Januar–marec 2014 Revija Slovenskih železnic Aktualno Poslovno leto 2013 Ustavite se. Vlak se ne more Kurenti železničarjem zaželeli dobro in uspešno leto Ledena katastrofa Slovenske železnice v ledenem oklepu Zgodovina Prišla je železna cesta Zanimivosti Ruski infrastrukturni projekti pred olimpijskimi igrami v Sočiju Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: (01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in rokopisov ne vračamo. Bralci in dopisniki, ne pozabite! Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov uredništva pošljete najpozneje do 25. 4. 2014. Spoštovani bralci! Berete prvo letošnjo Novo progo, v kateri smo združili poudarke turbulentnega dogajanja na Slovenskih železnicah v preteklih treh mesecih. Revija je izjemoma izšla v trojni izdaji, saj nam je, zara- di dejavnikov, ki jih nismo mogli predvideti, ni uspelo pripraviti vsak mesec posebej. Obljubljam, da se vam bomo za to odkupili z novimi edinstvenimi članki, ki jih z veliko vnemo pripravljajo naši sodelavci. Slovenske železnice so bile letos, kmalu po spodbudnih poslov- nih rezultatih, ki so nastali na krilih dobrega dela in odpovedovanja v prejšnjih letih, na veliki preizkušnji. Tokrat nas je preizkušala nara- va. V nekaj dneh je ledena ujma povzročila katastrofalno škodo na železniški infrastrukturi, ki jo bomo v podjetju odpravljali več me- secev, če ne celo več let. Katastrofe takšnih razsežnosti ne pomni- jo niti najstarejši železničarji. V posebnem prispevku, z naslovom Ledena katastrofa, smo zbrali podrobne podatke o posledicah vre- menske ujme in škodi, ki jo je ta povzročila na celotnem železni- škem omrežju v Sloveniji. Zadnji dnevi januarja in prvi februarja so bili za vse železničarje izjemno težki, najtežji pa nedvomno za tiste, ki so z nadčloveškimi napori odstranjevali ovire s prog in 24 ur na dan poskušali vzpostaviti železniški promet. Večina prog je bila že po nekaj dneh odprta, to pa je bil rezultat složnega sodelovanja zaposlenih iz različnih podjetij v skupini SŽ in iz vseh koncev Slove- nije. Začasna sanacija, v katero smo na Slovenskih železnicah vložili ogromno truda, je bila opravljena izjemno hitro, celo tako hitro, da smo lahko pomoč ponudili tudi sosednjim Avstrijskim železnicam, ki so se v prvih dneh ujme še vedno trudili s čiščenjem svojih prog. Neposredna škoda, ki jo je ledena katastrofa povzročila, je popisa- na in ocenjena, bistveno težje pa je oceniti škodo, ki jo bosta imela na primer SŽ-Tovorni promet in SŽ-Potniški promet, vse dokler ele- ktrificirane proge ne bodo dokončno sanirane. V posebni rubriki Ledena katastrofa so podrobno opisani tudi napori ekip na terenu in dve podobni ledeni ujmi, ki sta se pri nas zgodili pred dobrimi tridesetimi in šestdesetimi leti. O vsem tem si lahko preberete na od dvanajste strani naprej. V rubriki Zgodovina objavljamo zapis o zgodovini železnic na Slovenskem ter ozadju njihovih gradenj. Drugega junija 1846, ko je na slovenska tla in na Balkanski polotok nasploh pripeljal prvi vlak, so se razmere v deželi korenito spremenile. Dotedanje, razmeroma mirno življenje v južnem delu donavske monarhije je poživil hla- pon, ki je k nam prisopihal iz Gradca. Vse o tem in še mnogo več o nastajanju in zanimivostih slovenskih prog boste lahko prebrali v zapisu Milana Cilenška, ki ga bomo v reviji objavili v več delih. Veliko težo pa so imeli letos tudi uspehi slovenskih športnikov na olimpijskih igrah v Sočiju. Naši športniki so nam in svetu do- kazali, da majhnost ni izgovor, niti ovira. Osvojili so svetovni vrh in postavili Slovenijo natančno tja, kamor spada. Podrobneje o njihovih uspehih sicer nismo pisali, smo pa del revije namenili re- snično velikopoteznim infrastrukturnim načrtom Ruskih železnic, ki so jih udejanjili pred olimpijskimi igrami, ki so ključno prispevali k odlični izvedbi iger. Verjamem, da ste bralci Nove proge pri svojem delu našli že marsikatero rešitev, ki bi lahko izboljšala delovne procese, storitve in poslovne odnose v skupini Slovenske železnice. Vabim vas, da konstruktivne predloge, mnenja in pobude pošljete na poseben e-naslov predlogi@slo-zeleznice.si, ki smo ga na Slovenskih žele- znicah odprli v začetku aprila. Želim vam prijetno branje! Aktualno Poslovno leto 2013 2 3 4 12 22 26 28 Aktualno Ustavite se. Vlak se ne more. Aktualno Kurenti železničarjem zaželeli dobro in uspešno leto Ledena katastrofa Slovenske železnice v ledenem oklepu Reportaža Švicarske vzpenjače za sladokusce Zgodovina Prišla je železna cesta Zanimivosti Ruski infrastrukturni projekti pred olimpijskimi igrami v Sočiju Januar–marec 2014 Revija Slovenskih železnic Aktualno Poslovno leto 2013 Ustavite se. Vlak se ne more Kurenti železni arjem zaželeli dobro in uspešno leto Ledena katastrofa Slovenske železnice v ledenem oklepu Zgodovina Prišla je železna cesta Zanimivosti Ruski infrastrukturni projekti pred olimpijskimi igrami v So iju Avtor fotografije: Miško Kranjec 1 Uvodnik Janez Krivec Odgovorni urednik Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Poslovno leto 2013 Po zadnjih podatkih je sku- pina Slovenske železnice lani ustvarila skoraj 498 milijonov evrov poslovnih prihodkov, kar je za dobrih 10 odstotkov več kot leta 2012. Poslovni rezultati so bili boljši od načrtovanih in so tudi bistveno presegli do- sežke leta 2012. Poslovni izid iz poslovanja je dosegel 19,1 milijona evrov (predlani 8,5 mi- lijona), celotni poslovni izid pa 18,6 milijona evrov (predlani 4 milijone). Po zadnjih podatkih so Slo- venske železnice presegle načr- te in predlanske rezultate tako pri prevozu tovora kot v potni- škem prometu. Tovorni vlaki Slovenskih že- leznic so leta 2013 prepeljali 17,63 milijona ton tovora, kar je za 9 odstotkov oziroma za 1,48 milijona ton več kot leta 2012. Rezultati predlanskega leta so bili preseženi tako v no- tranjem kot v mednarodnem prometu. Dobri rezultati so bili dose- ženi tudi v potniškem prome- tu. Z vlaki Slovenskih železnic se je leta 2013 peljalo okrog 16,4 milijona potnikov, oziro- ma 883.000 potnikov več kot leto prej. Po prvih ocenah se je zaradi novega načina subven- cioniranja prevozov občutno povečalo predvsem število mla- dih potnikov. Več pa je bilo tudi odraslih potnikov – imetnikov abonentskih vozovnic. Slovenske železnice so lani poslovale z dobičkom, čeprav od države do letošnjega febru- arja niso prejele nobenih izplačil dolga, ki je nastal leta 2000 ob izločitvi javne železniške infra- strukture iz sistema SŽ. Zakon o povračilu 134,3 milijona evrov je bil sprejet že leta 2011, pred- videval pa je poplačilo v petih obrokih od leta 2012 naprej. Prvo desetino dolga so Slo- venske železnice prejele šele v začetku februarja letos. Pri tem bi radi ponovno poudarili, da nikakor ne gre za reševanje Slovenskih železnic, temveč za terjatev, ki je določena v nove- li Zakona o družbi Slovenske železnice. Marko Tancar Fo to : B la ž U rš ič Zahvala predsednika nadzornega sveta Slovenskih železnic Spoštovane železničarke in železničarji! Zadnja leta za Slovenske železnice niso bila lahka. Globoka recesija, s katero se je in se še spopada evropsko in svetovno gospodarstvo, je občutno prizadela tudi poslovanje Slovenskih železnic. Zato je poslovodstvo predlani sprejelo številne ukrepe, katerih izvajanje na sejah nadzornega sveta redno spremljamo. Med njimi so bili tudi posegi v višino plač in regresa ter v nekatere druge pravice. Gre za neljube ukrepe, toda brez njih danes ne bi mogli govoriti o tem, da je skupina Slovenske železnice na pravi poti. V zadnjih dveh letih ste namreč z odrekanjem dela svoje plače k sanaciji Slovenskih železnic prispevali več kot 30 milijonov evrov. Obenem ste z zavzetim delom dajali in še dajete svoj prispevek k izboljšanju poslovanja. Podatki o občutno izboljšanem poslovanju, o večjem številu potnikov in o več prepeljanega tovora to dokazujejo iz dneva v dan. Pred Slovenskimi železnicami je še veliko pomembnih nalog. Na prvem mestu je gotovo dolgoročna ureditev razmerij z državo, brez katere ne bo stabilnega in dolgoročno uspešnega poslovanja. V imenu vseh članov nadzornega sveta Slovenskih železnic vam zagotavljam, da bomo tudi v prihodnje podpirali poslovodstvo pri reševanju te problematike. Prepričan sem, da imamo pri tem tudi vašo podporo, hkrati pa se vam še enkrat zahvaljujem za vaš pomembni prispevek. S spoštovanjem! Boris Zupančič Predsednik nadzornega sveta družbe Slovenske železnice, d. o. o. 2 Aktualno Slovenske železnice smo tudi letos sodelovale pri nacionalni akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo. Akcija, ki je bila že šesta po vrsti, je opredeljena v Resolu- ciji nacionalnega programa varnosti ce- stnega prometa za obdobje od 2013 do 2022. Glavni namen akcije je vplivati na vedenje voznikov in drugih udeležencev v cestnem prometu ter posredno zmanj- šati število prometnih nesreč in njihovih posledic na nivojskih prehodih. Podslo- gan letošnje akcije je: Prečkajte železni- ško progo varno na nivojskih prehodih. Temeljni cilji akcije »Ustavite se. Vlak se ne more.« so: • zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih prehodih, • zmanjšanje števila umrlih in ponesreče- nih na nivojskih prehodih, • povečanje pozornosti in odgovornosti ljudi pri prečkanju prehodov. V zadnjih šestnajstih letih se je namreč na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo zgodilo 545 izrednih dogodkov. V njih je umrlo kar 121 ljudi, 237 pa je bilo poškodovanih. Povečana pozornost, pazlji- vost in dosledno spoštovanje prometnih pravil in signalizacije bi varnost na nivojskih prehodih občutno izboljšali. Analiza podatkov o izrednih dogodkih iz preteklih let kaže, da je veliko število nesreč oziroma izrednih dogodkov na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo pove- zano predvsem z neupoštevanjem prome- tnih pravil in v nekaterih primerih z nizko kulturo ter predrznostjo udeležencev v ce- stnem prometu. Takšno obnašanje pa ima hude posledice tako za posameznike kot za družbo kot celoto. Velika večina prometnih nesreč – v železniški terminologiji izrednih dogodkov na nivojskih prehodih – se zgodi na lokalnih cestah. 40. člen Zakona o pravilih cestnega prometa pravi, da imajo na nivoj- skih prehodih vlak in druga tirna vozila, ki se premikajo po železni- ških tirih, prednost pred vsemi ude- leženci cestnega prometa. Varnost na nivojskih prehodih leta 2013 Lani je v štirih izrednih dogodkih na ni- vojskih prehodih ceste čez železniško progo umrlo pet oseb, kar pomeni štiri odstotke vseh umrlih v prometnih nesrečah. Dve od štirih nesreč sta se zgodili na z avtomatsko zapornico zavarovanih nivojskih prehodih. V izrednih dogodkih na nivojskih prehodih se je lani poškodovalo 14 oseb. Leto 2013 je bilo sicer po številu izrednih dogodkov na nivojskih prehodih eno najvarnejših, saj se je število izrednih dogodkov v primerjavi z letom prej zmanjšalo za dobro četrtino. Kljub zmanjševanju števila smrtnih žrtev in skupnega števila izrednih dogodkov na ni- vojskih prehodih pa je bilo lani kar 36 od- stotkov več poškodovanih v nesrečah na prehodih, kot leto prej. Nivojski prehodi v Sloveniji Prvega januarja je bilo v Sloveniji 830 nivojskih prehodov ceste čez železniško progo. Od tega je 490 nivojskih prehodov zavarovanih pasivno, 340 pa aktivno. Veči- na aktivno zavarovanih prehodov je zavaro- vanih z avtomatskimi zapornicami, dobrih šest odstotkov z mehansko napravo in do- bra dva odstotka (8 prehodov) z zapornim brunom. Lani smo ukinili osem nivojskih preho- dov, in sicer sedem pasivno zavarovanih in enega aktivno zavarovanega, pet preho- dov, ki so bili prej označeni z Andrejevim križem, pa smo aktivno zavarovali. Število pasivno zavarovanih nivojskih prehodov se je v zadnjih trinajstih letih zmanjšalo za 201. Novinarska konferenca o nacionalni akciji za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste čez železniško progo Sedemnajstega februarja je v Stekleni dvorani upravne stavbe Slovenskih žele- znic potekala novinarska konferenca o nacionalni akciji za večjo varnost na nivoj- skih prehodih ceste čez železniško progo, »Ustavite se. Vlak se ne more«. Na njej so sodelovali Cvetko Staniša iz Društva me- stnih, občinskih in medobčinskih inšpektor- jev in nadzornikov Slovenije, Tomaž Willen- part z Direkcije RS za ceste, Dejan Jurkovič z Ministrstva za infrastrukturo in prostor, mag. Vojko Radkovič iz Inšpektorata RS za promet, energetiko in prostor, Robert Strah z Javne agencije RS za varnost pro- meta, Slovenske železnice pa je zastopala Zvezdana Dolenec. Udeleženci novinarske konference so predstavili izsledke analize izrednih dogod- kov na nivojskih prehodih ter opozorili na najpogostejše napake in nepazljivosti, ki se pojavljajo pri prečkanjih nivojskih pre- hodov ceste čez železnico. Strinjali so se, da je razlog za veliko število nesreč na ni- vojskih prehodih predvsem neupoštevanje cestnoprometnih predpisov in objestnost nekaterih udeležencev v cestnem prometu. Dodali so, da je treba dolgoročno zago- varjati »Vizijo nič«, in z vsemi ukrepi, ki so jim na razpolago, vsako leto zmanjševati število smrtnih žrtev in poškodovanih v ne- srečah na nivojskih prehodih, tako da v bli- žnji prihodnosti v tovrstnih nesrečah nihče več ne bi izgubil življenja. Fo to : B la ž U rš ič 3 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Aktualno Kurenti železničarjem zaželeli dobro in uspešno leto Kurenti, ena izmed najbolj prepoznavnih slovenskih etnoloških mask, so, po ledenem začetku meseca, 18. februarja obiskali Slo- venske železnice na Kolodvorski ulici v Ljubljani. Petindvajset ku- rentov, predvsem iz vrst železničarjev, iz društva Koranti Destrnik je privabljalo pomlad ter z zvonjenjem z železnic odganjalo zimo in zle duhove. Kurente sta v imenu Slovenskih železnic sprejela člana poslovod- stva SŽ, Jelka Šinkovec Funduk in Albert Pavlič. Skupaj so nazdravili pomladi in dobri letini ter si zaželeli čim bolj uspešno leto. Fo to : M iš ko K ra nj ec Mobilna aplikacija Slovenskih železnic – Grem z vlakom Slovenske železnice smo aprila na trgu mobilnih aplika- cij objavile lastni program Grem z vlakom, izdelan za operacijski sistem Android. Ta prvenstveno prikazuje podatke o voznih re- dih vlakov na območju Sloveni- je in informacije o zamudah ter ovirah v prometu. Kljub temu, da so mobilne aplikacije s po- dobno vsebino že na trgu, pa je naši aplikaciji dodanih še ne- kaj uporabnih zmožnosti, ki se jih boste prav gotovo razveselili predvsem naši redni potniki. Mobilno aplikacijo Grem z vlakom je izdelala služba za informatiko na Slovenskih železnicah, d. o. o., agenci- ja Renderspace, d. o. o., pa je oblikovala kreativno podobo in sodelovala pri zasnovi uporab- niške izkušnje. Kot že omenje- no, je mobilna aplikacija Grem z vlakom izdelana za operacijski sistem Android in prikazuje: vo- zne rede potniških vlakov Slo- venskih železnic na območju Slovenije, morebitne ovire in zamude vlaka na izbrani relaci- ji, zamude in ovire v prometu, redne cene potovanj. Hkrati mobilna aplikaci- ja omogoča, da si relacije, na katerih najpogosteje potujete, dodate med priljubljene. Apli- kacija je neposredno poveza- na z informacijskim sistemom Slovenskih železnic in, seveda, potrebuje internetno povezavo, predvsem zaradi osveževanja podatkov o zamudah in ovirah v prometu. Vozni redi se običaj- no zamenjajo enkrat na leto, pri čemer se morebitne spremem- be sproti posodabljajo. Prikaz vsebin na mobilni aplikaciji Ko odprete aplikacijo, vam najprej ponudi izbiro relacije, o kateri želite informacijo o voznem redu. Podatki se sa- modejno prikažejo za trenutni datum, lahko pa datum izbere- te tudi posebej. Pri relaciji lahko dodate vmesno postajo, kar se predvsem uporablja, če je med določenima krajema mogoče potovati po dveh prevoznih poteh. Prikazane so tudi pri- ljubljene relacije, ki pa jih lah- 4 Aktualno Zdravstvena preventiva za samoplačnike Skupina Slovenske železnice tudi letos zaposlenim in upo- kojencem omogoča udeležbo v programih zdravstvene preventive, ki so samoplačniški. Na programe zdravstvene preventive se lahko odpravite v: 1. Terme Olimia: Hotel Breza**** cena: 390,00 evrov 2. Terme Tuhelj: Hotel Terme Tuhelj**** cena: 320,00 evrov 3. Terme Zreče: a) Vila Terme Zreče**** cena: 336,40 evra b) Hotel Vital**** cena: 378,40 evra 4. Thermana Laško: Hotel Zdravilišče Laško**** cena: 448,00 evrov Program zdravstvene preventive lahko plačate v treh me- sečnih obrokih. Prvi obrok plačate v hotelu, druga dva pa bosta samodejno odšteta od dveh mesečnih plač. Enako velja tudi vašega partnerja oz. zakonca. V treh obrokih lahko programe plačajo tudi upokojenci, ki se o vsem dogovorijo v hotelu. Dodatne informacije in prijavnica Dodatne informacije lahko dobite pri Igorju Šmidu, na telefonski številki 01/ 29 14 391. Razpis, prijavnica in pro- grami zdravstvene preventive so objavljeni na intranetni strani SŽ. Podrobnosti o programih pa vam lahko pošlje- mo tudi po elektronski pošti. Če to želite, nam sporočite na elektronski naslov igor.smid@slo-zeleznice.si. Prijave Prve prijave zbiramo do 18. aprila. Prve prijave so name- njene tistim, ki se želite udeležiti programov zdravstvene preventive spomladi. Dodatne prijave pa bomo sprejema- li tudi po 18. aprilu. Prijave zbiramo: • po pošti na naslov: Slovenske železnice, d.o.o., Služba za pravne zadeve in kadre, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana; ali • po faksu št.: 01/29 14 807, • po elektronski pošti: igor.smid@slo-zeleznice.si ko dodajate po svoje, in imate tako hitri vpogled v vozni red relacij, na katerih najpogosteje potujete. Za relacijo, ki ste jo izbrali, se prikažejo podatki o voznem redu vlakov na določen dan ozi- roma na dan iskanja, in sicer ure odhodov in prihodov vlakov, ki so še aktualne, pretekle ure pa so osenčene. Prikazana je tudi cena vozovnice za določen vlak. Ko izberete določeno uro odhoda ali prihoda vlaka, se vam izpišejo še podrobnejše informacije o njem, in sicer so navedeni vrsta vlaka, čas vo- žnje, morebitna zamuda in ovi- re v prometu. Če se dotaknete puščice, se prikažejo še vmesne postaje vlaka. V hitrem meniju so poleg voznega reda na voljo še in- formacije o zamudah vlaka in ovirah v prometu ter vse pri- ljubljene relacije potovanja, ki ste jih nastavili med iskanjem. V povezavi na zamude si lahko ogledate trenutne zamude vseh vlakov, in sicer se vam izpiše, s kolikšno zamudo bo vlak odpe- ljal z določene postaje oziroma pripeljal nanjo. Ovire v prome- tu so navedene za določen vlak, odsek ali celotno progo. Nadgradnja aplikacije Menimo, da mobilna aplika- cija vsebuje najbolj uporabne zmožnosti, vendar jo bomo v prihodnje še izpopolnjevali. Med drugim jo bomo dopolnili z GPS iskalnikom vstopnih po- staj, s katerim boste lahko iskali najbližjo postajo. Dodali bomo tudi nastavitev za prejemanje kratkih obvestil o zamudah vla- kov in ovirah v prometu za vaše priljubljene relacije. Obveščali pa vas bomo lahko tudi o ak- tualnih ugodnih ponudbah za potovanje z vlakom. Glede na to, da se uporaba mobilnih telefonov z operacij- skim sistemom iOS v Sloveniji povečuje, bomo pripravili tudi mobilno aplikacijo za uporab- nike iPhonov. 5 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Aktualno Raziskava: Za boljše zdravje in z delovnem mestu prometnika Na stres na delovnem mestu vplivajo najrazličnejši stresorji ali dejavniki, ki pri posamezniku lahko izzovejo doživljanje preobremenjeno- sti in stresa. Mednje spadajo tako delovno okolje, psihične in čustvene obremenitve, iz- mensko, še zlasti nočno delo, izredni in nepričakovani obre- menilni dogodki, medosebni odnosi itd. V okviru projekta promo- cije zdravja na SŽ smo ob koncu lanskega leta zaključili z izvedbo raziskave med izvr- šilnimi železniškimi delavci – prometniki. Ti so izpolnjevali anonimne anketne vprašalni- ke s petnajstimi kratkimi vpra- šanji. Pri nekaterih vprašanjih so bili podani odgovori, ki pa jim je bilo mogoče dodati še svoj odgovor. Cilji raziskave Z raziskavo smo želeli naj- prej ugotoviti, kaj za delavce na delovnem mestu prome- tnika pomeni največji vir stre- sa in kako stresno doživljajo te stresorje. Naslednji cilj pa je bil, da na podlagi ugoto- vitev analize raziskave pripra- vimo izobraževalni program. Na ta način želimo prometni- ke osveščati o pomenu pre- poznavanja, obvladovanja in premagovanja stresa ter jih motivirati k bolj zdravemu delovnemu in življenjskemu slogu. S tem želimo prispe- vati k boljšemu zdravju zapo- slenih, k zmanjšanju zlorab psihoaktivnih substanc in k zmanjšanju odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki so pogosto povezane s preobremenje- nostjo in stresom na delov- nem mestu. Analiza raziskave V raziskavo je bilo vključenih 643 od skupno 662 prometni- kov, zaposlenih na Slovenskih železnicah, kar je dobrih 97 odstotkov vseh. Sodelovalo je 546 moških in 62 žensk. Določenega odstotka anket prometniki niso izpolnili v ce- loti, saj na posamezno vpraša- nje (npr. spol, starost …) niso odgovorili. Zato podatki nekoli- ko odstopajo od stotih odstot- kov. Po kadrovskih podatkih je povprečna starost prometnikov na SŽ 45,7 leta. Od vseh za- jetih v raziskavo, jih največ, in sicer 147 (22,8 odstotka), spa- da v starostni razred od 41 do 45 let. Glede na delovno dobo je 158 delavcev – in teh je naj- več –, ki so na delovnem mestu izvršilnega železniškega delavca zaposleni že med 26 in 30 let. Lokacija dela prometnikov: 297 (46,2 odstotka) jih spada pod Ljubljano, 199 (31 odstot- kov) pod Maribor in 138 (21,5 odstotka) pod Postojno. Po rangu postaje je razdeli- tev naslednja: • 252 ali 39,2 odstotka jih dela na postaji I. ranga • 91 ali 14,2 odstotka na po- staji II. ranga • 155 ali 24,1 odstotka na po- staji III. ranga • 130 ali 20,2 odstotka na po- staji IV. ranga. Največ stresa prometnikom povzročajo izredni dogodki (313 ali slaba polovica prime- rov) in strah pred izrednimi dogodki (152); na drugem oziroma tretjem mestu pa ne- prestana pozornost na potek prometa (137); na četrtem mestu je dejavnik stresa okva- ra signalnovarnostnih naprav (99 primerov). Doživljanje stresnosti de- lovnega mesta so anketiranci ocenjevali na lestvici od 1 do 10, pri čimer je pomenila vre- dnost 1 najmanj stresno delov- no mesto, 10 pa najbolj. Bolj ali manj stresno doživljanje je enakomerno porazdeljeno po krivulji v obe smeri. Večina, 125 (19,4 odstotka) anketirancev pa je obkrožilo zlato sredino, torej številko 5. Podobni so tudi odgovori na vprašanje, kako stresno prome- tniki pri svojem delu doživljajo izredne dogodke. Največ jih je spet obkrožilo sredino, in si- cer ravno natanko toliko kot pri prejšnjem vprašanju, 125 ali 19,4 odstotka anketirancev. Razlika je v tem, da je doživlja- nje stresa zaradi izrednih do- godkov bolj obremenjujoče in se krivulja nagiba nekoliko nad povprečno številko 5. Dejavniki v zasebnem življe- nju prav tako vplivajo na večje doživljanje stresa na delovnem mestu in obratno. Zato so v raziskavi prometniki odgovarjali tudi vprašanje, kaj jim v zaseb- nem življenju pomeni največji vir stresa? Odgovori so bili na- slednji: slaba tretjina (201) je iz- brala odgovor, da jim največji vir stresa pomeni pomanjkanje de- narja. Temu sledijo zdravstvene težave (176). Na tretjem mestu je »prenašanje« službenih težav domov oziroma doživljanje po- sledic stresa na delovnem me- stu (143) in na četrtem mestu osebne težave (111). Možnih je bilo seveda več odgovorov, tako da je lahko anketiranec izbral tudi vse možne dejavnike stresa v anketnem vprašalniku. Podatek je zelo zgovoren in kaže na obremenjenost delav- cev v zasebnem življenju ter, da to vpliva tudi na delovno mesto in obratno. Anketiranci se s stresom spo- prijemajo, sproščajo, predvsem s telesno dejavnostjo (392 ali skoraj dve tretjini vseh) in z ra- znimi drugimi prostočasnimi dejavnostmi (248). Dobra polovica (337) jih meni, da ima dovolj informa- cij o prepoznavanju, obvlado- vanju in zmanjševanju virov stresa. Kljub temu si dobri dve tretjini anketirancev (467) želi dodatnih informacij in novo 6 Kadri dr. Zdravko Lavrič manjševanje stresa na znanje o prepoznavanju, ob- vladovanju in zmanjševanju stresa. Skrb za lastno zdravje Na vprašanje, kaj naredijo za svoje zdravje, za zdrav življenj- ski slog, jih je 471 ali 73,3 od- stotka odgovorilo, da skrbijo za zdravje s telesno dejavnostjo, in to najmanj eno uro na dan. Ta podatek se sicer ne ujema z gornjim podatkom (kako se sproščajo v primeru stresa), kjer telesna dejavnost ni bila do- ločena z »najmanj eno uro na dan« in jih je odgovorilo manj (392). Za zdravje prometniki skrbijo tudi z zdravo prehrano (razno- liko in ne preveč mastno) (289 ali 45 odstotkov) in opustitvijo kajenja in pitja alkohola (86 ali 13,4 odstotka). Iz zbranih po- datkov lahko sklepamo, da je ozaveščenost delavcev o nači- nih spoprijemanja s stresom in v skrbi za svoje zdravje dobra. Iz odgovorov vidimo, da se zave- dajo, da se je stresu treba izogi- bati in za svoje zdravje tudi kaj storiti. Prav tako so poučeni o načinih, ki so jim pri tem v naj- večjo pomoč. Pomembne ugotovitve raziskave Analiza raziskave je pokaza- la, da se podatki med moškimi in ženskami ne razlikujejo veli- ko. Razlikujejo pa se v tem, da ženske svoje delo doživljajo ne- koliko manj stresno! Pri mlajših delavcih izstopa- ta dva zanimiva podatka. Prvi podatek kaže o tem, da mlaj- ši delavci doživljajo svoje delo manj stresno kot njihovi starejši kolegi. Pričakovati bi bilo, da glede na izkušnje, ki jih imajo starejši delavci, obremenitev na delovnem mestu ne doživljajo tako stresno. Drugi podatek pa kaže, da je pri mlajših delavcih v zasebnem življenju glavni vir stresa izrazito pomanjkanje de- narja. Uporabnost raziskave Vse zbrane podatke smo analizirali in na njihovi podlagi pripravili izobraževalni program za anketirane delavce. Prvo iz- obraževanje se je pričelo konec januarja na območju Maribora. Sledila bodo še izobraževanja na drugih področjih, tako da bodo v izobraževanje vključeni vsi prometniki. Analiza raziska- ve pa bo zagotavlja koristne informacije za načrtovanje pri- hodnjega dela v podjetju. Sklep Nekateri prometniki so pre- pričani, da je vsak izvršilni de- lavec v prometu pod stresom, drugi pa so spet mnenja, da v njihovem poklicu stresa ni. To dokazuje, da se ljudje med sabo razlikujemo in da različno do- življamo stres. S tem smo spet prišli do spoznanja, da lahko največ proti stresu in za svoje zdravje naredimo sami. Človek sam je namreč tisti, ki določe- nim dražljajem pripisuje pomen in pomembnost. In prav to je tisto, kar v nas prebudi intenzi- teto in vrsto doživljanja. Sami si lahko največ poma- gamo, če znamo okrog sebe do- bro opazovati, dogodke analizi- rati, si jih ustrezno razložiti ter jim pripisovati resničen pomen. K zgornjim dejstvom mnogo prispeva tudi zakonska obveza Slovenskih železnic za promoci- jo zdravja na delovnem mestu, katere del so tudi raziskave med zaposlenimi in izvajanje izobra- ževalnih programov. Nekaj mnenj in želja delavcev Več odkritih pogovorov, brez groženj in maščevanja. Ponovna uvedba aktivnega od- diha. Poučevanje o stresu. Zanimiva tema, veselim se po- dobnih. Stres je bolezen časa, v katerem živimo. Podučiti sodelavce, da nismo vagoni, ampak ljudje. Se pravi naučiti jih boljšega odnosa! S tem bi nam pomagali reševati težave! Za izboljšanje svoje osebnosti in ustvarjanje pozitivnih medse- bojnih odnosov si je treba stal- no prizadevati. V prometu je delavec vedno pod stresom, ne glede na delo in vaša vprašanja. Stres ne pride v poštev v mojem poklicu. Delavnica opuščanja kajenja v Mariboru Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja RS iz 2012 so neoplazme (rakava obo- lenja) na osmem mestu po odstotkih bolniškega stale- ža zaposlenih na Slovenskih železnicah. Na sto delavcev sta zbolela skoraj dva delav- ca (1,9), vsak od njiju pa je bil 32,4 dneva v bolniškem staležu. Zaradi negativnih vplivov kajenja na zdravje in delovno sposobnost vabimo zaposlene z mariborskega področja na delavnico opu- ščanja kajenja. Delavnica bo potekala v prostorih pod- jetja po 14. uri. Prijavite se lahko Magdi Šinkovec Mali, po telefonu 01/29 14 496 ali e-pošti magda.sinkovec- -mali@slo-zeleznice.si, do 30. aprila. Informacije o pri- ročniku Tudi vi lahko prene- hate kaditi lahko dobite na spletni strani http://www. tobak-zveza.si/datoteke/te- caj_korektura2.pdf. 7 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Kadri Potovanja železničarjev po Sloveniji in Evropi V široki paleti ponudb, ki jih Slovenske železnice pri- pravljamo potnikom, je po- sebna pozornost namenjena tudi zaposlenim v podjetju. Po ugodnih cenah in s šte- vilnimi popusti se lahko tudi železničarji odpravite na po- tovanja po nepozabnih žele- zniških poteh. Vsi zaposleni v podjetjih v skupine Slovenske železnice lahko namreč ob- čutno ceneje potujete z vlaki po Evropi in Sloveniji. Cenejše vozovnice lahko kupijo tudi družinski člani železničarjev, otroci in mladi do 26. leta starosti ter zakonski in zunaj- zakonski partnerji. Posebne ponudbe pa so namenjene tudi upokojenim železničar- jem in njihovim družinskim članom. Potovanja po Evropi z izkaznico FIP Slovenske železnice ima- mo sklenjene sporazume s 36 evropskimi železniški prevozniki in ladijskimi družbami, s kate- rimi sodelujemo pri organizaciji prevozov železničarjev. Vozov- nice FIP lahko primerjamo z vozovnicami Inter Rail, ki vsako leto na potovanja z vlaki priva- bijo več potnikov. Zaposleni v skupini SŽ lahko izkaznico FIP naročite po enem letu nepreki- njene zaposlitve. Izkaznico lah- ko dobijo tudi družinskim člani, otroci in mladi do 26. leta sta- rosti, zakonski in zunajzakonski partnerji ter upokojeni železni- čarji in njihovi družinski člani. Kaj je FIP FIP je mednarodno zdru- ženje železniških prevozni- kov, ki določa ugodnosti in popuste pri službenih in zasebnih potovanjih žele- zniškega osebja. Združenje določa pravila, po kate- rih si člani združenja drug drugem dovolijo prevoze in uporabo svojih storitev. Izkaznica in vozovnica FIP je namenjena: • aktivno zaposlenim, ki lahko enkrat na leto brez- plačno potujejo po izbranih evropskih državah oziroma z izbranimi železniškimi pre- vozniki in uveljavljajo od 50 do 75 odstotkov popusta pri nakupu vozovnic za neome- jeno število posameznih po- tovanj; • družinskim članom zapo- slenih • upokojencem in njiho- vim družinskim članom, ki lahko: – enkrat na leto brezplač- no potujejo po določenih evropskih državah oziro- ma z določenimi železni- škimi prevozniki, – uveljavijo od 50 do 75 odstotkov popusta pri na- kupu vozovnic za neome- jeno število posameznih potovanj. Če želite brezplačno poto- vati, morate pridobiti izkaznico FIP in naročiti prevozne kupone za posamezno državo. Pri po- tovanjih, za katera bi želeli uve- ljavljati popust, lahko z veljavno izkaznico FIP vozovnice s popu- stom kupujete na vseh med- narodnih potniških blagajnah v Sloveniji in drugih evropskih državah. Izkaznico FIP je prav zato dobro vedno imeti s sabo v tujini. Tudi če se na pot v tujino odpravite z drugim prevoznim sredstvom, lahko tam z izkazni- co FIP z občutnim prihrankom potujete z vlakom. Izkaznica FIP in bloki kuponov Izkaznica FIP stane deset evrov. Cene posameznih po- tovanj pa so odvisne tudi od izbrane destinacije potovanja. Če želite izkoristiti brezplačno potovanje, morate za vsako državo, prek katere potujete, naročiti blok kuponov. Kuponi namreč veljajo kot vozovnice, vsak blok kuponov pa stane de- set evrov. To pomeni, da lahko na pri- mer do Dunaja ali Hamburga potujete z vlakom za dvajset oziroma trideset evrov. V tem primeru bi deset evrov odšte- li za izkaznico FIP, ki velja eno leto, deset evrov pa za blok kuponov za vsako državo, prek katere potujete. Za potovanje v Avstrijo, na Dunaj bi tako po- trebovali en blok kuponov, za Nemčijo, do Hamburga, pa dva. Pred potovanjem je dobro temeljito načrtovati pot in upo- števati tudi določila posame- znih prevoznikov. Pri potova- njih z določenimi hitrimi vlaki v nekaterih državah, na primer v Franciji, Španiji, Italiji, je treba plačati tudi rezervacijo sedeža ali dodatek za potovanje v viš- ji kategoriji vlaka. Dodatno je treba plačati tudi potovanje v spalnikih in ležalnikih. Potovanja po Sloveniji z izkaznico SP Za popuste pri potovanju z vlaki po Sloveniji so na voljo iz- kaznice SP v obliki čip kartic. Izkaznica SP je namenjena: • aktivno zaposlenim, ki lah- ko uveljavijo 75 odstotkov popusta pri 40 potovanjih na leto, Izkaznica FIP Kuponi za brezplačno potovanje z Nemškimi železnicami Foto: Blaž Uršič 8 Kadri • družinskim članom zapo- slenih, • upokojencem in njihovim družinskim članom, ki lahko uveljavijo 75 odstotkov popu- sta pri 20 potovanjih na leto. Popust lahko s izkaznico SP uveljavljate pri 40 oziroma 20 potovanjih. Ob vsakem potova- nju se število voženj, pri katerih lahko uveljavite 75-odstotni po- pust, samodejno zmanjšuje. Izkaznica SP, s katero lahko potujete občutno ceneje, stane deset evrov. Izkaznica velja eno leto oziroma dokler ne porabite vseh potovanj s popusti, nato pa jo lahko ponovno napolnite za deset evrov. Izkaznice FIP in SP lahko na- ročite na naslednjih potniških blagajnah: Bohinjska Bistrica, Borov- nica, Brežice, Celje, Črnomelj, Divača, Dobova, Domžale, Gro- suplje, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Ivančna Gorica, Jarše-Mengeš, Jesenice, Kamnik, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lesce-Bled, Liti- ja, Ljubljana, Ljutomer mesto, Maribor, Most na Soči, Mur- ska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Novo mesto Kandija, Ormož, Pivka, Poljčane, Postoj- na, Pragersko, Ptuj, Rače, Ra- dovljica, Rakek, Rimske Toplice, Sevnica, Sežana, Šentjur, Škofja Loka, Trbovlje, Trebnje, Vele- nje, Vuhred Vuzenica, Zagorje, Zidani Most. Dodatne informacije in nakup Na omenjenih blagajnah bo- ste dobili tudi več informacij o ponudbi. O slednji pa si lahko več preberete tudi na intranetni strani SŽ http://intranet/Ogla- snaDeska/UgodnostiZaPotova- nja.p df Ponudbe potovanj z izkaznico FIP po posameznih državah Zaposleni Družinski člani zaposlenih Upokojenci **** Družinski člani upokojencev **** Članice FIP Le tn i k up on % p op us ta s FI P iz ka zn ic o Le tn i k up on % p op us ta s FI P iz ka zn ic o Le tn i k up on Le tn a ug od no st do 4 5 m es ec ev od u po k. % p op us ta s FI P iz ka zn ic o Le tn i k up on Le tn a ug od no st do 4 5 m es ec ev od u po k. % p op us ta s FI P iz ka zn ic o Velika Britanija (ATOC)* DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Bolgarija (BDŽ) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Makedonija (CFYROM-T) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Luksemburg (CFL) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Romunija (CFR) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Grčija (OSE(CH)) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Irska (CIE) DA 50 DA 50 NE DA 50 NE DA 50 Portugalska (CP) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Češka (ČD) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Nemčija (DB) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Danska (DSB) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Italija (FS) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Hrvaška (HŽ) DA 75 DA 75 DA NE 75 DA NE 75 Madžarska - zasebna družba GYSEV DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Madžarska (MAV) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Severna Irska (NIR) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Nizozemska (NS) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Norveška (NSB) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Avstrija (OeBB) DA 50 DA 50 DA NE 50 NE DA 50 Poljska (PKP) DA 50 DA 50 DA NE 50 NE DA 50 Španija (RENFE) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Belgija (SNCB) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Francija (SNCF) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Švica (SBB) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Švica (VSU/BSB)** DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Švica (SP) ** DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Švica (BLS)** DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Finska (VR) DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 SLL-pomorska družba DA 50 DA 50 NE DA 50 NE DA 50 StL-pomorska družba DA 50 NE 50 NE DA 50 NE NE 50 Slovaška (ŽSR) DA 50 DA 50 DA NE 50 DA NE 50 Attica pomorska družba Italija-Grčija *** NE 50 NE 50 NE NE 50 NE NE 50 Republika srbska (ŽRS) DA 75 DA 75 DA NE 75 DA NE 75 Bosna in Hercegovina (ŽFBH) NE 75 NE 75 NE NE 75 NE NE 75 Srbija (ŽS) DA 75 NE 75 NE DA 75 NE NE 75 Črna gora (ŽCG) DA 75 NE 75 NE DA 75 NE NE 75 * ATOC pomeni možnost uporabe vozovnic FIP na progah več prevoznih podjetij v Veliki Britaniji ** Švica - posamezne zasebne železnice *** Attica - pomorska družba, ki vozi med Italijo in Grčijo **** za upokojence in njihove družinske člana ponujajo določeni prevozniki letno brezplačno ugodnost le 45 mesecev od dneva upokojitve. Dodatne informacije dobite na tel. št. 01/ 29 13 359 in 01/ 29 13 358. 9 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Kadri Počitniške enote SŽ na območju Slovenske železnice so lastni- ce številnih počitniških apart- majev po vsej Sloveniji. Železni- čarji in tudi drugi, ki bi to želeli, imajo možnost vse leto letovati tudi v bližini veličastnih gora v osrčju Julijskih Alp in Triglavske- ga narodnega parka. Podjetje SŽ–ŽIP namreč upravlja tudi počitniške enote na območju Bohinja in Bohinjske Bistrice, ki jih predstavljamo v tokratnem prispevku. Obiskovalci, ki so letovali v okolici Bohinja in Bohinjske Bi- strice, pravijo, da se na oddih v te kraje lahko odpravijo tudi tisti, ki iščejo le presežke, saj lahko tam v vseh letnih časih občudujejo čudovito naravo in uživajo ob raznovrstnih dejav- nostih. Počitniške enote Počitniške enote na obmo- čju Bohinja in Bohinjske Bistrice so popolnoma opremljene za bivanje. Na koncu oddiha jih letovalci počistijo za sabo. V počitniških enotah, ki jih pred- stavljamo tokrat pa lahko leto- valci čiščenje naročijo in plačajo na recepciji, na kateri so prevze- li ključ za enoto. V bližini vsake enote je urejeno tudi parkirišče. Na območju Bohinja in Bo- hinjske Bistrice imajo SŽ nasle- dnje počitniške enote: Bohinjska Bistrica, Rodi- ca – tri stanovanja, dve s petimi in eno s tremi ležišči. Hiša stoji nasproti železniške postaje in blizu Vodnega parka Bohinj. Bohinjska Bistrica, Zoiso- va plana – garsonjera s štirimi ležišči. Bohinj, Ukanc 87 – trije apartmaji s skupnim zuna- njim prostorom. Enote imajo vsaka svoj vhod. Od Bohinj- skega jezera so oddaljene ki- lometer, od spodnje postaje nihalke na Vogel pa slaba dva kilometra. Bohinj, Ukanc 33 – hiša z devetimi ležišči v bližini Bohinj- skega jezera. Od njega je odda- ljena približno šeststo metrov, od spodnje postaje nihalke na Vogel pa petsto metrov. Vogel – gorska koča na Vo- glu. Prostora je za sedem od- raslih in dva otroka. Od zgor- nje postaje nihalke na Vogel je oddaljena približno tristo metrov. Bohinjska Bistrica, Rodica Bohinjska Bistrica, Zoisova plana Bohinj, Ukanc 87 10 Kadri Kaj početi v Bohinju in Bohinjski Bistrici? V okolici Bohinja in Bohinjske Bistrice je možnosti za različne dejavnosti v naravi in edinstvene izlete resnično veliko. Že kratka pot in razmeroma majhen trud vas bosta nagradila s slikovitim razgledom. Po 553 stopnicah se lahko povzpnete do slapa Savica, ki je najbolj obiskan slap v Sloveniji, ali si privoščite spre- hod po koritih Mostnice. Lahko pa se odločite za pohod na Ko- mno, Uskovnico, Vogar, Komar- čo, Planino pri Jezeru, Triglavska jezera, Triglav ... Kraji so znani po številnih gorskih in cestnih kolesarskih poteh. Kolesarska steza poteka po kolovoznih poteh mimo sli- kovitih vasic ob Savi, nato mimo Bohinjske Bistrice do Bohinjske- ga jezera in se nadaljuje do Sre- dnje vasi. Izbirate pa lahko še med številnimi dejavnostmi, kot so jahanje, športno plezanje na naravnih plezališčih, jamarstvo, plavanje, potapljanje, veslanje s kajakom in kanujem, soteska- nje, rafting in hidrospeed, ribar- jenje, adrenalinski park, bovling, paintbal, minigolf ali tenis … Zimski športi Dolina je pozimi pravi zimsko športni center, kjer boste lahko uživali v raznovrstnih zimskih dejavnostih. Čas lahko porabite za sankanje, alpsko smučanje, turno smuko, freeski, deskanje na snegu, drsanje, tek na smu- čeh, zimsko pohodništvo, jaha- nje, krpljanje, vožnjo s snežno vprego … V bližini je smučišče Vogel, ki ima skupaj osemnajst kilo- metrov smučarskih prog. Na pobočju Senožet, v neposredni bližini Srednje vasi, je 450 me- trov dolga vlečnica, do katere se lahko pripeljete z avtom. Ob njej je urejeno parkirišče. V bližini so tudi sankališča in te- kaške proge. Trinajst kilometrov iz Bohinjske Bistrice je smučišče Soriška planina, ki ima slalom- sko, veleslalomsko in smuk pro- go, na Pokljuki, dobrih dvanajst kilometrov iz Bohinjska Bistrice, pa urejeno sankališče in dolge tekaške proge. Bohinja in Bohinjske Bistrice Dodatne ugodnosti Med zimsko sezono dobite ob prevzemu ključev počitniške enote tudi kupon za 20-odsto- tni popust na dvo- ali večdnevne smučarske vozovnice na Voglu, 10-odstotni popust na vse vozovnice na Soriški planini in na smučišču Senožeti. Med poletno sezono (od 1. aprila do 30. okto- bra) lahko tisti, ki boste vsaj dvakrat prenočeva- li, kupite kartico Gost Bohinja, ki stane deset evrov za posameznika in trinajst za družino. Z njo lahko med svojim biva- njem v Bohinju brezplačno parkirate in uveljavljate druge popuste, na primer za obisk kanjona Mostni- ce, prevoze s turistično ladjico, ogled slapa Savica, povratno vozovnico za gondolo na Vogel, najem koles, kanujev … Letovalci, ki dopust pre- življajo v apartmajih SŽ, z napotnico za letovanje, imajo 15-odstotni popust pri obisku Vodnega parka Bohinj, kjer se lahko razva- jajo v bazenih, savnah in fitnes centru. Hotel Bohinj Park pa ponuja še 10-od- stotni popust pri najemu steze za bovling. Bohinj, Zoisova plana Vogel Prijave in informacije: Vsak delovnik med 8. in 11. uro se lahko o zasedenosti počitniških enot in prijavah pozanimate na telefonski številki 01 29 123 95 11 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Kadri Ledena ujma, ki je konec januarja in v začetku febru- arja prizadela Slovenijo in ohromila železniški promet na skorajda celotnem sloven- skem železniškem omrežju, je pomenila dogodek katastro- falnih razsežnosti, ki se na- vadno zgodi le na vsakih pet- deset let ali sto let. Uničujoče posledice, ki so jih žled, sneg in veter povzročili v nekaj dneh, ko so podirali drevesa, lomili drogove in trgali vozno omrežje, bodo na železniški infrastrukturi vidne še kar ne- kaj časa. Zadnji januarski dan je na- povedovalec večernih novic prispevek začel takole: »Žled je popolnoma zamrznil tudi železniški promet. Proti Pri- morski do nadaljnjega vlaki sploh ne bodo vozili, vlaki z avstrijske strani pa zamujajo več kot uro in pol.« Nekaj dni snežnih neviht, žled in nesrečna kombinacija drugih vremenskih razmer so povzročili največjo katastrofo na železniškem omrežju v za- dnjih nekaj desetletjih. Nepri- čakovani dež, ki je padal kljub temperaturam pod lediščem, je izjemno hitro v ledeni oklep ukleščil vlake, električne žice in gozdove po vsej državi. V prvih večjih snežnih padavinah po nižinah v letošnji zimi je padal moker sneg, ki je zelo težak in lahko že sam povzroča velike težave v prometu. Po obilnem sneženju je sneg začel preha- jati v dež, ki je nato ob stiku s hladno podlago zaledenel. Žled se je nabiral na drogovih, drevesih in vseh izpostavljenih delih na progi. Zaradi izjemnih vremenskih razmer je bil že 30. januarja prekinjen tovorni žele- zniški promet proti Kopru. Dre- vesa so se pod ogromno težo preprosto prelomila, sesedli so se nosilni drogovi, pod več de- setkrat večjo obremenitvijo od predvidene so se potrgale elek- trične žice, in železniški promet je bil na številnih odsekih prog popolnoma ustavljen. Zaradi snega in žleda so na- stajale velike ovire v železniškem prometu po vsej Sloveniji, razen na Primorskem. Na nekaterih progah se je železniški promet popolnoma ustavil, drugje pa je bil zaradi poškodb na železniški infrastrukturi omejen in je po- tekal zgolj z dizelskimi lokomo- tivami. Zaposleni v podjetjih v sku- pini Slovenske železnice so se že od prvega močnega sneže- nja ob koncu januarja izjemno trudili normalizirati razmere in kar najbolj zmanjšati škodo na železniški infrastrukturi. Stanje na železniškem omrežju po dneh Četrtek, 30. januarja Dan je oblačen s padavina- mi. Na Primorskem dežuje, dru- gje sneži. Ponoči sneg od juga začne prehajati v dež. V Koper in proti notranjosti Slovenije SŽ prepeljejo 38, prek mejnih pre- hodov pa 80 tovornih vlakov. Ovir v potniškem prometu še ni. Ponoči je zaradi vremenskih razmer prekinjen železniški pro- met med Ljubljano in Sežano. Petek, 31. januarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana–Koper – Zaradi žleda na železniški in- frastrukturi vlaki ne vozijo med Ljubljano in Sežano ter Koprom. Organiziran je nadomestni pre- voz z avtobusi. Slovenske železnice prepe- ljejo prek mejnih prehodov 50 tovornih vlakov. Sobota, 1. februarja, in nedelja, 2. februarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana–Koper – Tovorni vlaki ne vozijo med Ljubljano in Divačo, Koprom in Sežano ter med Beljakom in Ljubljano. Med Ljubljano in Koprom ter Sežano in med Jesenicami ter Beljakom je urejen nadomestni avtobusni prevoz potnikov. Zaradi po- drtih dreves v Avstriji vozijo z zamudo tudi vlaki iz Salzburga in Züricha. Foto: Sanchin 12 Ljubljana–Jesenice – Nasta- jajo težave na gorenjski progi med Ljubljano in Jesenicami. Na tem odseku vlake vlečejo dizelske lokomotive. Nekateri mednarodni vlaki pa vozijo po obvozni poti prek Špilj. Zara- di podrtega drevja je v sobo- to zvečer ustavljen železniški promet med Jesenicami in Kranjem. Ponedeljek, 3. februarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana – Ves žele- zniški promet med Ljubljano in Sežano je prekinjen zaradi po- drtih dreves, številnih poškodb na voznem omrežju ter zaradi zaledenelih tirnic in kretnic. Med Ljubljano in Borovnico je na progi podrto drevje. Pivka–Ilirska Bistrica – Pro- ga je zaradi žledu in podrtega drevja zaprta. Celje–Velenje – Med Šmar- tnim ob Paki in Velenjem je proga zaradi podrtega drevja zaprta. Maribor–Prevalje – Na odse- ku Ruše–Prevalje je proga za- prta zaradi podrtega drevja in kamenja na njej. Jesenice–Sežana – Proga je med Bohinjsko Bistrico in Jese- nicami zaprta zaradi velike koli- čine snega, podrtega drevja in skal na njej. Med Novo Gorico in Jesenicami so na progi podr- ta drevesa. Jesenice–Kranj – Proga je zaradi poškodb na voznem omrežju zaprta. Odprte proge: Ljubljana–Dobova – Ekipe SŽ očistijo žled z voznega omrežja, zato je proga normalno prevo- zna. Zidani Most–Šentilj – Promet poteka z dizelskimi lokomotiva- mi. Ljubljana–Kranj – Promet po- teka z dizelskimi lokomotivami. Potnike vozijo nadomestni avtobusi. Dizelske lokomotive, kjer je to mogoče, nadomeščajo električne lokomotive. Torek, 4. februarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana – Proga je še vedno zaprta. Potekajo priprave na vzpostavitev po- tniškega prometa med Ljublja- no in Borovnico ter tovorne- ga prometa med Ljubljano in Sežano. Pivka–Ilirska Bistrica – Proga je zaradi žledu in podrtih dreves še vedno zaprta. Proga Maribor–Prevalje – Od Ruš do Prevalj je proga še vedno zaprta. Beljak–Jesenice – Promet je prekinjen, potnike vozijo nado- mestni avtobusi. Odprte proge: Ljubljana–Jesenice – Proga je odprta za dizelsko vleko. Jesenice–Sežana – Med Bo- hinjsko Bistrico in Jesenicami poteka tovorni promet po po- sebnih določilih. Celje–Velenje – Proga je po- novno odprta za potniški pro- met. Ljubljana–Dobova – Na pro- gi je vzpostavljena električna vleka Sreda, 5. februarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana – Proga je še vedno zaprta za ves promet med Borovnico in Sežano. Proga Maribor–Prevalje – Od Ruš do Prevalj je proga še vedno zaprta. Odprte proge: Ljubljana–Borovnica – Med Ljubljano in Borovnico začnejo voziti električni potniški vlaki. Četrtek, 6. februarja Ovire v prometu: Ljubljana–Sežana – Proga je odprta za tovorni promet, z di- zelsko vleko. Prvi vlak z ranžir- ne postaje Ljubljana Zalog proti Kopru odpelje ob 18.55, iz Ko- pra proti Ljubljani pa 19.40. Pivka–Ilirska Bistrica – Proga še vedno zaprta. Jesenice–Beljak – Proga je na avstrijski strani zaprta. Maribor–Prevalje – Proga je na odseku od Ruš do Prevalj še vedno zaprta. Maribor–Šentilj – Mejni pre- hod na avstrijski strani je zaprt. Grosuplje–Kočevje – Pro- ga je zaradi podrtih dreves zaprta. Mejni prehod Šentilj je na av- strijski strani zaprt. Odprte proge: Ljubljana–Jesenice – Proga je odprta, na odseku Kranj–Je- senice je prevozna le z dizelsko vleko. Zidani Most–Maribor–Šen- tilj – Začnejo voziti vlaki z ele- ktrovleko. Očiščen je žled na odseku Maribor–Šentilj. Mejni prehod Šentilj je na avstrijski strani zaprt. Petek, 7. februarja Ovire v prometu: Jesenice–Beljak – Proga med Beljakom in Podrožco v Avstriji ostaja zaprta, urejen je avtobu- sni prevoz. Maribor–Prevalje – Na od- seku Ruše–Prevalje je proga zaprta. Jesenice–Sežana – Proga je zaprta. S terena … Četrtek, 6. februarja Na postajah je zaustavlje- nih 61 tovornih vlakov. Na železniškem omrežju je 2.138 naloženih vago- nov. V Kopru je 675 na- loženih vagonov, od tega jih je 343 pripravljenih za takojšnji odvoz, in še do- datnih 332, ki so v nalo- ženi v Luki Koper. S terena … Ponedeljek, 3. februarja Potniški vlak, ki je naletel na drevo, se je pravočasno usta- vil in se pri Radovljici »obrnil« nazaj proti Lescam. V tem času pa je na progo padlo še več dreves, in vlak je bil ujet. Potniki so na vlaku počakali, da je ponje pripeljal avtobus, s katerim so nato odpotovali do Ljubljane. Na vlaku je bil tudi bolnik s sladkorno boleznijo, ki je nujno potreboval inzulin. Reševalci, ki so prispeli do vlaka, so potnika zdra- vstveno oskrbeli in ga odpeljali v bolnišnico. Foto: Sanchin Foto: Sanchin 13 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Ledena katastrofa Sobota, 8. februarja, in nedelja, 9. februarja Ovire v prometu: Jesenice–Beljak – Proga med Beljakom in Podrožco v Avstriji ostaja zaprta; vozijo nadome- stni avtobusi. Maribor–Prevalje – Na od- seku Ruše–Prevalje je proga zaprta. Jesenice–Sežana – Proga za- prta. Odprte proge: Ljubljana–Jesenice – Začnejo voziti vlaki z električnimi loko- motivami med Kranjem in Jese- nicami. Ponedeljek 10. februarja Ovire v prometu: Maribor–Prevalje – Na od- seku Ruše–Prevalje je proga zaprta. Odprte proge: Sežana–Jesenice – Odsek proge Bohinjska Bistrica–Jese- nice je odprt za ves promet. Grosuplje–Kočevje – Proga je odprta. Torek, 11. februarja Na vseh elektrificiranih pro- gah začnejo voziti vlaki z elek- tričnimi lokomotivami, razen na progi med Borovnico in Divačo. Tovorni vlaki na tej progi vozi- jo z dizelskimi lokomotivami, potnike pa vozijo nadomestni avtobusi. Posledice vremenske ujme Žled in sneg sta poškodova- la železniško infrastrukturo na večini elektrificiranih prog na železniškem omrežju, z izjemo odseka med Divačo in Koprom ter Sežano. Poleg ogromne škode zaradi snega in žleda so velike težave povzročala tudi drevesa, ki so se podirala na vo- zno omrežje, manjši plazovi in zaledenele kretnice. Zaradi žledu in padajočih dreves ter vej so bili posamezni odseki prog popolnoma zaprti, drugje pa je promet potekal z občasnimi prekinitvami. Med Ljubljano in Jesenicami je bila na primer električna vleka pre- kinjena več kot teden dni. Po- škodbe na voznem omrežju, podrta drevesa in druge ovire na progi so ekipe SŽ z velikimi napori poskušale sanirati sproti. Ker je bil obseg in število tovr- stnih težav izjemno veliko, so dela na številnih lokacijah pote- kala tudi več dni. V katastrofalnem stanju je bila železniška infrastruktura med Borovnico in Pivko, kjer je bila večina voznega omrežja neuporabna in skoraj popolno- ma uničena. Dodatna obtežitev voznega omrežja zaradi ledu – ponekod tudi pet- in večkratna – je povzročila lome in zvijanje nosilnih konstrukcij, drogov in konzol, poškodbe izolatorjev ter mehanske poškodbe na vo- znih vodih. Elektrovleka bo na tem odseku proge mogoča šele po tem, ko bodo ekipe vse še nepoškodovane konstrukcije temeljito pregledale, preveri- le ustrezne stopnje nosilnosti in prenašanja obremenitev in seveda šele po tem, ko bo uni- čena infrastruktura zgrajena na novo. Med Borovnico in Gornjimi Ležečami, na razdalji 72 ki- lometrov, je na progo, vozno omrežje in telekomunikacijske vodnike padlo ogromno število dreves. Vodniki so bili na več odsekih tudi pretrgani, zaradi česar so bile na tem odseku popolnoma prekinjene tudi vse komunikacije. Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obišče Slovenske železnice Šestega februarja je Slovenske železnice obiskal pred- sednik republike Borut Pahor. Sprejeli so ga vsi člani po- slovodstva Slovenskih železnic – generalni direktor Dušan Mes ter člani poslovodstva Jelka Šinkovec Funduk, Milan Jelenc in Albert Pavlič. Predsedniku republike so opisali katastrofalno škodo, ki sta jo led in sneg naredila na slo- venskih progah, in potek sanacije. Generalni direktor Du- šan Mes mu je zagotovil, da dela na najbolj poškodovanih odsekih potekajo neprekinjeno, saj si Slovenske železnice želijo čim prej spet vzpostaviti normalno prevoznost. Zlasti to velja za progo med Borovnico in Pivko, ki je del za slovensko gospodarstvo vitalne povezave Luke Koper z notranjostjo. Borut Pahor je pohvalil prizadevanja Slo- venskih železnic za čim hitrejšo ureditev razmer po ujmi, kakršne na slovenskih tirih ne pomnimo. Člane poslovod- stva je prosil, da naj se v njegovem imenu zahvalijo vsem zaposlenim, ki so v pogosto nevarnih razmerah skrbeli za to, da bi bile proge čim prej spet prevozne. Foto: Blaž Uršič Foto: A. Poropat Foto: Miško Kranjec 14 Ledena katastrofa Na odseku proge Bled–Most na Soči so drevesa na več me- stih prekinila telekomunikacij- ske vodnike, in jih je bilo treba na nekaterih mestih popolno- ma zamenjati. Za vzpostavitev stanja, kot je bilo pred uničujo- čo vremensko ujmo, pa bo tre- ba na več mestih zamenjati tudi poškodovane drogove. Na več odsekih prog na že- lezniškem omrežju so se pretr- gali in poškodovali samonosilni progovni in optični vodniki, uničena so bila telekomuni- kacijska oporišča in okvarjeni prenosni sistemi. Popolnoma je bila uničena kabelska trasa na odseku proge Grosuplje-Ribni- ca. Podobno stanje pa je tudi na progi do Kočevja, kjer so bili telekomunikacijski vodniki na več mestih prenapeti in močno poškodovani. Telekomunikacij- ske linije na progi med Grosu- pljem in Kočevjem so tako zelo poškodovane, da jih bo treba popolnoma zamenjati. Zelo poškodovana telekomunika- cijska infrastruktura pa je tudi med Metliko, Novim mestom in Ljubljano ter Ljubljano in Je- senicami. Najdražje pa bodo – in bodo tudi trajale najdlje časa – sana- cija uničene in poškodovane in- frastrukture ter začasna sanacija telekomunikacijskega omrežja na celotnem slovenskem žele- zniškem omrežju ter ponovna vzpostavitev elektrovleke. K temu je treba dodati še stroške odstranjevanja podrtih dreves, nosilnih drogov, aktivne udeležbe zaposlenih v skupini SŽ in številne druge stroške. Že samo stroške, ki so nastali pri vzpostavljanju najnujnejšega za vleko z dizelskimi lokomotivami med Pivko in Borovnico, lahko ocenimo na nekaj milijonov evrov. Višina potrebnih sredstev za dokončno sanacijo JŽI pa bo odvisna od tega, katera različica sanacije bo izbrana. Različice sanacije Neposredna škoda, ki je na- stala na železniški infrastrukturi zaradi ledene katastrofe, znaša dobrih 40,8 milijona evrov. Tu gre za enkratno oceno škode, v katero pa niso všteti stroški sa- nacije, spremenjenega načina dela in drugi dodatni stroški, ki jih imata potniški in tovorni promet, dokler sanacija ne bo končana. Visoke stroške zaradi nepre- vozne oziroma delno prevozne infrastrukture so imela, poleg SŽ-Infrastrukture, tudi druga podjetja v skupini SŽ, najvišje med njimi SŽ-Tovorni promet, SŽ-Potniški promet ter SŽ-Vleka in tehnika. Pri obeh prevoznikih, SŽ-To- vornem prometu in SŽ-Potni- škem prometu, škoda ni nasta- la samo neposredno ob ujmi, temveč so posledice ocenjene na daljše obdobje, do septem- bra. Predvidoma do tedaj bo namreč med Borovnico in Seža- no za elektrovleko usposobljen en tir. Obe podjetji imata ves čas, dokler infrastruktura ne bo začasno sanirana, dodatne stroške zaradi spremenjenega načina dela, dizelske vleke na odseku Borovnica-Sežana, do- datnih prevozov in izpada pri- hodka od prodanih vozovnic ter druge dodatne operativne stroške. Do septembra tako v Tovornem prometu ocenjujejo stroške na 16,3 milijona evrov, v Potniškem prometu pa na dobre 3 milijone evrov. Tovor- ni promet je imel ob vremen- ski ujmi stroške zaradi najema dizelskih lokomotiv, drugačne organizacije in obsežnega do- datnega dela zaposlenih ter druge stroške, povezane z di- zelsko vleko. Nekatere vlake je bilo treba zaradi ovir na naših progah prepeljati po obvoznih poteh, podjetje pa je najelo tudi vagone tujih železniških podjetij. Dodatne stroške je povzročala tudi odprava po- škodb lokomotiv in vagonov S terena … Pluženje visokega snega Intervencijska skupina SŽ se je 30. januarja odpravila na progo proti Jesenicam in od Jesenic do Bohinjske Bistrice. Na tem odseku proge je bila namreč snežna odeja zelo visoka in je onemogočala normalen potek prometa. Na tem odseku sta bila na delu dva snežna odmetalnika. Delo intervencijske skupine so ovirala drevesa, veje in kamenje, ki so jih morali, preden so sploh lahko začeli plužiti, ročno odstranjevati s proge. Nadaljevanje na strani 18 Foto: Miško Kranjec Foto: arhiv SŽ-Infrastruktura, d. o. o. Foto: A. Poropat 15 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Ledena katastrofa Z dvojnostjo, ki jo pri opisovanju narave radi uporabljajo v starodavnih kitajskih spisih, smo se letos iz oči v oči srečali ob koncu januarja in začetku februarja. Pri temperaturah blizu ledišča je tiste dni rosilo in deževalo, zato so padavine na ohlajeni podlagi naredile ledeno prevleko. Pojav, ki v naših krajih niti ni tako redek, je tokrat v prozoren oklep ujel ogromna območja gozdov, ceste, avtomobile, strehe … in tudi železnico. Pogled na pokrajino je bil osupljiv. Lesketajoči se kristali, ki so lomili sončne žarke in odsevali podobe ledene pokrajine, so objemali vsako vejico grmov ter vsak signalni znak in drog ob progi. Prve dni po tem, ko je led ukleščil srednji del primorske proge, je bilo le s težavo mogoče razbrati napis na postaji Pivka, da o smernih tablah, ki so vodile do nje sploh ne govorim. Stotine majhnih ledenih sveč, ki so v več deset metrov dolgih odsekih tesno skupaj visele z žic nad železniško progo, je popolnoma objelo vse žice na progi. Sorazmerno velika z lepoto, ki smo jo opazovali na vsakem koraku, pa je bila tudi škoda, ki sta jo v nekaj zimskih dneh povzročila žled in sneg. Zaradi polomljenih in zvitih drogov, pretrganih vodnikov, zaledenelih lokomotiv in drugih nevšečnosti na progi je obstal železniški promet. Tišina je zajela tire po katerih so se proti notranjosti države vsak dan vozili tisoči potnikov in tone blaga. Kjer žled in sneg sama nista povzročila težav na progi pa so promet ovirala na progo padla drevesa. Prizori kakor iz ledenih zimskih pravljic, ki smo jih poslušali v otroštvu, so navzven dajali vtis miru in spokojnosti, obenem pa na železnici povzročili uničujočo katastrofo. Vsak sončni vzhod znova zaledenelo pokrajino je razkril nove razsežnosti ledene katastrofe. Tišino na tirih je, namesto brnenja mimo vozečih vlakov, zamenjal zvok kladiv, krampov in strojev tistih železničarjev, ki so hiteli odstranjevati led in padla drevesa. Svetlobo kratkih zimskih dni so železničarjem, ki so dneve in noči složno pripravljali progo za odprtje, ponoči nadomeščale luči delovnih strojev. Oboji se niso zares ustavili po več dni skupaj. Na dvojnost narave, ki je lahko obenem lepa in grozljivo uničujoča, dobra in strašljivo neprizanesljiva, včasih pozabimo. Posledic ledenega uničenja, s katerim se je začelo letošnje leto, zagotovo še dolgo ne bomo pozabili. Odpravljanje katastrofalnih posledic tako začenjamo s precej več ponižnosti in spoštovanja do sil, na katere, kljub temu da si to močno želimo, nimamo omembe vrednega vpliva. Ko udari narava Ledena katastrofa Platane, ki so jih v Postojni zasadili ob gradnji Južne železnice, so preživele 160 let, ne pa tudi letošnje zime Obtičali vlaki v Prestranku čakajo na odprtje proge Sklep vlaka, ki je obtičal v Prestranku. Dlje od Postojne ni šlo 16 Ledena katastrofa Miško Kranjec Takega žleda ne pomnijo niti najstarejši. Koliko časa bo potrebno, da se bo stalil? V Postojni že nekaj dni ni nobene napovedi iz zamrznjenega zvočnika Postojna se je spremenila v eno samo ledeno ploskev. Tudi peron je spominjal na drsališče Potniški promet se je spremenil v avtobusnega prevoznika Progovni vzdrževalci na poti v bitko z naravo in polomljenimi drevesi 17 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Ledena katastrofa ter poškodb pošiljk, na primer razbita stekla na avtomobilih, naloženih na vagone. Poslovna škoda, ki je nastala zaradi iz- gubljenih prihodkov, manjšega obsega prometa in preusmeri- tve tovora na obvozne prome- tne koridorje, pa se bo nedvo- mno pokazala tudi v letošnjih poslovnih izidih. Največji delež stroškov SŽ–Potniškega prome- ta sestavljajo izpad prihodka od prodaje vozovnic, škoda na železniških vozilih, nadomestni avtobusni prevozi, najemni- ne in gorivo za lokomotive ter dodatne zaposlitve osebja. V podjetju SŽ-Vleka in tehnika stroške ocenjujejo na dobrega pol milijona evrov. Njihovi za- posleni so med drugim skrbeli za odstranjevanje žledu z loko- motiv, za pluženje izjemno vi- sokega snega in odstranjevanje ovir s proge, k višini stroškov pa je precej prispevalo tudi ogre- vanje prostorov za odtajanje vozil. Zaradi ledene katastrofe so imela tudi po več sto tisoč evrov stroškov tudi SŽ-ŽIP, SŽ-ŽGP in Fersped, predvsem zaradi izpa- da prihodkov, varovanja in reše- vanja drugih, z ujmo posredno povezanih težav. Vremenske razmere v prvih dneh februarja lahko z gledišča Slovenskih železnic in sloven- skega gospodarstva opišemo kot katastrofalne, saj je bila na električnih, telekomunikacijskih in drugih napravah, ki so na- menjene zagotavljanju varnosti prometa, ter drugi železniški infrastrukturi povzročena kata- strofalna škoda. Za sanacijo javne železniške infrastrukture so na voljo tri različice: Različica A – Temelj te razli- čice je vzpostavitev elektrovleke med Pivko in Logatcem. Načr- tovani sta obnova dela vozne- ga omrežja ter zamenjava po- škodovanih in uničenih drogov, nosilne opreme, izolatorjev in voznih vodov. Pomemben del te različice je tudi portalna (mo- stna) izvedba nosilcev voznih vodov na postajah. Različica B – Ta vsebuje, poleg celotne različice A, še obnovo voznega omrežja na celotnem progovnem odseku Ljubljana-Borovnica, gradnjo ENP v Borovnici, Postojni in Rakeku za zagotavljanje inte- roperabilnosti in zanesljivega napajanja. Različica C – Ta vsebuje, po- leg celotne različice B, še obno- vo voznega omrežja na progi Ljubljana-Jesenice. Ekipe na terenu Takoj ko se na železniškem omrežju pojavijo prvi zastoji in težave, so na SŽ aktivirane ekipe, ki vzdržujejo progo in naprave na njej. Ekipe vzdr- ževalcev so že popoldne, 30. januarja, začele odpravljati težave zaradi žledu in snega. Prve dni katastrofe so spro- ti odpravljali nastalo škodo in omogočali prevoznost z dizelskimi lokomotivami, na odsekih, na katerih elektrovle- ka zaradi poškodb voznega omrežja ni bila mogoča. Dela na Slovenskih železnicah so za- radi uničujoče ujme potekala z močno povečano intenzivno- stjo. Podjetja v skupini so se z vsemi razpoložljivimi močmi in sredstvi trudila, da bi bile proge čim prej po ureditvi vre- menskih razmer spet normalno prevozne. Vlada Republike Slovenije je 3. februarja sprejela sklep, v katerem je določila seznam prednostnih prevoznih stori- tev v železniškem prometu, in ministra za infrastrukturo in prostor pooblastila, da določi vlake, ki morajo voziti, in delo, ki mora biti zaradi tega opra- vljeno. S tem je vlada opredelila naloge, ki so bile med ujmo in po njej prednostne in v najviš- jem interesu za celotno sloven- sko gospodarstvo. Slovenske železnice so morale v skladu s sklepom organizirati delo in izvesti vse potrebne ukrepe in postopke za vzpostavitev pro- ge in druge železniške infra- strukture v funkcionalno stanje, odpravljati posledice ujme in zagotoviti nemoteni medna- Nadaljevanje s strani 15 Foto: arhiv SŽ-Infrastruktura, d. o. o. Foto: Miško Kranjec Foto: Miško Kranjec Foto: arhiv SŽ-Infrastruktura, d. o. o. 18 Ledena katastrofa rodni ter notranji potniški in tovorni promet. Zaposleni SŽ, ki so med ujmo in po njej odpravljali posledice ledene katastrofe, so bili tisti, ki so neposredno udejanjali naci- onalni interes Republike Slove- nije. Na železniškem omrežju je bilo vse dni na stotine delavcev, ki so v čiščenje in sanacijo prog vložili nadčloveške napore. Prvi dnevi po ujmi so bili nedvomno najzahtevnejši za vsee, ki so odstranjevali ostanke voznega omrežja, in tiste, ki so odstra- njevali ovire na progah, žagali drevesa, plužili izjemno visok sneg … Ekipe, ki so sanirale razmere na progi, so prišle na delo iz celotne Slovenije. V ek- stremnih vremenskih razmerah so na lokacijah, do katerih je bil sprva dostop mogoč le po sproti očiščenih tirih, delali 24 ur na dan. Pri čiščenju prog so zaposleni iz vseh podjetij v skupini SŽ velike napore složno usmerili v vzpostavitev vleke z dizelskimi lokomotivami na odsekih in sanacijo območij, ki so izjemnega pomena za celotno slovensko logistiko. V prvih dneh po katastrofi je bilo zelo pomembno tudi čim prej vzpostaviti napajanje postaj in naprav z električno energijo na območjih, na katerih je prišlo do izpadov električne energije. Med vzpostavljanjem prevo- znosti so ekipe SŽ poleg čišče- nja in odstranjevanja dreves in uničene infrastrukture »reševa- le« tudi vlake, ki so bili zaradi vremena ujeti na progi ali na postajah. Zaposleni Slovenskih železnic so v reševanje posledic katastro- falne vremenske ujme vložili veliko truda. Kljub temu, da so ekipe zaposlenih iz vse Slovenije začele sanacijo takoj, ko so se pokazali prve težave, in storile vse, kar je bilo v njihovi moči, je bila narava tokrat premočna in neprizanesljiva. Razsežnosti posledic katastrofe se bodo po- znale tako v letošnjih poslovnih izidih podjetij v skupini SŽ in slovenskem gospodarstvu, kot tudi fizično v slovenskih goz- dovih in na infrastrukturnem omrežju. Snežno-ledene katastrofe v preteklosti Ob katastrofah takšnih razsežnosti, kot je bila nedavna, se upravičeno vprašamo, ali se je kdaj na slovenskih tirih že zgodilo kaj podobnega. Pregledali smo arhive in se pogovorili z izkušenimi železničarji, in v bližnji preteklosti našli dva dogodka, ki se glede na posledice lahko – vendar le delno – primerjata z razsežnostmi letošnje ujme. 1980, žled v Pivki in Brkinih Med 4. in 7. novembrom 1980 se je podobna katastrofa zgodila v okolici Pivke in v Brkinih. Vozno omrežje na železnici je bilo okovano z ledom, zato elektrolokomotive niso vozile tri dni. Električne in telefonske napeljave so bile poškodovane. Lomila so se drevesa, in to najbolj v Brkinih, kjer so gozdarji imeli več let po žledu obilico dela. Škoda je nastala na železnici, na električnih omrežjih in v gozdovih. Od 1966 do 1984 je žled skoraj vsako leto poškodoval gozdove. Železničarji so se tako vsako zimo ukvarjali z odstranjevanjem dreves, ki so se podrla na progo. 1950, Vestnik piše: »Huda je bila borba z zimo in sne- gom.« Od 13. do 19. februarja 1950 je Slovenijo zasula sne- žna odeja, ki je bila ponekod debela tudi več metrov. Po ne- katerih podatkih naj bi takrat zapadlo tudi šest metrov sne- ga. Zaradi vremenskih razmer in poškodb na progi je takrat na progah obtičalo 13 potni- ških vlakov s 130 vagoni, 47 lokomotiv, 28 vlakovnih sku- pin, 18 tovornih vlakov s 600 vagoni. Na postajah je bilo zasneženih 2000 naloženih tovornih vagonov. Najhuje je bilo na primorski in gorenjski progi. Oblasti so za ureditev razmer mobilizirale 150 tisoč ljudi. Progo so čistili železni- čarji, vojaki in številni drugi. Promet je bil najprej vzposta- vljen na progi Ljubljana-Zidani Most (15. 2.), na koncu pa še na primorski progi (18. 2.) in goriški (19. 2). S številnimi te- žavami so se srečevali tudi na cestah, še zlasti v mestih, saj niso imeli več kam odlagati snega. Po nekaterih podatkih naj bi meščani v sneg skopali celo predore, po katerih so se gibali po ulicah. dr. Josip Orbanić Vestnik, februar 1952, št. 2 Žled in sneg na progi Borovnica–Verd, 17. decembra 1983 (foto: Miško Kranjec, Delo, hrani MNZS) 19 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Ledena katastrofa S povratno vozovnico Re- gio AS se lahko iz Maribo- ra po ugodni ceni – za od- rasle 12,60 evra, za otroke 6,30 evra – odpravimo na krajši izlet na avstrijsko južno Štajersko. Flavia Solva Mesto (od 1913) in sedež okraja Lipnica (nemško Leib- nitz) leži na Lipniškem polju nad sotočjem rek Mura in Sol- ba (Sulm), na nadmorski vi- šini 270 metrov in ima 7.850 prebivalcev. Na desnem bregu Mure pri današnjem naselju Wagna so Rimljani v 1. stoletju našega štetja postavili upravno središče z imenom Flavia Solva. Mesto je bilo dokončno po- rušeno na začetku 5. stoletja. Po propadu rimskega imperija je celotno ozemlje današnje avstrijske dežele Štajerske po- stalo del slovenske kneževine Karantanije. Ime Lipnica, v pi- snih virih prvič omenjeno 970 kot Lipnizza, je slovenskega izvora in pomeni kraj, kjer ra- stejo lipe oziroma lipov gozd. V 12. stoletju je naselje z okoli- co vključno z dolino reke Solbe postalo last solnograške nad- škofije za več kot štiristo let. V tem času je bil v Lipnici sedež sekovške (sedaj graške) škofi- je. Na bližnji vzpetini nad reko Solbo še danes stoji nekdanja škofovska rezidenca, grad Se- kova (Seggau) iz leta 1218. Še sredi 16. stoletja je bilo ozemlje južno od deželne prestolnice Gradec pretežno slovensko. Slovenske gorice (nemško Win- dische Büchel) segajo tudi na avstrijsko Štajersko v trikotniku Arnež (Arnfels)–Lipnica–Špilje (Spielfeld) oziroma južno od rek Čakava (Saggau), Solba in Mura. Solbska in Travniška železnica Odsek Južne železnice med Gradcem, Lipnico, Mariborom in Celjem je bil odprt 2. junija 1846. Leta 1907 je bila dokon- čana Solbska železnica, spelja- na po dolini Solbe od Lipnice do kraja Pölfing-Brunn, kjer se je priključila na Travniško že- leznico. Slednja je leta 1873 povezala Travnik (Wies) s kra- jem Ljubek (Lieboch), kjer se je priključila na Koflaško železnico iz Gradca, dokončano 1860. Leta 1967 je bil ukinjen potni- ški promet na Solbski železnici, 1976 pa odstranjena proga na odseku med Lipnico in Glinico (Gleinstätten). Potniški vlaki med Gradcem in Travnikom še vozijo. Boji za severno mejo Sedemindvajsetega novem- bra 1918 sta slovenski general Rudolf Maister in polkovnik Rudolf Passy v Mariboru pod- pisala pogodbo, po kateri so se morale nemške čete na Šta- jerskem umakniti do kraja Ve- ledno (Wildon), severno od Li- pnice. Maistrovi borci so istega dne zasedli črto Radgona (Bad Radkersburg)–Cmurek (Mu- reck)–Špilje (Spielfeld)–Lučane (Leutschach)–Radlje–Muta. Po Z vlakom v Lipnico 20 Reportaža Rado Smerdel Železniška postaja Lipnica Rimski nagrobnik iz Flavie Solve Postajališče Sv. Peter v dolini Solbe še nekaj spopadih je bila meja z Avstrijo določena s Saintger- mainsko mirovno pogodbo 10. septembra 1919. Med dru- go svetovno vojno so severno od državne meje na Štajerskem delovale enote slovenskega partizanskega Lackovega od- reda. Po kapitulaciji nemške- ga rajha so partizani 10. maja 1945 zasedli Ivnik in Travnik. Ker so na tamkajšnji železniški postaji našli vlak, so mobilizirali železničarje in se kar z vlakom odpeljali v Lipnico. Spotoma so se ustavljali na vseh postajah in postavljali partizanske ko- mande mest. Na zadnji postaji pred Lipnico so srečali vojake Rdeče armade, s katerimi so se prijateljsko pozdravili. Trinaj- stega maja so bile enote Lack- ovega odreda razporejene od Ivnika do Šentilja v Slovenskih goricah, štab odreda pa je bil v Arnežu. V sedmem členu Av- strijske državne pogodbe, ki so jo podpisale zavezniške zased- bene sile v Avstriji na Dunaju, 5. maja 1955, so zagotovljene pravice slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem in Štajer- skem. Po podatkih iz leta 2004 v Lipnici govori slovensko še 25, v Wagni 16 in v Arnežu 7 pre- bivalcev. Z vlakom iz Maribora Turisti, izletniki in kolesarji (v poletni sezoni) se iz Maribora do Lipnice pripeljejo s povra- tno vozovnico Regio AS. Ne- kateri potniški vlaki SŽ vozijo do mejne postaje Špilje-Straža, kjer presedemo na vlake ÖBB in vožnjo podaljšamo za dve postaji. Od tam je do Lipni- ce še 11 kilometrov oziroma 10 minut vožnje z vlakom. Na glavnem trgu v Lipnici si ogle- damo mestno hišo z značilnim visokim stolpom, župnijsko cerkev sv. Jakoba in kapucinski samostan sv. Andreja. Približno tri kilometre od mestnega sre- dišča je v naselju Wagna arhe- ološki park Flavia Solva: http:// www.museum-joanneum.at/ en/flavia_solva. Zahodno nad Lipnico se dviga Sekovska gora (http://www.seggauberg.at/) z gradom Sekova (Schloss Se- ggau, 360 m), lipniško Sveto goro (Frauenberg, 381 m) in Tempeljskim muzejem. Kolesar- ji se lahko v Slovenijo vrnejo po kolesarski poti ob Muri http:// www.murradweg.com/sl. Želim vam prijeten izlet! Z namenom ohranjanja slovenske kulturne dediščine in kot pripomoček pri potovanju z vlakom navajamo še znana slovenska imena potniških železniških postaj od Šentilja do Travnika in od Grad- ca do Travnika. Z zvezdico (*) so označene ukinjene postaje na Solbski progi: 1. Špilje–Straža (Spielfeld-Straß), 2. Ernovž (Ehrenhausen), 3. Lipnica (Leibnitz), 4. Konradova vas (*Kaindorf), 5. ? (*Muggenau-Silberberg), 6. Sekova (*Heimschuh), 7. Brezno (*Fresing), 8. Pri- stava (*Maierhof), 9. Glinica (Gleinstätten), 10. Prevrat (*Prarath), 11. Sv. Martin-Grašče (*Sankt Martin – Dietmannsdorf im Sulmtal), 12. ? (Pölfing-Brunn), 13 Travnik-trg (Wies in Stmk Markt) in Travnik–Ivnik (Wies-Eibiswald). 1. Gradec–Koflaška ž. p. (Graz Köflacher Bahnhof), 2. Gradec-? (Graz Wetzelsdorf), 3. Gradec–? (Graz Webling), 4. Gradec-Straža (Graz Straßgang), 5. Dvorec Premstätten (Premstätten-Tobelbad), 6. Ljubek (Lieboch), 7. Lanišče (Lannach), 8. Ojsnica – Sv. Jožef (Oisnitz-St.Josef), 9. ? (Alling-To- bisegg), 10. Čreta (Preding-Wieselsdorf), 11. ? (Wettmannstätten), 12. ? (Gussendorf), 13. Veliki Št. Florjan (Groß St. Florian), 14. Laznica–Kamnice (Frauental–Bad Gams), 15. Lonč (Deutschlands- berg), 16. Holenek (Hollenegg), 17. Labodovce (Schwanberg), 18. Sv. Peter v dolini Solbe (St. Peter im Sulmtal), 19. Sv. Martin v dolini Solbe (St. Martin im Sulmtal-Bergla), 20. Grašče v dolini Solbe (Dietmannsdorf im Sulmtal), 21. ? (Pölfing–Brunn), 22 Travnik-trg (Wies in Stmk Markt) in 23. Trav- nik-Ivnik (Wies–Eibiswald). 21 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Reportaža General Rudolf Maister Lokomotiva GKB 671 leta 2008 v Lonču Mestna hiša v Lipnici Grad Sekova nad Lipnico Marijina cerkev na lipniški Sveti gori Tri izmed najbolj zanimivih vzpenjač v Švici sem našel v bernskem kantonu, v okolici Brienškega in Thunskega jeze- ra. Prva švicarska vzpenjača za prevoz turistov je začela obra- tovati že davnega leta 1879 in danes velja za najstarejšo še vedno delujočo v Evropi. Zgra- dili so jo za dostop do takrat enega najrazkošnejših hotelov v Švici. To je bil Grand hotel Giessbach, ki je dobil ime po bližnjih slikovitih slapovih. Ho- tel so zgradili na idiličnem raz- glednem kosu obale Brienškega jezera. Ker je bil dostopen po strmi poti samo z jezerske stra- ni, so za goste naredili vzpenja- čo. Danes večina obiskovalcev hotela in slapov pride z avto- mobilom po ozki ovinkasti ce- sti. Mnogi pa si privoščijo bolj romantično pot: z ladjo, ki vozi iz turističnega središča Inter- laken, in potem z vzpenjačo do hotela. Na ta konec jezerske obale sem prišel samo zaradi kratke vožnje s staro vzpenjačo. Vo- žnja v izvirnem rdečem lesenem vagonu je trajala le štiri minute, za avtentično doživetje pa je po- skrbel sprevodnik, ki je bil oble- čen v uniformo iz davno minulih časov. Proga vzpenjače z največjim naklonom do 32 odstotkov je dolga 345 metrov in premaga višinsko razliko 104 metre. Tiri so položeni v ravni črti, pri če- mer so morali za premagovanje razgibanega pobočja narediti 190 metrov dolg most s kamni- timi arkadnimi stebri. Vzpenjača je sprva delovala na balast vode. Leta 1912 so za- čeli za vleko vrvi uporabljati hi- dromehanski sistem – Peltonove vodne turbine. Od leta 1948 pa za pogon skrbi elektromotor. Vzpenjačo so večkrat obnovili, in današnji motor ima moč 31 kW. Motor skrbi za vleko 26 mi- limetrov debele jeklene pleteni- ce, ki omogoča največjo hitrost vagonov 1,5 m/s. Po progi še vedno vozita oba izvirna lesena vagona, dolga 10 in široka 2,1 metra. V vsakem je prostora za 40 potnikov. Toda ker je proga kratka, jih lahko v eni uri prepeljejo več kot petsto. Vagona se izmenično vzpenjata oziroma spuščata po enem tiru širine 1000 milimetrov. Na sre- dini poti se srečata, na izogibali- šču, narejenem po sistemu Abt. Za zaviranje med spuščanjem uporabljata Riggenbachov sis- tem zobnika in zobate letve. Nič čudnega, saj je vzpenjačo načr- toval Niklaus Riggenbach, ki se je proslavil z zgraditvijo zobate železnice na goro Rigi. Spodnja in zgornja postaja sta pokriti, tako da so potniki med vstopanjem in izstopanjem zavarovani pred morebitnimi padavinami. Hotel in vzpenjačo danes upravlja fundacija Franz Weber. Oba imata veliko tehnološko in kulturnozgodovinsko vrednost, saj pomenita pomembno pri- čo razvoja turizma v tem delu Švice. Vzpenjača z vrtoglavim naklonom Le nekaj kilometrov stran sem obiskal najbolj strmo vzpe- njačo v Švici, kakršne se ne bi sramovali niti v zabaviščnih par- 22 Reportaža Igor Fabjan Proga vzpenjače Gelmerbahn ima kar 106-odstotni naklon! Vzpenjača Giessbach je najstarejša v Evropi. Z vrha se odpirajo lepi razgledi. kih. Gelmerbahn, kot se imenu- je, je postavljena v dolini reke Aar in vodi do umetnega jeze- ra Gelmersee. Zgrajena je bila leta 1926, vendar le za potrebe vzdrževanja jezu in hidroelek- trarne. Šele leta 2001 so jo po temeljiti obnovi uredili za pre- voz turistov. Vzpenjača ob mo- jem obisku zaradi remonta ni obratovala, toda že pogled na strmo progo je bil dovolj impre- siven. 1028 metrov dolga proga premaga 448 metrov višinske razlike, največji vzpon pa znaša kar 106 odstotkov! Po enotirni progi širine tira 1000 mm vle- čejo odprt vagon, v katerem je prostora za 24 potnikov. Za vle- ko skrbi elektromotor moči 200 kW, ki omogoča hitrost do 2 m/s. Tako vožnja traja približno deset minut, v tem času pa va- gon prečka tudi 41 metrov dolg most. Pri največjem naklonu prenese vrv premera 40 milime- trov obremenitev do 10 ton. Za varnost skrbijo avtomatske ko- lutne zavore. Z vzpenjačo vsako leto prepeljejo okrog 45.000 potnikov, ki si tako skrajšajo pot do slikovitega izhodišča za po- hodništvo in plezanje. Stopnišče za Guinnessovo knjigo rekordov Najbolj slikovit vzpon z vzpe- njačo sem si privoščil na gori Niesen (2362 m), ki ji zaradi prepoznavne oblike pravijo kar Švicarska piramida. Vzpenjača v dveh stopnjah povezuje vas Mu- lenen in postajo pod vrhom Nie- sen Kulm (2336 m). Ob zgornji postaji je postavljena atraktivna planinska koča z razgledno tera- so. Gora je zaradi enostavnega dostopa primerna za družinske izlete, okoliški vrhovi omogoča- jo številne možnosti za planinske ture, na svoj račun pa pridejo tudi jadralni padalci in ljubitelji spusta z gorskimi kolesi. 3,5 kilometra dolgo progo z vzpenjačo so odprli leta 1910. Vožnja z njo je kar atraktivna, čeprav se ta del pobočja ne po- naša z najlepšimi razgledi. Ob progi so za lažji dostop ob vzdr- ževalnih delih naredili stopnice. Tako si od vznožja do vrha sko- raj v ravni črti sledi kar 11.674 stopnic. S tem so se graditelji vpisali v Guinnessovo knjigo re- kordov, saj so postavili najdaljše stopnišče na svetu. Zaradi var- nosti so ne najbolje zavarovane stopnice zaprte za morebitne pohodniške navdušence. Enkrat na leto pa jih je vendarle mo- goče preizkusiti. Od junija 2004 namreč prirejajo tradicionalni tek po stopnicah. Najboljši po njih premagajo dobrih 1700 metrov višinske razlike v manj kot eni uri! Po vsakem delu proge vozi- ta dva vagona, v vsakem izmed katerih je prostora za 60 potni- kov. Tudi tu je zaradi ekonomič- nosti postavljen le en tir, širine 1000 milimetrov, vagona pa se srečata v izogibališču. Proga je dolga 3,5 kilometra, njen naj- večji naklon je 68 odstotkov, potniki pa med skoraj pol urno vožnjo elegantno premagajo višinsko razliko 1643 metrov. Za povratno vozovnico je treba odšteti 53 švicarskih frankov. Ni ravno poceni, a v Švici je za naše razmere tako ali tako vse precej drago … 23 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Reportaža Ena najdaljših vzpenjač vodi na goro Niesen. Zgornjo postajo Niesen Kulm pogosto obdajajo oblaki. Potniki so nad vožnjo večinoma navdušeni. Vzpenjačo spremlja najdaljše stopnišče na svetu. Sistemi zobatih železnic Zamisel o zobatih železnicah je nastala sočasno z razvojem železnic v začetku 19. stoletja. Snovalci železniških prog so hitro dojeli, da vse lokomotive ne morejo premagati določenih vzponov , ker je med kolesi in tirnicami premalo trenja. Vzpo- ni med 25 in 30 promili so še obvladljivi, čeprav je trenje od- visno od teže vlaka in vremen- skih razmer. Zato so železniški pionirji začeli premišljevati o pogonu z zobniki. Prvo zobato železnico so od- prli leta 1812, med Middleto- nom in Leedsom v Angliji, in je bila sprva namenjena za prevoz premoga. Železnica obratuje še danes, s to razliko, da zdaj pre- važa turiste. Prva zobata železnica za pre- voz potnikov Mount Washing- ton Cog Railway je bila odprta leta 1869. Povprečni nagib pro- ge je 25, največji pa 37 promi- lov. Tudi ta železnica obratuje še danes. Prva zobata železnica v Al- pah, Vitznau-Rigi-Bahn v Švici, je bila odprta leta 1871. Edina zobata železnica na območju Jugoslavije je bila del ozkotirne proge Sarajevo–Du- brovnik (Nikšić, Zelenika) na odseku Bradina–Konjic čez Ivan planino. Zgradili so jo Avstrijci leta 1901, uporabili so sistem Abt. Proga je bila ukinjena leta 1966, ko je bila dokončana normalnotirna proga med Sa- rajevom in Pločami. Lokomoti- vo, vagone in del zobate proge si lahko ogledate v Železniškem muzeju v Ljubljani. V Sloveniji zobatih železnic nismo imeli, med letoma 1906 in 1909 pa so bili izdelani načrti za zobato železnico na Triglav. Dolga naj bi bila okrog 25 ki- lometrov in naj bi potekala od postaje Bohinjska Bistrica prek Stare Fužine in doline Voje do Triglava. Zadnji del omenjene proge med Vojami in Trigla- vom, dolg 11,4 kilometra, bi bil zobat, speljan po predorih in galerijah. Težko je ugotoviti, kaj je preprečilo gradnjo, mor- da prva svetovna vojna ali spre- memba političnega sistema, dejstvo pa je, da je bil ta projekt v Kraljevini Jugoslaviji in tudi v poznejših političnih ureditvah pozabljen. V preteklih dvesto letih se je razvilo nekaj sistemov zoba- tih železnic, najbolj znani pa so štirje: Lokomotiva z oznako 97 021, ki je vlekla vlake med Bradino in Konjicem v BiH Zobnik na lokomotivi 97 021 Sistem Abt Patentiral ga je Roman Abt iz Švice, ki je prej delal za Riggenbacha. Abt je pred- videl dve ali tri zobate letve z zamaknjenimi zobmi. Tudi lokomotiva ima dva ali tri zob- nike. Zato je odriv lokomotive bolj enakomeren. Zobata gred je lažja in cenejša od drugih, vendar se tudi prej izrabi. Abt je izboljšal tudi kretnice in v lokomotivo vpeljal sistem za blažitev prehoda med zobatim in nezobatim delom proge. Najbližja železnica v tem sistemu je Schafbergbahn v Zgornji Avstriji, do spodnje postaje v St. Wolfgangu je okrog tristo kilometrov. Sistem Strub Patentiral ga je Emil Strub leta 1896. Zobi so vgrajeni na ravno tirnico in razmaknjeni okrog 100 milimetrov. Zobnik pod lokomotivo se kotali po zobati gredi. Da bi preprečili zdrse zobnika iz tirnice, ima lokomotiva posebno čeljust, ki objema zobato gred. To je najeno- stavnejši sistem zobate železnice, tudi najbolj razširjen. Ljubitelji železnic lahko obiščejo nam naj- bližjo zobato železnico, ki deluje po Strub sistemu na Bavarskem, Wendelsteinbahn. Spodnja postaja je v mestecu Brannenburg, do tja vozi vlak iz Ljubljane šest in pol ur, cestna razdalja pa znaša okrog 360 kilometrov. 24 Tehnika Nenad Pataky Pregledna tabela s podatki o zobatih železnicah v Alpah. Sistem Riggenbach Patentiral ga je Niklaus Riggenbach leta 1863 v Franciji. Uporablja tirnico v obliki lestve. Zobnik pod lokomotivo se prileže v lestev. Bayerische Zugspitzbahn je nam najbližja železnica v tem sistemu. Do spodnje postaje v Garmisch- Partenkirchnu vozi vlak dobrih osem ur, po cesti pa je do tja 450 kilometrov. Sistem Locher Patentiral ga je Eduard Locher. Pri tem sistemu so zobje postavljeni vodoravno, ob obeh straneh zobate letve. Lokomotiva ima zobnika, ki se prilegata v zobe na letvi. Zaradi tega lokomotive varno peljejo tudi po nagibu do 50 promilov. Sistem omogoča vodenje lokomotive, in standardna kolesa z vencem niso potrebna. Največjo težavo sistema predstavljajo kretnice, ki so zelo kompleksne. Sistem se uporablja le na železnici na Pilatus v Švici. Spodnja postaja je v bližini Luzerna, do koder je okrog 750 kilometrov, z vlakom pa potovanje traja dobrih 13 ur. * Opomba: V stolpcu najvi šja točka je najpogosteje označena končna postaja (kp), le v nekaj primerih je najvišja točka med začetno in končno postajo. Država Naziv Dolžina(km) Sistem Leto odprtja Začetna postaja Nadm. višina Končna postaja Nadm. višina Najvišja točka Največji nagib Čas obratovanja Cena vozovnice Trajanje vožnje Francija Tramway du Mont Blanc (TMB) 12,4 Strub 1907 Le Fayet 580 m Nid d'Aigle 2372 m kp 24 % 15.6.–29.9. 30,40 € 75 min Chamonix-Montevers (CM) 5,1 Strub 1909 Chamonix 1040 m Montevers 1913 m kp 22 % celo leto 22,00 € 30 min Švica Chemins de fer des Rochers-de-Naye (MTGN) 10,3 Abt 1892 Montreaux 689 m Rochers-deNaye 1970 m kp 22 % celo leto 33,20 SFR 55 min Gornegrat Bahn (GGB) 9,4 Abt 1898 Zermatt 1605 m Gornegrat 3089 m kp 20 % celo leto 34,00 € 33 min Dampfbahn Furka- Bergstrecke (DFB) 17,8 Abt 1913 Realp 1546 m Oberwald 1366 m 2160 m (Furka) 12 % poletje 73,00 SFR 70 min Ferrovia Monte Generoso 9,0 Abt 1890 Capolago (Lago di Lugano) 274 m Monte Generoso 1704 m kp 22 % 1.4.–31.10. 32,00 SFR 40 min Schznige-Platte Bahn 7,3 Riggenbach 1893 Wilderswil (Interlaken) 584 m Schynige-Platte 1987 m kp 25 % jun.–okt. 37,40 SFR 52 min Berner-Oberland Bahn (BOB) 23,6 Riggenbach 1890 Interlaken 567 m Grindelwald 1034 m 2061 m (Kleine Scheidegg) 12 % celo leto 10,80 SFR 20 min Lauterbrunnen 796 m 7,40 SFR 42 min Wengernalpbahn (WAB) 19,1 Strub 1893 Lauterbrunnen 796 m Grindelwald 1034 m 2061 m (Kleine Scheidegg) 25 % celo leto 60,60 SFR 93 min Jungfraubahn (JB) 9,0 Strub 1912 Kleine Scheidegg 2061 m Jungfraujoch 3454 m kp 25 % celo leto 60,00 SFR 52 min Brieny-Rothorn Bahn 7,6 Strub 1891 Brieny 566 m Rothorn Kulm 2244 m kp 25 % jun.-okt. 54,00 SFR 55 min Pilatusbahn (PB) 4,6 Locher 1889 Alpenchstad 440 m Pilatus Kulm 2073 m kp 48 % maj–nov. 68,00 SFR 30 min Rigi Bahnen (RB) 8,6 Riggenbach 1871 Goldau 518 m Rigi Kulm 1752 m kp 20 % celo leto 41, 00 SFR 35 min 7,0 1873 Vitznau 439 m 25 % 30 min Nemčija Bayerische Zugspitzbahn 7,5 Riggenbach 1929 Garmisch-Partenkirchen 705 m Grainau 751 m kp 3,5 % celo leto 29,00 € 19 min 11,5 1930 Grainau 751 m Zugspitzplatt 2588 m kp 25 % 56 min Wendelsteinbahn 7,6 Strub 1912 Brannenburg/Waching 508 m Bergbanhof 1723 m kp 24 % celo leto 29,50 € 35 min Avstrija Achenseebahn 7,0 Riggenbach 1889 Jenbach 531 m Seespitz-Achensee 931 m kp 25 % celo leto 22,50 € 45 min Schaftbergbahn 5,9 Abt 1893 Sankt WolfgangSchafbergbahnhof 542 m Schafbergspitze 1732 m kp 26 % apr.–okt. 21,40 € 35 min Schneebergbahn 9,7 Abt 1897 Puchberg 581 m Hochschneeberg 1792 m kp 20 % apr.–okt. 35,00 € 40 min 25 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Tehnika Kako so nastajale železniške proge na Slovenskem ter ozadje njihovih gradenj in ukinitev V več nadaljevanjih bomo v rubriki Zgodovina objavljali zapis o zgodovini železnic na Slovenskem ter o ozadju njihovih gra- denj in ukinitev. Za Novo progo je zapis pripravil Milan Cilenšek, upokojeni novinar Večera, ki je svoje zanimanje in ljubezen do železnice v prostem času uspešno združeval z dinamičnim de- lom novinarja. Avtor v svojem prikazu zgodovine in razvoja že- leznic poseže tudi širše v zgodovino, zunaj slovenskega ozemlja, s čimer poveže široko razpredene zgodovinske niti s slovensko tehnično, gospodarsko, politično in železniško preteklostjo. To- vrstna logična povezava je tudi nujna, saj smo Slovenci stoletja živeli v različnih deželah, v nekdanji Avstriji, pozneje – od leta 1867 – v Avstro-Ogrski, slab mesec po končani prvi svetovni vojni v Državi Slovencev, Hrvatov in Srbov, nato v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ter od leta 1929 v Kraljevini Jugoslaviji. Po končani drugi svetovni vojni smo bili do leta 1991 del Jugoslavije, od leta 1991 pa živimo v samostojni državi – Republiki Sloveniji. Avtor piše tudi o zgodovini in nastajanju prog, ki so tako ali drugače povezane z ozemlji, na katerih so že v preteklosti živeli Slovenci in živijo na njih še danes. Pred koncem prispevka pa zapiše tudi nekaj resničnih anekdot o dogodkih iz zgodovine železnic, ob katerih se bo marsikdo od srca nasmejal. Uredništvo Nove proge 1837 – cesarski vlak Začetnik železnice je bil prav- zaprav angleški inženir George Stephenson, ki je leta 1823 iz- umil prvo lokomotivo Locomo- tion – in 27. septembra 1825 je z njo med mestoma Stockton in Darlington popeljal prvi potniški vlak na svetu. Na tekmovanju za najhitrejšo lokomotivo, 6. okto- bra 1829 na progi Liverpool– Manchester, je zmagala njegova znamenita lokomotiva Rocket, ki je tedaj zmogla 30 km/h. V rajnki Avstriji je v bistvu na- stala prva proga že leta 1810, in sicer je to bila ozkotirna in- dustrijska proga pri rudniku že- leza Eisenerz v Gornji Štajerski. Dolga je bila le 5,6 kilometra. O dejanskem začetku železnic v Avstriji pa lahko govorimo od leta 1837 naprej, ko je stekla prva železnica z lokomotivsko vleko; širšo cesarsko rodbino je vlak popeljal od dunajskega predmestja Floridsdorf do De- utsch Wagrama. Sicer so nekatere proge ob- stajale tudi že prej – denimo oz- kotirna, 1106 mm široka proga od Linza do Čeških Budjejovic, kjer so konji vlekli en sam vagon, tirnice pa so bile lesene. Širino proge so potlej normalizirali na širino 1435 mm in lesene tirnice zamenjali z jeklenimi, proga pa je tekla do Brna in Olomuca ter vse do poljskega Krakova. Tako se je začel na ozemlju rajnke Avstrije silovit razmah železnic, ki so kar kmalu stegnile svoje ti- palke tudi na slovenska tla. 1841–1857 gradnja Južne železnice Cesarski v monarhiji so kma- lu spoznali, da bodo morali po- vezati Dunaj s Trstom, ki je bil tedaj njihovo najpomembnejše okno v širni svet – bil je celo tretje mesto v monarhiji, takoj za Dunajem in Budimpešto; Praga je bila po pomembnosti na četrtem mestu. Tako se je rodil širokopotezen projekt Juž- ne železnice, po kateri bi lahko prevažali naravna bogastva z drugih celin, iz drugih držav in iz južnih delov monarhije na Dunaj, v nasprotni smeri pa bi lahko z vlaki vozili industrij- ske izdelke na jug in v daljne dežele. Tako je bila v letih 1841 in 1842 zgrajena normalnotirna proga od Dunaja do Gloggnitza (kraja na severnem robu 1050 metrov visokega gorskega hrb- ta Semmering); od Dunaja je 1. del Rocket – zmagovita Stephensonova lokomotiva, ki je 6. oktobra 1829 dosegla hitrost 30 km/h Fo to : D av e Co lli er 26 Zgodovina Milan Cilenšek George Stephenson – izumitelj prve lokomotive Locomotion do Gloggnitza 78 kilometrov. Na drugi strani Semmeringa – na jugu – se je proga začela v Mürzzuschlagu, od koder je tekla do Gradca – štajersko pre- stolnico je dosegla leta 1844, dolga pa je bila 95 kilometrov. Vse do zgraditve proge čez Semmering so potnike iz spo- dnjeavstrijskega Gloggnitza do štajerskega Mürzzuschlaga pre- važali z vozovi, premožnejše pa s kočijami. Leta 1846 – natančneje 2. junija tistega leta – je proga do- segla Maribor in Celje; od Grad- ca do Celja pa je skupaj 135 kilometrov. Že tri leta kasneje – 18. avgusta 1849, na 19. rojstni dan cesarja Franca Jožefa – je pripeljal prvi vlak v Ljubljano, re- dni promet po progi od Celja do Ljubljane pa so uvedli 17. sep- tembra 1849; proga je dolga 89 kilometrov. Variante prog do Poljčan in Ljubljane Za štajerski del Južne železni- ce so zanimive variante poti. Od Gradca naj bi proga tekla po eni varianti čez Maribor do Poljčan in Celja, po drugi pa čez Ptuj do Poljčan in naprej do Celja. Zma- gala je trasa čez Maribor, kjer so načrtovali pomembno železni- ško križišče. Za progo od Celja do Ljublja- ne so obstajale celo tri različice. Ena pot naj bi vodila od Celja po Savinjski ter po Tuhinjski dolini do Kamnika in zatem v Ljublja- no, druga čez Vransko in pod Trojanami v Domžale in Ljublja- no, tretja – in ta je zmagala – pa ob Savinji do Zidanega Mosta in zatem ob Savi v Litijo in prek Za- loga v Ljubljano. Sledil je najzahtevnejši del – proga od Ljubljane do Trsta, kjer naj bi predstavljal najtežji objekt Borovniški viadukt, s ka- terim so načrtovali premostitev Ljubljanskega barja. In tako so 27. julija 1857 v Trstu slovesno odprli sklepni del celotne Južne železnice, ki je s 587 kilometri povezala avstrijsko prestolnico s tržaškim pristaniščem. Koncesionarji proge Zanimivo je, kdo vse je gradil proge v stari Avstriji in pozne- je v dualistični državi (Avstro- -Ogrski) ter v nekdanji Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev ozi- roma od leta 1929 v Kraljevini Jugoslaviji. Država – namreč stara Av- strija – je sprva podelila konce- sijo za gradnjo Južne železnice dunajskemu bančniku Georgeu Sini, vendar je pozneje ugotovi- la, da bo morala sama financira- ti gradnjo proge. Tako je nastala firma Južna državna železnica (Südliche Staatsbahn); njeno drugo ime je bilo Proga nadvoj- vode Janeza (Erzherzog Johann- -Bahn), ker so pač pomembnej- še železnice poimenovali po nekom iz cesarske rodbine. Pod okrilje Južne državne železnice so prišle še druge, vzporedne proge. Koncesijo za gradnjo ne- katerih drugih prog in uvedbo prometa na njih je potlej država podelila dunajskemu finančni- ku, baronu Rothschildu. Progo, ki je povezovala Češko in alpske predele monarhije – vanjo spa- data med drugim tudi naša go- renjska in bohinjsko-soško-kra- ška proga (o njiju pozneje) – so npr. imenovali Železnica kron- skega princa Rudolfa (Kronprinz Rudolf-Bahn) idr. Nekatere avstrijske državne železnice so leta 1884 preime- novali v Cesarsko-kraljeve držav- ne železnice (Kaiserlich-königli- che Staasbahnen). To ime so opustili po koncu prve svetovne vojne (leta 1918), ko so nastale tudi druge železniške uprave. Borovniški viadukt Graditelj Južne železnice Du- naj–Trst je bil beneški inženir, vitez Carl von Ghega (1802– 1860; zanimivo: že s 16 leti je na univerzi v Padovi diplomiral iz arhitekture, leto pozneje – s 17 leti – pa je postal doktor ma- tematike). In na Južni železnici je moral poleg Semmeringa pre- magati še nekaj hudih naravnih ovir, med drugimi viadukt čez Pesniško dolino pred Maribo- rom (danes stoji namesto via- dukta nasip), Košaški predor na severni strani Maribora, premo- stitev Drave v Mariboru, trikra- tno premostitev Savinje od Ce- lja do Zidanega Mosta, gradnjo proge ob Savi do Zaloga pri Lju- bljani, premostitev Save pri Litiji, gradnjo proge čez suho kraško območje in viadukt pri Nabreži- ni pred Trstom. Nedvomno pa je bila naj- trši oreh na celotni Južni žele- znici premostitev Ljubljanskega barja. Ghega je naredil načrt za Borovniški viadukt, ki je v dolžini 561 in v vrtoglavi višini 38 metrov premostil Barje. Za ta viadukt so porabili 32.000 kubičnih metrov kamnitih kva- drov in prav toliko lomljenega kamenja ter pet milijonov opek, viadukt pa je stal na 24 ste- brih. Žal je od nekdanjega mo- gočnega viadukta preostal en sam steber. Naj posebej poudarim, da je Urad Združenih narodov za zaščito naravne in kulturne dediščine Unesco uvrstil 41 ki- lometrov dolgo progo čez Sem- mering v svoj seznam. Sicer pa so progo čez Semmering gradili od leta 1850 do 1854. Več v naslednjem nadaljevanju! 27 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Zgodovina Vitez Carl von Ghega – graditelj Južne železnice Dunaj–Trst Med težjimi objekti na Južni železnici je bila gradnja proge ob Savi od Zidanega Mosta do Zaloga. Na sliki: Vlak vozi proti Zidanemu Mostu Slavnostni prihod prvega rednega vlaka v Ljubljano 17. septembra 1849 Takšen je bil Borovniški viadukt, ki je v dolžini 561 in vrtoglavi višini 38 metrov premostil Ljubljansko barje. Sedaj je namesto viadukta speljana 11 kilometrov dolga, povsem nova obvozna proga od Preserij do Borovnice. Od 24 stebrov, kolikor jih je nosilo Borovniški viadukt, je kot dokument tehnične zgodovine preostal le 21. steber, gledano iz ljubljanske smeri Megalomanski ruski infrastrukturni proj 22. zimske olimpijske igre, ki so se nedavno iztekle, so bile v prenekaterih pogle- dih rekordne. Tekmovanja na olimpijskih in paraolimpijskih igrah je tokrat gostilo mesto Soči, ki leži ob Črnem morju, blizu meje z Gruzijo. Izjemnih rezultatov, ki so jih dosegli naši športniki, nedvomno ne bomo nikoli pozabili. Prva olimpijska zlata medalja za samostojno Slovenijo in drugi izjemni uspehi doslej najmoč- nejše slovenske olimpijske od- prave so resnično zgodovinski dogodek. Med pripravami na igre so organizatorji v regiji moderni- zirali telekomunikacije, elek- trično omrežje ter transportno infrastrukturo. Ruske železnice so bile eden glavnih partnerjev organizacijskega odbora iger, in so morale zato zagotoviti ne- moteno izvajanje transportnih in logističnih storitev, ki jih tako velik dogodek zahteva. Prvi izziv organizatorjev iger je bila gradnja športne in transportne infrastrukture. Pri slednji je ruska vlada povabi- la k sodelovanju tudi Ruske železnice, ki so eno izmed naj- večjih ruskih podjetij. Pogodbe za najdražji del olimpijskih iger, njihove priprave, ki so obse- gale gradnjo transportnih po- vezav do obale Črnega morja in gora, so podpisale državne Ruske železnice pod vodstvom Vladimirja Yakunina, in sicer za gradnjo cestne in železniške infrastrukture ter nadzor nad njo, modernizacijo postaj ter gradnjo tovornih terminalov. Ruske železnice so tako zgra- dile 157 kilometrov novih cest, modernizirale obstoječo pro- go in postavile nove postaje in postajališča. Vse nove odseke železniških prog pa so opremili z visoko tehnološko železniško infrastrukturo, kar bo nedvo- mno pomembno prispevalo k nadaljnjemu razvoju gospo- darskih dejavnosti v Sočiju in bližnji regiji. Infrastrukturni projekti Ruskih železnic Ruske železnice so za name- ne olimpijskih iger udejanjile pet velikih železniških infra- strukturnih projektov, ki so bili, logistično gledano, ključni za nemoteni potek iger. 1. Kombinirani železnica in cesta od Adlerja do Alpike- -Servisa Zaradi precejšnjih razdalj med tekmovališči je bilo treba urediti kar se da pretočne in hi- tre povezave. Ruske železnice, ki so bile pri projektu pristojne za načrtovanje, nadzor in gra- dnjo, so v ta namen zgradile tako imenovano »kombinira- no cesto«, železniško progo in avtocesto, ki tečeta druga ob drugi in povezujeta kraj Adler (nekaj kilometrov južno od So- čija) na obali, z letoviščem Al- pika-Servis na Krasnayi Polyani v gorah, kjer je potekala večina tekmovanj. To je bil najverjetne- je eden izmed najkompleksnej- ših gradbenih projektov pred igrami in je vključeval gradnjo a) 130 kilometrov cest v gorah in na obali, b) 48 kilometrov elektrificirane enotirne, in na nekaterih mestih tudi dvotirne, proge, c) dva potniška termina- la v olimpijski vasi in na Krasnayi polyani, d) šest železniških pre- dorov, ki so skupaj dolgi 10,5 kilometra, ter e) 12 železniških mostov. Železniška proga je imela načrtovano pretočnost 8500 potnikov na uro. 2. Železniška proga Tuap- se–Adler Med mestoma Tuapse in Adler, ki oba ležita ob obali Čr- nega morja, so Ruske železnice na določenih odsekih proge zgradile drugi tir in moderni- zirale obstoječega. S tem se je povečala pretočnost proge s 54 vlakov leta 2008 na 70 vlakov leta 2011, ko je bil projekt kon- čan. Po tej progi so pred igrami prepeljali tudi dobrih 64 mili- jonov ton gradbenega materi- ala za mesto Soči in olimpijske objekte. 3. Železniška proga za to- vorni promet do nižin Imere- tinskaya Poleg železniške proge so v bližini Imeretinskaya zgradi- li tudi dva tovorna terminala. Prvi, namenjen za nekovinske materiale, kamenje, pesek, lah- ko sprejme 11 milijonov ton materiala na leto oziroma 448 vagonov na dan. Drugi, name- njen prometu s kontejnerji in gradbenemu materialu, pa lah- ko sprejme 3,7 milijona ton na leto oziroma 170 vagonov na dan. Oba terminala, ki sta bila ključna za gradnjo vse druge športne infrastrukture na olim- pijskih prizoriščih, so zgradili že leta 2009. Ruske železnice – RZD Ruske železnice upravljajo drugo največje železniško omrežje na svetu. Rusija ima namreč 85.500 kilo- metrov prog, od tega jih je elektrificiranih 43.000 kilo- metrov. Na leto prepeljejo več kot milijardo potnikov, 1,1 milijarde ton tovora, s čimer dosegajo 43-od- stotni delež prevozov v tovornem prometu po dr- žavi in 41-odstotni delež v potniškem prometu. Ruske železnice, ki imajo več ka- kor milijon zaposlenih, so po dobičku četrto največje podjetje v Rusiji. 28 Zanimivosti Janez Krivec ekti pred olimpijskimi igrami v Sočiju 4. Potniški terminali v me- stih Dagomys, Soči, Matsesta in Khosta Ruske železnice so pripravi- le načrte in rekonstruirale ter adaptirale štiri postaje na progi med mestoma Tuapse in Adler. Postaje so posebej uredili tudi za osebe z omejeno gibljivo- stjo. 5. Železniška proga med mestom Adler in letališčem v Sočiju. Progo med mestom Adler in letališčem v Sočiju, med ka- terima so sicer le dobri trije kilometri, so dokončali konec leta 2012. Proga je pomemb- no nadomestila že tako precej zasedeno obstoječo železniško povezavo. Med Adlerjem in So- čijem vozijo motorniki Desiro RUS, ki jih na Ruskih železnicah imenujejo Lastovka. Gre za nove vlake, ki so nastali v ruskem so- delovanju s Siemensom in so jih razvili posebej za delovanje v ekstremnih zimskih razmerah. Inovativne tehnologije na postajnih kompleksih Za hitro in bolj udobno po- tovanje so na večje železniške postaje vgradili integrirane in- formacijske in komunikacijske sisteme. Sistemi so ključni element »pametnih« železniških postaj. Na postajah Olimpijski park in Khosta so postavili 1,028 mo- dulov sončnih celic z močjo 130 kW in 720 modulov z močjo 75,6 kW, na postaji Adler pa sistem 320 modulov sončnih celic s 33,6 kW. Na RDZ ocenjujejo, da bodo z uporabo sončne energije na omenjenih treh postajah zmanjšali stroške energije za okrog 30 tisoč evrov. Proračun za igre in nekatera infrastrukturna vprašanja Olimpijske igre imajo nava- dno višje stroške od načrtova- nih, kar se je zgodilo tudi to- krat. Dvaindvajsete olimpijske igre veljajo namreč za najdražje doslej. Za pripravo in izvedbo pa naj bi porabili več kakor 51 milijard evrov, od česar največ, po nekaterih ocenah tudi 80 odstotkov, za infrastruktur- ne projekte. Igre je spremljalo tudi nezadovoljstvo udeležen- cev s hotelskimi sobami in in- frastrukturo v Sočiju nasploh. Medtem ko so se v mediji po- gosto pojavljale fotografije napačno sestavljenih elemen- tov v nastanitvenih objektih, ki so jih po spletu širili novinarji, znani blogerji in športniki, pa večjih pritožb glede transpor- tnih storitev nismo zasledili. Visoke stroške pri pripravi iger, ki jih poudarjajo mnogi kritiki, ki namigujejo na korupcijo in kriminal, pa nekateri upraviču- jejo z razlagami, da bo novo zgrajena infrastruktura, in tu mislijo predvsem na transpor- tno, pomembno pozitivno vplivala na nadaljnji razvoj pri- baltske regije. Ruske železnice trdijo, da so se stroški gradnje izjemno povečali izključno zaradi kompleksnosti tere- na, ki so ga morali pri gradnji premagati. Lastovka – Siemensova elektromotorna garnitura za OI v Sočiju Hitri motornik, Desiro RUS, ki so ga na Ruskih železnicah ime- novali Lastovka, je rezultat ruskega sodelovanja s podjetjem Siemens. Prve Lastovke so začele na Ruskih železnicah vozi- ti januarja 2013. Vlaki Desiro RUS vozijo v temperaturnem razponu od –40 stopinj do +40 stopinj Celzija in morajo biti posebej opremljeni za delovanje v zimskih razmerah. V Siemensu so zato razvili posebne sisteme za odstranjevanje ledu, vode in kondenzirane vode iz raznih delov motornika. Vlake izdelujejo iz posebnih materialov, ki so temperaturno zelo odporni. 29 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Zanimivosti Veselo na smučarskem tečaju V Kranjsko Goro smo prispe- li v nedeljo, 16. februarja. Naj- prej smo se namestili v sobe, nato pa se odpravili na kosilo. Popoldne naj bi imeli preizkus znanja smučanja, ki pa je zara- di dežja odpadel. Vseeno smo preživeli lepe popoldanske ure. Igrali smo družabne igre, spre- mljali tekme na zimskih olimpij- skih igrah in se med sabo bo- lje spoznavali. Preizkus znanja smučanja pa smo imeli nato že dan pozneje. Razvrstili so nas v skupine in hitro smo se podali na sneg. Kljub močnemu sne- ženju smo vse dopoldne veselo smučali, popoldne pa se spet družili v jedilnici ter spremljali zimske olimpijske igre. Štiri dni smo smučali dopoldne, popol- dne pa se kopali v hotelu Larix. Tudi tam smo se imeli zelo lepo. Med drugim smo se v bazenu igrali petelinčka in poskuša- li »potunkati« učitelje. Kopali smo se približno tri ure. Zelo zanimiv je bil tudi obisk ledene dvorane. Tam smo si ogledali številne zanimive skulpture iz ledu. Ko smo za- gledali ledeni tobogan, smo se vsi hoteli spustiti po njem. Ker je bilo vreme naslednji dan zelo lepo, smo se popoldne odpravili na krajši pohod proti jezeru Jasna. Tam smo videli zanimiv kip kozoroga. Na njem so se hoteli slikati predvsem najmlajši. Vsi skupaj pa smo se pred fotoaparat postavili pred jezerom. Dobre volje smo se odpravili naprej po poti, ob či- stih potokih. Tam nas je čakala zaseda, in začelo se je intenziv- no kepanje. Najbolje je znal meriti učitelj Marjan. Na koncu se nam je vseeno uspelo prebiti na cesto in naprej proti domu. V imenu vseh udeležencev tečaja bi se rada zahvalila vsem učiteljem - Igorju, Juretu, Mar- janu in Borisu -, da so nam pri- pravili zelo zanimiv in zabaven teden, ki se ga bomo rade volje spominjali. Že zdaj pa se veseli- mo naslednjega tečaja! Domen Škerjanec in Jakob Lekše Skupinska fotografija ob kozoro gu Ledene skulpture in ledene dvorane Najbolj zanimiv družabni večer smo imenovali kar Kranjskogorske igre 2014. To je bil večer poln smeha in veliko druženja. Posledice zadnje noči, storilci še niso znani. 30 Prosti čas Folklorna skupina veterani, ki deluje pod okriljem ŽKUD Tine Rožanc, je prvega februarja, ob 20-letnici delovanja, v Centru kulture Španski borci v Ljubljani priredila koncert z imenom Na- ših 20 let. Predstavili so se s štirimi sa- mostojnimi točkami, pod vod- stvom scenarista in režiserja dr. Bruna Ravnikarja, med drugimi tudi s točko gorenjskih plesov, ki so jo prvič zaplesali prav pred dvajsetimi leti. Poleg njih so na- stopili še mlajša folklorna sku- pina, vokalno instrumentalna skupina Katanija in oktet Deseti brat. Dogodek pa sta popestri- la še gosta citraš Tomaž Plahu- tnik in sopranistka Anamarija Lazarevič , z izvedbo koroških pesmi. Veteranska skupina je bila prvič oblikovana jeseni leta 1993 z željo po nastopu ob 45-letnici delovanja folklorne sekcije ŽKUD Tine Rožanc. Prvič so javno nastopili na slovesnosti Slovenskih železnic, 16. marca 1994. Pod vodstvom dr. Bruna Ravnikarja je osem veteranskih plesnih parov, nekdanjih plesal- cev, z glasbeniki uprizorilo svojo prvo plesno točko. Predstavili so se z lastno odrsko postavitvijo Gorenjskih plesov izpod Rati- tovca in Dobrče. Prvi mejnik v prepoznavnosti veteranske skupine pa je pomenil nastop ob 45-letnici folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc 19. aprila 1994 v Cankarjevem domu v Ljubljani. Zaradi odličnega od- ziva in številnih pohval so jih namreč povabili na mariborski festival Lent. Svoje delovanje so nadaljevali pod vodstvom Veko- slava Gnidovca, po dobrem letu pa je umetniško vodstvo prevzel dr. Bruno Ravnikar. Danes so veterani pomemb- no jedro folklorne sekcije z do- bro plesno zasedbo parov in uspešnim lastnim orkestrom. Letos je skupina praznovala dvajset let obstoja. Svoje vrste obč asno pomlajujejo z novimi plesalci in godbeniki, pri čemer je meja starosti za veterana 45 let. Trenutno skupino sesta- vlja 14 plesnih parov in 8 glas- benikov, ki se sestajajo dvakrat na teden v prostorih ŽKUD Tine Rožanc. Od prvotnih članov skupine so danes še dejavni Ve- koslav Gnidovec, Uršula Gazdić, Jože Levka, Janez Knific, Marje- ta Metka Pust in Božena Orlč- nik. So izjemno dejavni, tako doma kot v tujini, v dvajsetih letih so se na odru predstavili kar na 420 nastopih, od tega na 45 gostovanjih v tujini. Vsa- ko leto se odpravijo na eno ali več turnej po Evropi, nastopijo vsaj na enem tujem folklornem festivalu ter na številnih dogod- kih po Sloveniji. So člani Zve- ze ljudskih tradicijskih skupin Slovenije – ZLTSS, ki je stalna članica mednarodne organiza- cije CIOFF – Zveze organizacij folklornih festivalov in ljudske umetnosti, med katere ustano- vitelji je tudi dr. Bruno Ravnikar, član veteranske folklorne skupi- ne Tine Rožanc. Sandra Kert Dvajset let veteranske folklorne skupine ŽKUD Tine Rožanc letos praznuje 65-letnico delovanja. Ta visoki jubilej bodo zaznamovali s prireditvijo 10. maja v Galussovi dvorani Cankarjevega doma. Nastopile bodo tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc z gosti. Prizor s koncerta Naših 20 let (foto: Arhiv ŽKUD Tine Rožanc) Gorenjski plesi (foto: Arhiv ŽKUD Tine Rožanc) Veterani na nastopu v Cankarjevem domu, leta 1994 (foto: Arhiv ŽKUD Tine Rožanc) 31 Revija Slovenskih železnic januar–marec 2014 Prosti čas ŠAH Ureja: Zvonko Mesojedec Primer 69 Na potezi je beli in matira v štirih potezah Marco & Schlechter : Charousek (Dunaj, 1897) Rešitev: Nb7+ Primer 70 Zopet je na potezi beli. Tokrat matira črnega v štirih potezah Richardson : Eugene Delmar (New York, 1887) Rešitev: Nf6+ gxf6 Qf8+ Začetek šahovskega cikla Slovenskih železnic V soboto, 25. januarja, se je pričel že osmi šahovski cikel Slovenskih železnic. Cikel je se- stavljen iz desetih turnirjev, za končno uvrstitev pa šteje se- dem najboljših rezultatov. Tur- nirji so vsako leto bolj obiskani in kakovostnejši. To se je poka- zalo tudi na prvem turnirju, ki se ga je udeležilo kar 81 igral- cev. To je doslej najbolj obiskan januarski turnir. Med udele- ženci sta bila dva mednarodna mojstra, pet Fide mojstrov in 19 mojstrskih kandidatov, s čimer je bil to tudi najmoč- nejši turnir v sedemletni zgo- dovini cikla. Prepoznavni smo postali tudi zunaj meja Slov- enije. Poleg slovenskih šahistov sta na turnirju nastopila tudi mednarodni mojster Vladimir Hrešč in Fide mojster Matej Blažeka, oba iz sosednje Hrva- ške. Za eno izmed praktičnih nagrad v vrednosti 150 evrov, kolikor jih podelimo na vsakem turnirju, so se potegovali tudi železničarji. Najboljši je bil dru- gi v končni razvrstitvi minulega cikla, Nusret Sivčevič. S tem je ponovno napovedal svojo kan- didaturo za naslov najboljšega železničarja na letošnjem ciklu. Naslednji turnir bo 22. febru- arja. Več o ciklu lahko prebe- rete na www.sah-zeleznicar. com. Vrstni red 1. turnirja. Dušan Čepon, 7,5 točke, 2. Petar Djurič, 3. Marjan Črepan, 4. Matej Blažeka, 5. Dušan Brinovec, vsi 7 točk, 6. Matej Keršič, 7. Jože Skok, 8. Dušan Zorko, 9. Igor Jelen, 10. Petra Kejžar, vsi 6,5 točke. Vlastimir Djurdjević Na drugem turnirju devetdeset igralcev Na deževno soboto, 22. fe- bruarja, je potekal drugi turnir letošnjega šahovskega cikla Slovenskih železnic. Na ciklu bomo letos podelili nagrade v vrednosti tisoč evrov in še za šest tisoč evrov praktičnih na- grad. Turnirja se je udeležilo devetdeset igralcev, kar je dru- gi največji obisk v sedemletni zgodovini cikla in obenem naj- bolj obiskan februarski turnir sploh. S sedmimi zmagami in dvema remijema je že drugič letos zmagal Dušan Čepon. Drugo oziroma tretje mesto sta zasedla Evald Ule in med- narodni mojster Igor Jelen, ki sta bila edinkrat poražena prav proti zmagovalcu. Najboljši železničar je bil ponovno Nu- sret Sivčevič, ki je tokrat zbral pol točke več kot na minulem turnirju in s petimi točkami za- sedel sedemindvajseto mesto. Naslednji turnir bo 22. marca. Več o ciklu lahko preberete na www.sah-zeleznicar.com. Vrstni red 2. turnirja 1. Dušan Čepon, 8 točk, 2. Evald Ule, 3. Igor Jelen, oba 7,5 točke, 4. Marjan Čre- pan, 5. Dušan Zorko, oba 7 točk, 6. Boštjan Jeran, 7. To- maž Mikac, 8. Jure Plaskan, vsi 6,5 točke, 9. Nejc Amon, 10. Bojan Hribar, oba 6 točk. Vlastimir DjurdjevićNajboljši železničar je bil ponovno Nusret Sivčevič Najboljši železničar v končni razvrstitvi turnirja, Nusret Sivčevič. Je to napoved za naslov najboljšega železničarja v ciklu? 32 Prosti čas Iz zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic