika dobro izurjena sprejme Ivan Smole, splošno mizarstvo Tacen 37, pošta Št. Vid nad Ljubljano. 23256 Klepar, pomočnike sprejme takui K. B o c a k, Tržič. 25257 Moč za trgovino na veliko, skrajno solidno in zanesljivo iščem. Oglasijo naj ee samo zmožne osebe, ki ra-zpolagajo prvovrstnimi referencami in kavcijo, na poštni predal 2B&. Ljubljana 1. 25260 Vajenca za sHkareko in pleskarsko obrt sprejmem takoj ali pozneje. Hrana in stanovanje v hiši. Naslov: Jernej Vomberrgar. slikar in pleskar, Cerklje 30 pri Kranfu 25237 Učenca in učenko « primerno šottko izobrazbo, zdrava, pridna in močna hteva tudi obvladanje nem- sprejmem v trgovino meša- Skei^A ieT.ita v cmv-nci, in . n u na n n _ Skega jezika v govoru pisavi. Nastop čimprej! Začetnice so izključene! 24995 ne stroke. Ponudbe na naslov Rozjbmi & Puncer — Slovenjgradec. 25240 G. Th. Rotman: Gospod Kozamurnik in njegov avtomobil Učenko za Svanje sprejmem r Rožni dolini, cesta VHI/26. 25274 Natakarico a£ dekle, ki ima veselje voditi gostilno, mlajšo, ki lahko založi ndkai tisoč Din — sprejmem po dogovoru Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra« pod šifro »Marljiva natakarica«. 25277 Tapetnika dobro izvežbanega v Tseh tapetniških delih sprejmem takoj. Naslov r oglasnem oddelki »Jutra«. 25273 Pisarniško moč ki zna opravljati solicita-tcrska dela, zmožno slov. stenografije in nemščine v govoru, išče advokat v mestu. — Naslov t oglasnem oddelka »Jutra«. 25(283 Nakupovalca lesa oziroma prejemale«, ki bi bil razen mesečne plače tudi procentualno zainteresiran na poslovanju, iščem. Ponudbe na poštni predal 85, Ljubljana. 25158 Šoferja zanesljivega, ki bi me naučil voziti, vzamem za 1 mesec r službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ford«. Mizarskega vajenca ki ima veselje ta to obrt, poštenih staršev, s hrano in stanovanjem v hiši, drugo po dogovoru, sprejme takoj. - Istotako sprejmem tudi mizar, pomočnika samostojnega delavca. Ludvik SlanSek, stavbno in pohištveno mizarstvo, Krško št. 131. 25292 Šoferja prejmem za nekaj tednov. Oglamti se je pri tvrdki Lampret in drug, d. t o. i.. Tavčarjeva lika 1. 25286 Več natakarjev prvovrstnih sprejme takoj Palace-hotel Kaštel stari. — Ponudbe na ravnateljstvo hotela. 25291-ur Več mizarjev in ključavničarjev ter 6 dobrih kovačev potrebuje tovarna vagonov v Smed Pa-lanlki. 25290 Mizar, pomočnika samostojnega delavca, zanesljivega in enega mizarskega vajenca ki ima veselje za te obrt. marljivega in zvestega, e hrano in stanovanjem v hiši, dru^o po dogovoru — sprejmem takoj. Naslov v oglasnem oddeKku »Jutra« 35298 Sopotnika malo kolekcijo za naglo avto potovanje pc vsej Sloveniji ee »prejme. Odškodnina od kilometra po dogovoru. kotiranja zmožen ima prednost. Ponudbe pod »avtoeopotnik« n« oglasni oddelek Jvtu. 34933 P 73. Zaradi ledenega blagoslova, k! ga j« »b-snl, ni videl gospod Kozamurnik seveda nikamor več. Predeli se je utegnil , prestrašiti. je avtomobil že tudi nabodel bližnjo slaščičarsko stojnico. — »Strahota!« je pomislil slaščičar. »Človek mirno peče svoje mlinee in ne da bi vedel kako in kaj, sedi c vso svojo robo na avtomobilu!« 4ifšti Zastopnike sposobne, ki bi jim event. podelil todi skladišče za Ljubljano, Maribor, Celje, Hrastnik in Trbovlje — e stalnim dohodkom in provizijo, iščem. — Obširne ponudbe z navedbo dosedanje-ga zapoeienja io strokovne izobrazbe na tvrdko: D. Pertinač, Sieak, veletrgovi-»a vina, žganih pijač, pe-eara, slivovke in destilacija Kker jev. Zastopnike sprejmem za izredno dobro idoč šlager. Eksistenca najmanj za leto dni. — »Del-mond«, Miklošičeva c. 14. 25233 H222 S S Prva oblast koncesljonirana šoferska šola Camermk, Ljubljana (Jugo-avto), Dunajska cesta 36. Telefon 2236 Strokovnjaški teoretični pouk in praktične vožnje na različnih modernih avtomobilih, « pri-četkom vsakega prvega Maline Centralni nakup malin v Mislinjak nudi priznano pohorsko blago zajamčeno pristno. Interesenti naj se peslužijo zgornjega naslova. £4990 100 m' izkopane ilovice oddam brezplačno nasproti Stan in doma. 25231 Blagajničarka z večletno prakso in dobrimi spričevali, želi mesta kjerkoli. Cenjene ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod šifro »Poštena«. 24723 Gozdar oženje®, 39 let star, v ne-odpovedani drž. službi, išče privatno službo gozdarja. —• Cenjene dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gozdar 49«. 25249 Brod kompleten, za prevoa na Savi. eno leto rabljen, radi opustitve ugodno p r o Boris Samsa, Litija. 25297 Za brušenje žag stroje (Automat Sagescherf-masehine), nova iznajdba 1 ventilatorjem, na 6 kroglic ležajev, jako praktičen, proda Franc Lončar, Ljubljana Celovška 90. 25302 Knjigovodja v neodpovedani službi, vešč vseh vrst knjigovodstva, bilance ter slovenščine nemščine, želi premeni-t i službo. Gre tudi na boljše mesto skladiščnika. Poudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Konto«. 25279 »Sarolea« Svetovnoznani motocikll. — General, zastopstvo za Jugoslavijo: Lampret in dru; Ljubljana, Tavčarjeva ul. 23999 Trgovski pomočnik mlad in agilen. mešane stroke, želi premeniti službo — radi popolnejše izobrazbe. Gre 2 meseca brezplačno. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 25280 Boljša gospodična poštena, želi mesto k otrokom. Zna šivati ter govori slov., hrvatsko in nemšSiO. Gre tudi kot prodajalka v pekarno ali konditorijo. Na-lov pove oglasni oddelek Jutra«. 25295 Mlinarski pomočnik dobrimi spričevali in dobro izvežban v tej stro'ki, želi premeniti službo. Gre tudi za knjigovodjo v kako menjalnico. — Ponudbe na 'irlas. oddelek »Jutra« pod Mlinar«. 25298 Žične vložke in vzmeti za postelje, žimo ter morsko travo in železne posteljnake dobite najceneje železnini Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska c. št. 1. 162 Rudge Whitworth malo rabljen, s eioro novo športno prikolico počen prodam radi nabave avtomobila. — Poizve ee pri O, 2užek, Ljubljana, Tavčarjeva ul. 11. 25284 Tovorne vozove 3—4tonske, nove, znane prvovrstne nemške znamke. 60 % popusta pod tvorniško ceno ima naprodaj Lampret in drug. d. z o. z.. 'Ljubljana, Tavčarjeva ulica 1. 25287 2 kolesi moško znamke »Torpedo«, še nov-o in dobro ohranjeno žensko, znamke »Kosmos-Stever« proda Perko, Pred škofijo 16/HI. 25252 Staro železo in litino (Gtiss) kupuje na drobno in debelo Franc Stupica v Ljubljani, Gosposvetska cesta št. 1. 162 Puhasto perje po 38 Din razpošiljam po povzetju najmanj 5 kg, potem čisti beli puh po Din 300 kg. L Bromovi6, ke-mička čistiona perja, Zagreb. Ilica 82. 183 Med cvetlični in lipov, zajam. čeno pristen, planinski, tr-čan, prvovrstno blago razpošilja tvTdka Josip Ko-stanjšek, Mozirje. Savinj. dolina. — Trgovei posebne cene. 24560 Otroški voziček športni, košarica in vozi-čik za ležati, dobro ohranjeno poceni prodam. Na-sfov pove oglasni oddelek Jutra«. 25196 Voz brek dobro ohranjen, devetsede- ____j- žen, e streho proda Gasilno 24793 • društvo Smlednik«. Drogerija Al. Florjančič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 19 Kupuje vsako množino lepo sušeno arnika cvetje po najvišjih dnevnih cenah 147 Stiskalnico za 6eno, rabljeno, knprm. Franc Stupica. železnina, Ljubljana, Gosposvetska 1. 25134 Tračnice ozkotirne kupim 50 m. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Trajnice 999«. 24999 Invalidski stol (Fahrstuhl) za prevažanje bolnikov rabim nujno. Ponudbe e ceno na ogla-ni oddelek »Jutra« pod šifro »Stol 254«. 25254 Parni kotel d-obro ohranjen, za 1—2ms in do 3 atmosfere iščem. Ponudbe z navedbo eene na oglasni oddelek »Jutra« pod »Parenje«. 25238 Zračno kladivo rabljeno, a dobro ohranjeno, teža bat* do 100 kg. potrebuje tvornica vagonov v Smed. Palanki. 25291 Alarmni aparat Za patentirano iznajdbo proti tatvini koles, avtov, mo :orjev, voz, kovčegov itd se išče družabnika s 50.000 Din. event. se tudi proda Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Kolobran«. 25276 Izredno ugodna prilika! Prodam krasno posestvo, četrt ure od kolodvora, obstoječe iz vile s petimi sobami in kuhinjo. Dve sobi sta kompletno meblirani, kuhinji opremljena z vso posodo. Hlevi, gospodarsko poslopje, betonirana shramba, nekaj njiv in travnikov, 35 ha gozda, kateri je nekaj sekan, za ceno 300.000 Din. Zamenja so ev za vilo v Mariboru. — Ponudbe pod »lepo posestvo« na upravo Jutra v Mariboru. 24323 Parcelo 333 m' z dvoriščno stavbo ugodno prodam. Alojz Grebene Velika čolnarska uL 15. 25212 Ugodna prilika za mizarje! Kompletno mizarsko delavnico z vsemi potrebnimi mizarskimi stroji, pogon na surovo olje ali elektriko — z vsem orodjem ete ter zalogo suhega lesa, radi družinskih razmer prodam, event. oddam v najem. Potreben kapital za nakup takoj 80.000 Din. Za prvega pol leta je za naročila za fino pohištvo preskrbljeno. Ponudbe pod »Ugodna pri-lilka 058« tia oglasni oddelek »Jutra«. 25058 Vilo prijetno, z elektriko in vrtom postavim na najlepši točki Rožnika, po potrebi zveza z lastnim avtom, ako prijavijo stanovalci, ki dobe stanovanje po zmerni ceni. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Stalno letovišče«. 25015 Lep lokal z izložbenim o&nom odda s 1. avgustom D. Hovšek, fotograf, Kolodvorska ul. št. 34. 25202 Čevljar, delavnico z orodjem in stroji oddam poštenemu mojstru. Več po dogovoru. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25261 Lokal za pekarijo lep, nanovo urejen, s samotno pečjo ln trgovino z mešan, blagom, pri glavni cesti, na zelo prometnem kraju pri farni cerkvi takoj oddam. Pojasnila daje Jocip J a v o r n i k, Ig št. 34 ™ Ljubljani, 25ail Stanovanje sobe in kuhinje, ali velike prazne eobe išče učiteljica. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sredi mesta«. 25234 Trgovski lokal ob Dunajski cesti, 5 X 7 m z velikim izložbenim oknom na najprometnejši točki se odda proti prevzemu pisarniškega inventarja. — Po nudbe na oglasni oddelelk »Jutra« pod »Plačilo takoj 44«. 25288 VoHiUvv Več postelj prav v dobrem stanju, z mcdraci, omare za obleko kredence in drugo proda Anton Maver, Ahacljeva 5. Novoporočenim dam postelje na obroke. Pekarijo dobro idočo, s trgovino delikatesami in trafiko, lepem vinogradniškem kraju sreza Brežice oddam takoj za več. let v najem. — Ponudbe na naslov: Terezija Vrečko, pos. v Pišecah št. 46, pošta Pišece. 24864 Tovarno z vodno silo 20 HP, e 5 lokali odda takoj v najem M. Zaloker, Krakovski nasip 26. 25092 Gostilno v mestu vzamem takoj na račun. Naslov v oglasnem o-ddelku »Jutra«. 25251 Trgovino mešanega blaga, 40 let obstoječo — vsled preselitve ugodno oddam v najem. Lepo stanovanje. Dopise pod Ugodna prilika 240« na ogl. oddelek »Jutra«. 25239 Vogalna parcela blizu t-opničarske vojašnice naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra«. 25269 Novo vilo zelo komfortno-, z 9 sobami, v Ljubljani pod zelo ugod-imi pogoji za 375.000 Din prodam. Cenj. ponudbe na 2-las. oddelek »JutTa« pod Vila 375.000 Din«. 2-5259 Graščin, posestvo lepo, 15 sob s komfortom, pohištvom, gosp. poslopjem, a 20 oralov prvovrstne emlje prodam za 550.000 Din. Menjam tudi hišo-vilo v (rradcu z Mariborom. K. Breznik, Celje, Dolgopolje 1 25108 Nova vila na Jfirju. z vrtom, cela pod-kletena. skupno 7 sob. 1 kabinet, 2 kuhinji, kopalnica, vsfed smrti naprodaj za Din 330.000. »Posredovalec«, re-»litet-na pisarna, Dalmatinova ulica 11. 25278 Za laneno seme interesenti naj javijo najvišjo ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Laneno seme«. 25267 2 sobi in kuhinjo v novi hiši, v okolici mesta oddam onemu, ki plača pol leta naprej. — Eno sobo kuhinjo pa oddam s 1. avgustom. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25271 Stanovanje v sredini mesta išče oseba ki plača za 1 leto naprej Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Ena oseba«. Stanovanje 1—S sob in kuhinje i š 5 mirna stra-aka. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 247M m Pljuča! Pljučne bolezn' ozdravi dr. Pečnik, pljučni zavod (Privat Lungenheilanstalt) Sečovo, pošta Rogaška Slatina. Prospekt S.— Din Več sob v gorskem kraju n« Gorenjskem v višini 1300 m je letoviščarjem na razpolago. Cena sob zmerna. Pripravne so tudi sa družine z otroci, ker je okeli hiše velik vrt. Naslor v oglasnem oddelku Jutra. 34885 Snažno sobico opremljeno, za 300 Din. ali kabinet za 150 Din i š č solidna gospodičn? za ta. koj. Ima 6vojo posteljnino Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Majhn sobica«. 25189 Opremljeno sobo s souporabo kuhinje dam mirni stranki brez otrok. — Naslov v oglasnem oddelkn »Jutra«. 25355 Mesečno sobo oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 25364 Opremljeno sobo souporabo kuhinje oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25262 Prazno sobo lično, solnčno, event. dve prarai sobi cddam e 1. avgustom mirnemu gospodu ali gospodični na Ahacljevi Jegličevi cesti 7/1. 25253 Stanovanje lepo. zračno in solnčno, z 2 sobama, kuhinjo in pritiklinami. za 400 Din mes., v III. nadstr. se zamenja za stanovnaje v pritličju, I. ali n. nadstr. Nagrada 1000 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 25270 Solnčno stanovanje 2—3 sob. kuhinje in pritiklin. lahko tudi v bližnji periferiji išče obitelj dveh oseb za ofctober. november, event. tudi pozneje. Dopis* s ceno na oslasni oddelek »Jutra« pod šifTO »Mir«. 25347 Lokal za trgovino v večjem mdu-etrijskem kraju cddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra«. 34887 Majhen lokal Ljubljani s stanovanjsko sobo, na prometni cesti želim za takoj ali pozneje. — Naslov v ogl. odd. J. 24855 Lepo stanovanje 2 sob. kabineta in pritiklin oddam s L avgustom. Ponudbe na ogla«ni cddelefc »Jutra« pod »Kopalnica«. 25250 Stanovanje 1 večje, ozir. 2 seb, kuhinje in pritiklin išče mirna, starejša tričlanska stranka za september ali oktober. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Tričlanska 88«. Dve stanovanji v lepi solnčni legi pod' Rožnikom, eno obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin — drugo iz 2 sob, kuhinje in pritklin ter verande, oddam z 8. avgustom v Rožni dolini, cesta X št. 34. 35282 Opremljeno sobo lepo in solnčno, z električno razsvetljavo ter posebnim vhodom, v sredini mesta oddam 1 ali 2 gospodoma. Na željo tudi klavir na razpolago. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 25243 Večjo prazno sobo v pritličju ali I. nadstr.. event. tiLii na dvorišču — pripravno za pisarno iščem v bližini gl. kolodvori — Ponudbe pod »Pisarna 6« z navedbo najemnine na oglasni oddelek »Jutra«. 25258 Večjo sobo opremljeno ati prazno, s souporabo kuhinje iščem. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Periferija 75«. 25275 Prazno sobo z elektriko, v centru mesta odd»m. Ponudbe na oglasni cddelefc »Jutra« pod šifro »Vhod s stopnic«. Sobo in kuhinjo ali prazno sobo s štedilnikom išče s 15. av-gnstom hčerka z iraterio. Cenjene ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Ciste 2«. 25303 Dvpisi Vaša Primi o sam sv* pisma, hvala. U buduče izvolite podiči sva Vaša pisma upučena od mene, kod firme Al<^ 1 navijalni stroj s 6 vre-t-eni, opremljen z najnovejšim Schemag parafin aparatom, na motorni ra ročni pogon. Vsi navedeni stroji so za-jamč-eno brezhibni ter malo rabljeni. Lojze Kristan. puže p. Lesce, Gor. 24S90 Dieselmotor « za 60—80 k. s., stoječ, r*. v obTatu, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe j popisom stroja na oglasni oddelek »Jutra« pod »Diesel 60—Srv« 25193 Ura z verižico * je našla na Celovški sti. Dobi se pri g. Blatnika, Šiška, Knezova ulica št. IS 25245 V Kranju «e je izgubil ziat obesefc s brfljantom. Pošten najditelj se naproša, da istega odda proti najrradi v restavraciji »pri zlati ribi« v Kranju. 25300 Psa varuha teto starega kupi valjčni mlin Weinberger, Zagorje. 25336 Zatekel se je lerp mlad pisan pes. Dobi ga v Knezovi ulici št. 28. 25301 Stroj za izdelovanje cementne opeke strešne, prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 24S86 Otomane od 550 do 850 v različniS vzorcih, prvovrsten lasten izdelek. vzorkovana, plišasta pregrinjala za otomane a 600, Ia 750. saJon-»k« garniture, divane mo. droce, zanesljivo najboljša blago kupite pri Rudolf Sever 1 tapetništvo U Marijin trs St 2. BR Novo osnovana tovarna za prstene barve išče ponudba različnega barvnega materi jala za proizvajanje prstenih barv. Ponudbe na Fortuna trg, agentura, 9146 Subotica. Haviieed %an fconcebienirane eiefktio-tefinicno podjetje Naprava in poprava elektr. Jwči v mesto in deSeB taf preizkušnje strelovodov. Strokovna poprava vseh elektrotehničnih aparatov. Priznani oddelek za hišna zvonil*, telefonske in signalne naprave, katere vzdržujemo tnifi pavšalno. Proračuni brezplačni. Za naročilo zadostuj« dopisnica. — Sv. Petra e. 5 (dvorišče hotel »Soča«). — Postrežba tečna! Specialna deSavmca! Stenotipistko tudi za nemško korespondenco, sprejmem takoj. Oglašajo naj se samo prvovrstne moči. Ponudbe na: LADISLAV BACHRACH jugoslovenski generalni zastopnik Bled, ParkhoteL MI? Renault avto 10 CV petsedežen odprt, izborno ohranjen, z novimi obroči, se ugodno proda. — Ponudbe Pod »Elegantni voz« na oglasni oddelek »Jutra«. 9122-a Urejuje Davorin B a vi jen. Izdaj« M konzorcij «Jutn» Adolf Ribnikar, Za Narodno tiskamo d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del j« odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.