Eazne stvari. Iz domačlh krajev. Katoiiško politično društvo v Konjicah ima v nedeljo, dne 18. t. m. po večernicah v društvenih prostorih občni zbor. Volil se bo nov odbor, tajnik in blagajnik bosta poročala o svojem delovanju, nazadnje pa bo pogovor o papeževi slavnosti, katero namerava prirediti druStvo za 251etnico papeževanja Leona XIII. Edo je načelnik? Z ozirom na dotično trditev v zadnji številki našega lista, poslal nam je deželnega glavarja namestnik, g. dr. Fran Jurtela pojasnilo, da ni on, ampak gosp. profesor Fr. Robič načelnik kluba slovenskih deželnih poslancev. Zaročila se je v Mariboru gca A n i c a Lenart z g. dr. Jan. Pavalec, vojaškim zdravnikom v Dunajskem Novem mestu. Poroka. Gosp. Filip Hauptmann, učitelj pri Sv. Križu nad Mariboroin se je poročil z gospico Anko Elznik. Bilo srečno! Pri okraj. sodišču v Ptuju je na- stavljen c. kr. sodni pristav gospod Roman Trstenjak. Premesčenje v flnančni službi. Prestavljeni so finančni višji nadgledniki: Ferdinand Golob iz Celja v Ljutomer, Karol Kerbič iz Ljutomera v Radgono; g. Alfred Mihelič je prideljen okraj. glavarstvu v Slovenjigradec. Skušnjo za finančne višje nadglednike so naredili Jakob Khnc, Martin Petančič, Fr. Repolusk, J. Mitlonner in R. Pichler. G. dr. Fr. Pikl, odvetnik v Marnbergu, se preseli v Postojino na Kranjskem, kjer otvori dne 15. febr. svojo pisarno. Premeščen je c. kr. davčni pripravnik Josip Šprah iz Ptuja v Judenburg. Mariborska gimnazija je od ponedeljka dae 12. t. m. sem zaprta in se otvori Se komaj zopet dne 19. t. m. Otroci gospoda ravnatelja, ki stanuje v gimnazijskem poslopju, so oboleli za škrlatico. Mariborske novice. V Mariboru se nabaja 15 odvetnikov, izmed njih jih je pet Slovencev. — Zadnjo soboto dne 10. t. m. je začelo goreti v kletnih prostorih lekarne »pri črnem orlu« na glavnem trgu. Užgal se je fosfor ter razširil neprodiren dim. Požarniki niso mogli nič storiti, ampak so počakali, da je iosfor zgorel. — V mariborskih hotelih in gostilnah je stanovalo letos 13,987 oseb. — Perica Marija Auer dobivala je od tovarnarja B. perilo za moške v pranje. A perila ni vračala tovarnarju, ampak ga nosila v zastavnico. Slaba vest ali strah pred kaznijo je Auerco tako oplaSil, da je zbežala iz Maribora. — Koliko je na Štajerskem odvetnikov. Koncem preteklega leta je bilo na vsem Štajerskem 169 odvetnikov. Na Spodnje Stajersko jih odpade 48, izmed teh je 26 Slovencev, ki bi imeli potemtakem večino, ako bi se jim dovolila za Spodnji Štajer lastna zbornica. Oddaja semena. Deželni odbor Stajerski bode tudi letos oddajal semena za sejanje travnikov. Pogoji oddaje so naznanjeai v današnjem dotiCnem inseratu. Slnžba cestnega mojstra s plačilom 1000 K in doklado 200-300 K je na Štajerskem namestiti. Prosilci morajo znati slovenski in nemški ter biti ne več stari nego 45 let. Prošnje se naj vložijo na c. kr. namestništvo v Gradou do zadnjega januarja. Nesreča. Iz Ljutomera se nam pise o znani nesreči, ki se je zgodila v Vaupotičevi gostilni z revolverjem: Ni res, da sem v gostilni g. J. Vaupotiča ra^nal tako nerodno, da se je sprožil in zadel strel orožnika Jos. Anuška v čeljust in mu prodrl v usta. Sodna preiskava (spis U 511/2) dognala je temveC, da je to sin imenovanega gostilničarja v moji navzočnosti storil ter orožnika težko ranil. — Z vsem spoštovanjem udani Andrej Vrabl, odvet. solieitator. Zgorelo je posestniku Jakobu Strnad pri Sv. Križu nad Mariborom v petek, dne 9. t. mes. po noči pet oralov lesa. Prišli so orožniki od Sv. Jurija ob Pesnici, ki so zbudili ljudi ter ž njimi do jutra ugasili ogeni. Bržkone je užgala hudobna roka. Ljnbezen do šolske mladine. Na Sestrazredni ljudski šoli pri Sv. Marjeti niže Ptuja razdelila se je na Stefanovo po večernieah revnim učencem prav lepa božičnica. 50 revnih otrok je dobilo vso obleko. Vsem dobrotnikom in ljubiteljem naše mladine, ki so k temu prav lepemu darilu pripomogli ali z denarjem ali na drugi način bodi tem potom izrečena najsrčnejSa zahvala. Bodite tudi za naprej naklonjeni naSim ubogim Solarjem. — Janko Zunkovič, nadučitelj. Ptnjske novice. V Ptuju je sest odvetnikov, izmed teh so 4 Slovenci. — Namesto dr. Ambrcsitscha je priSel iz Lljubljane odvetnik dr. Plahki. Kakor že ime kaže, je gospod tudi starega nemžkega rodu. — Odbor »Narodne čitalnice v Ptuju«, se je v svoji seji dne 9. t. m. konštituiral tako-le: Gosp. dr. Jurtela, predsednik; gospod dr. Horvat, podpredsednik; gospod Kopič tajnik; gospod Zelenik, blagajnik. — K Simonu Huterju je prišla dne 6. t. m. neznana mu ženska s pismom, v katerem ga prosi dobro mu znana gostilničarka s Koga pri Ormožu za 80 K na posodo. Huter je ženski izročil denar, a sedaj se je izkazalo, da je bil speljan na led. Gostilničarka s Koga ga ni prosila za denar. — Umrla je na preranem porodu pri gospe Veseli službujoča dekla Jožeia Potočnik. — Dne 9. t. m. so zaprli 15 letnega hlapčeka, ker je po ulici prehitro vozil. Pri Sv. Juriju ob juž. železn. bodo kmalu občinske voiitve, za katere delajo vse stranke skrbne priprave. Iz Haloz. Meseca decembra je v Turskem vrhu zgorelo hišno in gospodarsko poslopje Janeza in Marije Gaves. Dne 9. t. m. pa so izročili oba zakonska okraj. sodišču v Ptuju, ker se sumi, da sta si sama užgala, ker se jima je poželelo velike zavarovalnine. Celjske novice. V Celju živi deset odvetnikov, med njimi jih Je 6 Slovencev. — V soboto, dne 17. t. m. ob 8. uri zvečer priredi v veliki dvorani Narodnega doma v Celju čeSka umetnica na gosli gospica Mafenka Herites iz Prage koncert v prid Dijaškemu domu Od dunajske in petrograjske kritike Sastno ocenjena nadarjena umetnica je učenka svetovnoznane glasbene Sole Ševcikove, katera nam je vstvarila Kubelika in Kociana. Mlada, Se-le 18 letna Herites obeta doseči omenjena slavna prednika in se jo dandanes sploSno nazivlje s častnim priimkom: »Zensko Kubelik«. Umetnica ima namen Celjanom s svojim koncertom izkazati hvaležnost za znani gostoljubni sprejem v Celju. Rojaki! Prihitite vprav lepem Stevilu v Celje na ta Castni večer gospice Mafenke Herites, da pokažete, kako cenite čeSko umetnost! Sevnica ob Savi. V tukajsnji tovarni za kopita je ponesrečil delavec Jernej Vertovšek. Stroj mu je odtrgal Stiri prste desne roke. Ponesrečenca so spravili v brežiško bolnico. Nova Štifta pri Gornjemgradu. Vlč. gospod Franc Puntner, župnik tukaj, je bil izvoljen častnim občanom radi olepSanja treh cerkev in povzdige božjega pota. — Zupanstvo Nova Štifta, dne 12. jan. 1903. Župan: Jakob Savinšek. lzbris svobodne rudosledbe. Kakor ie c. kr. okrožni rudarski urad celjski dne 15. decembra 1902 naznanil, se je gospodu Henriku Blitz, trgovcu na Dunaju, podeljena dovolitev rudo.sledbe v političnem okraju celjskem z vsemi na njo utemeljenimi svobodnimi rudosledi v kat. občini Sv. Martin v Rož. dol. Rožni vrh in Polzela izbrisala. Smrt. Iz Gotovelj nam piSejo: Pretekli teden je umrl v naSi vasi po kratki mučni bolezni za vnetjem pljuč in možgan kmetski fant Jožef Videc. Ker se mu je zmešalo, svetoval je zdravnik, naj ga peljajo v Gradec v bolnico; a umrl je ravno ob uri, ko se je imelo to zgoditi. V teku tega leta bi bil prevzel gospodarstvo. Bil je obde priljubljen radi mirnega obnašanja in svoje šaijivosti. N. p. v m.! Iz Lnč pri Ljubnem. Minuli teden je zadel našega občespoštovanega in ljubljenega Ivana Robnika vulgo Juvan hud udarec. Vsegamogočnemu ie dopadlo, poklicati k sebi njegovo blago ženo v boljSi svet. Ranjka je bila zelo spoštovana in priljubljena na daleč okoli; dokaz temu je bil njen sprevod, pri katerem ni bilo očesa, da bi ga ne zalivale solze, ko je stal ob odprtem grobu. Bila je pa res prava mati svojim otrokom, katere je v lepem krSčanskem duhu izredila, kar kaže njih lepo, pošteno vedenje. Bog bodi ranjki milostljiv in ji daj večni mir in pokoj! — Tudi rodbino Spruk, vulgo Knez je zadel žalosten dogodek: zgubili so izmed svoje srede 16 let starega sinčka, katerega je nebeški Oče pokhcal k sebi in ga reSil hude bolezni. N. v m p.! Kozjanke novice. Pri Sv. Filipu v Veračah v vinogradu pcsestnika gospoda Bovha so našli v zemlji, ko so delavci regolali, pisker starega srebrnega denarja, že več sto let starega. Posestnik vinograda ga je nekaj zanesel na tukajšnjo davkarijo, nekaj pa ga hrani za spomin. Le pridno regolite ljubi vinogradniki svoje upostoSene vinograde, morebiti se Se tudi katereinu izmed vas posreči najti zaklad, če ne v loncih zakopan — v sodih polnih rujnega viinca. — V Kozjem se jih je narodilo leta 1902 28, in sicer možkega spola 14, ženskega tudi 14. Umrlo jih je 22, možkega spola 12, ženskega 10. Leta 1901 se jih je narodilo 48, naožkega spola 24 in ženskega zopet 24. Umrlo jih je 31, možkega spola 16, ženskega 15. Iz tega razvidite, da se jih je v minulih dveh letih narodilo jednako Stevilo dečkov in jednako število deklic, torej vse sparoma. — — Tele s petimi aogami je povrgla krava posest. Franc Vončini v Opečniku nad Kozjem. Tele, ki je že tri tedne staro, je zdravo. Peta noga mu je priraSčena na desni strani nad rebrami, nekoliko manjSa od drugih, s tremi parklji ter binglja semtertje. — Bela zastava je vihrala zadnjič z našega sodišča v znamenje, da ni nihče zaprt. Žitne cene. V Mariboru: 100 kg pSenice 15 K 70 v, rži 13 K 70 v, ječmena 13 K 40 v, ovsa 14 K 60 v, koruze 15 K 80 v, prosa 15 K 40 v, ajde 15 K 40 v, fižole 24 K. — N a D u n a i u: 50 kg pSenice 8 K 75 v, rži 8 K 90 v, ječmena 7 K 25 v ovsa 6 K 75 v, koruze 7 K 10 v, fižole 14 K Sadne in druge cene v Mariboru. 1 kg jabolk 20 do 30 v, orehov — do — v, 1 kg krompirja 6 v, čebula 16 do 20 v, česna 50 do 56 v, 5 jajec 40 v, 1 kg sira 30 do 64 v, surovega masla 2 K do 2 K 80 v, 1 1. svežega mleka 18—20 v, posnetega mleka 10—12 v, sladke smetane 40—56 v, kisle smetane 56 do 64 v, 1 kg kumme 1 K do 1 K 10 v, hrena 40 do 50 v. Cerkvene stvari f Žnpnik Jnrij Žmavc. Slovenci štejemo le malo mož, ki bi se bili za vsestranski krščanski napredek našega naroda toliko trudili, kakor pokojni župnik Zmavc, katerega nam je dne 13. jan. t. 1. nemila smrt v Gradeu pckosila. Danes podamo njegovo življenje le v kratkih potezah. Rojen pri Sv. Ropertu v Slov. gor. dne 26. marca 1843 od imovitih kmečkih starišev, se je izSolal v Marjboru. Kot dijak se je vadil tudi v slovenskem pesništvu in je dobil enkrat kot gimnazijec »Schillerjevo ustanovo* za najboljso slovensko (!) pesem. Leta 1868, dne 19. juiija, v raaSnika posvečen, je pel v nedeljo, dne 9. avgusta 1868 svojo prvo ali novo sv. mažo, potem je pa dne 20. avgusta 1868 nastopil službo II. kaplana v Gorujemgradu. Za 1. decembra 1869 je bil pretneščen za kaplana v Rerašnik. Tara je postal po srurti svojega župnika, g. Antona Pirtošek, drte 24. aprila 1871. provizor, a je potem še ostal tam kapelan do 1. jun. 1872. Takrat so ga premestili v Kamco blizu Maribora in teta 1878 v Lembah. Dae 1. septembra 1879 je šel za provizorja k Sv. Marjeti ob Pesnici, kjer je ostal kot kaplan do 4. decembra 1881, ko se je povrnil za provizorja na visoki RemSnik, kjer je postal dne 22. jan. 1882 župnik remšniški. Dolgih 15 let je sam o- skrbljeval gorato župnijo s 1800 duš in dvorazredno Solo; je olepšal župnijsko cerkev in je postavil sv. Paakraeiju na divnem Radlnu lepo novo eerkev. Mnogo se je bavil, koder je služil, z umno sadjerejo, še več pa z narodno organizaeijo. V ta namen je veliko pisal v resne in šaljive slovenske liste, je ustanavljal in vodil katol. polit. društva, je ustanavljal posojilnice — Mareaberški je bil ves čas načelnik — je marljivo obiskoval volilne shode in ie mnogo pripomogel, da so Slovenci mariborskega okraja raz sebe stresli Seidl-Brandstatterjev jarem in dobili svoje poslance. Lansko leto je začel, dotlej vedno krepek mož, tožiti o bolečioah v želodcu, pozoeje v goltancu ali grtaocu. Bolezen postajala je vedno hujša, tako da tudi tekočin ni mogel vživati. Podal se je, poln dobrih nad, k čast. usmil{enim bratom v Gradec zdravja iskat. A kako svoje dni še nemškemu cesarju Frideriku vsi zdravniki niso mogli pri tej bolezni nič pomagati, tudi graški zdravniki niso mogli častitega gosp. Jurija Zmavca prerane smrti reSiti. Previden s sv. zakramenti je dne 13. januarja ob 3/4l2. uri po noči mirno zaspal v Gospodu. Njegovo truplo se prepelje na Rernšnik, kjer se bo v nedeljo, dne 18. januarja, na praznik presl. Imena Jezu?ovega slovesno izročilo materi zemlji. — N. v m. p.! J. Umešden je bil na župnijo Sv. Lovrenc nad Mariborom dne 11. t. m. 6. g. Franc Moravec, doslej mestni vikarij v Ptuju. Propovedoval je ob tej priliki mil. g. proSt Jož. Flek iz Ptuja. Duhovniške spremembe. Kot provizor v Pernice pride č. gosp. Anton RauSl, kapelan v Št. Lovrencu v Slov. goricah. Kot kapelan v Št. Lovrenc v Slov. gor. pride 6. g. Matej Meznarič, provizor na Ptujski gori. Društvena poročlla. Slovanska čitalnica v Mariborn na- znanja, da se igra »Divji lovec« ne bode igrala dne 18. januarja, kakor je bilo skraia naznanjeno, atnpak nedeljo pozneje, dne 25. januarja. Podrnžnica sv. Cirila in Metoda v Rnšah priredi v nedeljo, 18. prosinca t. 1., kostumni venček v gostilniških prostorih g. Jožefa Mulej. Začetek je ob 7. uri zvečer. Vstopnina 30 kr. Novo društvo. V Št. Janžu na Dr. polju se snuje katol. izobraževalno društvo. Pravila so že odposlana v Gradec. Za dražbo sv. Cirila in Metoda so darovali Mohorjani v Kamnici 4 K 54 v. Hranilnica in posojilnica v Jarenini ima 25. jan. t. 1. svoj občni zbor. Na vsporedu je: 1. Poročilo o delovanju v preteklem letu; 2. Volitev novega odbora; 3. Razni predlogi. Ruše. Kmetsko bralno druStvo si }e ob svojem zadnjem občnem zboru na Štefanovo izvolilo sledeči odbor: Predsednikom: g. Vikt. Glaser, podpredsednikom: g. Jakob Marin, tajnikom: g. Stanko Stani, blagajnikom in knjižničarjem: g. Al. Majcen. Odbornikom: 6. g. Božidar Vurcer, g. Anton Novak, g. Fr. Sernc in g. Gašpar Jurko ml. Z zaupanjem gledajo društveniki na delavne osebe novega odbora, koji nam obeta novo življenje v društvu. Iz Gornje Radgone. Občni zbor in tombola, katero je priredilo v nedeljo, dne 11. t. m., tukajšnje »Kmet. bralno društvo«, je bila obiskana nepričakovano dobro. Vsi prostori pri g. Osojniku so bili zasedeni, in skoro polovica udeležencev ni mogla dobiti sedežev. Posebno so pokazali naši vrli mladeniči in dekleta, kako zeio se zanimajo za bralno društvo in njegovo delovanje. Vera in narodnost gibljeta dandanes svet, z njima mora računati vsak razsoden človek, nju se mora zavedati. In to smo pokazali to nedeljo tukajšni Slovenci. K&kor nas druži v veri katoliška eerkev, tako nas druži v narodnosti bralno društvo. Z zadovoljstvom smo poslušali in odobrili poročila pošameznih odbornikov, ter volili nato nov odbor. Mnogo presenečenja in šale je vzbujala potem tombola s svojimi mnogovrstnimi dobitki. Pevci pod vodstvom g. organista so nam peli mične pesmi. Vsak je tudi daroval nekai za naSo podpore potrebno GiriHVIetodovo družbo. Skratka, pokazali saio, da slovenski živelj v naSem kraju napreduje, da se Slovenci tudi tukaj lahko postavimo na svoje noge, 6e smo odločni. Dal Bog, da se kmalu zopet vidimo v tako veseli družbi! Iz Šmartina pri Slov. Gradcu. Naše kmetsko bralno društvo zborovalo je 6. t. m. Zborovanje bilo je živahno. Okoli 100 oseb se ga je udeležilo ter s tem pokazalo, da društvo mora ostati ter mora procvesti, ako se bomo zanj dovolj zanimali. — K druStvu je pristopilo veliko novih udov in stari so se povrnili. Zanimivo iz tega zborovanja je to, da so se ga udeležili v obilnem številu mladenči in mladeake, toraj čile, mlade moči; takib ljudi potrebujemo, da se odgo- iijo za neustrašljive borilce proti našim na- sprotnikom ter za značajne narodnjake. Zbo- rovaici so bili edini v tem, da se mora društvu oskrbeti samostojna bralna soba. Le tedai bode se društvo razvijalo, če bo živelo kot druStvo neodvisno od okolnosti kraja in časa. DruStvu bo dohajalo vsak teden do 35 številk raznih slovenskih časopisov. »Slov. Gospodarc ima med njimi prvo mesto, ker kakor se sliSi, dobivali ga bomo v 20 izvodih. »Naš Dom« je častno zastopan. »Mir« nam je kot sosed prijeten, »Domoljub« in »Bogo- ljub« sta prijatelja kmetov; »Nar. Gospodar« uči nas praktičnega gospodarstva, »Cvetje« ter »Glasnik najsv. Src« pa pobožnega živ- ljenja. »Domovina« nam bo na razpolago, »Dom in Svet«, »Vrtec« in »Angeljček« v nežno zabavo, »Slovenec« nam bo pa pri- naSal dnevne dogodke. Vse te časopise bomo pridno prebirali. — S čitivom smo tedaj dobro oskrbljeni. Dal Bog, da bi se novemu odboru — s predsednikom velčast. gospod. nadžupnikom — posrečilo kmalu odpreti bral- nemu društvu bralno sobo, ki bo srediSče našega narodnega življenja, nadaljevalna Sola narodne prosvete in edino zabavi36e v našem kraju. Da se to doseže, hočemo skupno delo- vati vsi župljani. Bog blagoslovi naš trud in dober namen! Iz drugih krajev. Saksonska prestolonaslednica Lujiza. Med saksonskim dvorom in princezinjo Lujizo se vrše sedaj pogajanja, da se doseže sprava ali pa državnopravna ločitev zakona. Učitelj Giron je zapustil Genf ter se preselil v Losan, ker je saksonski dvor tako zahteval. Pravijo, da princezinja Lujiza že nekoliko spoznava, kaj je storila, in da ni nemogoče, da se loči naslednje od Girona, kateremu ni toliko za ženo 10 let starejšo, ampak za njen denar. Falbov koledar. Falb prorokuje: januvarij je večinoma suh, potem postane deževen, zaključi ga sneg; februvarij bo sub, skoro brez snega, marec bo snežen, koncem marca pa bo visoka temperatura, april bo deževen, v maju bo toliko dežja, da se je bati povodnji, junij bo začetkoma suh, a bo vendar nekaj večjih viharjev, posebno v Avstriji. Nato bodo precejšnji viharji na jugu, na viSavah bo padel sneg. — Kritični dnevi prvega reda so 13. januvarija, 12. februvarija, 29. marca (ta dan tudi solnce mrkne), 12, aprila, 26. maja in 25. juniia. Dobro ga je zavrnil. Ameriški milijonar Gold se je sprehajal te dni po New Yorku ter si kupil na ulici časopis za dva centima. Ker se mu je zdel dečko, ki je prodajal časopise, umazan po obrazu, mu reče: »Tukaj imaš pet centimov, pa si kupi mila, da se umiješ.« »Le obdržite svoje tri centime in kupite si rajši vi knjigo >o dostojnem vedenju z ljudmi«, je dejal deček. Dva grozna nmora v Gradcu. V četrtek dne 8. jan. primerila sta se dva grozna umora v Gradcu. 421etni zasebnik Kraft je prišel v kuhinjo k 31 letni Jul. Krenčker, ženi kavarnarjevi, ter nanjo ustrelil. Zena se je, zadeta v trebuh, hipoma mrtva zgrudila. Nato je napadalec pomeril nase, a ker se revolver ni sprožil, je ubežal domov. Policija, ki mu je bila skoraj za petami, je dobila na njegovem domu v naslonjaču mrtvo 81-let staro mater napadalčevo z rano v glavi. Tudi Kraft je ležal blizu matere inrtev, ustreljen v glavo. Na mizi je ležal listek, na katerega je napadalec zapisal, da je storil zločin radi nesrečne ljubezni, in da je vse svoje premoženje sežgal. V peči so res naSli sežgane vrednostne papirje. Kraft je iinel okolu 20.000 kron premoženja. Žalosten konec nekega častnika. V dunajskih listih se čita to-le: Kavalerijskega poročnika barona A., ki je stal na stopalu električnega ylaka, je, ko se je vlak zganil, nehote nekoliko sunil neki stari gospod stoječ poleg njega. »Oprostite!« reče stari gospod. »Kaj ne morete bolj paziti, stari osel?« mu odgovori na to srboriti poročnik. Hkratu pa pa se z Ieti stari gospod v poročnika ter ga jame klofutati. Sprevodnik in prisotni potniki so komaj zabranili, da ni mladi poročnik potegnil sablje iz nožnice in vsekal ž njo starega gospoda. V tem hipu pa pristopi policaj in sprejme oba na policijo. Ko je poročnik izpovedal, kar je imel izpovedati, potegne starček iz žepa vizitnico in jo pokaže pohcijskeinu komisarju. Tableau! Na vizitnici je stalo zapisano: »Feldcajgmajster knez Windischgratz.« Nato je prosil poročnik iecljaje za odpuščenje, podal se jo domov in si zagnal krogljo iz revolverja v glavo ter ostal mrtev. Eaj se bo zgodilo leta 1903? Na Angleškem se sedaj povsod razpravlja prerokovanje nekega almanaha za 1. 1903. Angleži prerokovaniem tega almanaha verujejo, češ, da jim \e tudi bolezen kralja Edvarda naznanil naprej. Ta almanah »Old Movre* prerokuje za začetek 1. 1903: paniko na Španskem, težke komplikacije v orijentu, finanCni krah v New Yorku. Meseca februarja bodo nemiri v Avstriji, v Indiji in na Kitajskem, marec prinese diplomatične zadrege Angleški in Se neki drugi vlasti, v aprilu se odkrijejo nove žile zlata in diamantov, koncem aprila prorokuje strašno revolucijo v Carigradu, krah. v Londonu, cestne nemire v Belgiji, veliko železniško nesrečo, pri kateri bode mrtev odličen cerkveni knez, meseca maja bo osrečila medicina svet z znanostjo, vsled česar bo posebno veselje v Windzorju. V mesecu juniju bo več nesreč na morju, julij bode odlično politiški, kakor tudi september. Važen dogodek doživi v mesecu juliju Holandska, važni politiški dogodki bodo v Londonu, v septembru pa bode radi Gibraltarja politiški spor, nakar bo Angleška sklenila važno pogodbo. V oktobru se prične zopet vrsta železniških nesreč. Žrtev železniške nesreče bo neki angleški minister. Meseca novembra stopi zopet v ospredje orient, v decembru pa bodo važni dogodki v Severni Ameriki. Nedosledni Schonerer. Schoner pravi, da ne more videti Slovanov in mož vedno zabavlja Avstrijcem. Mož pa v svoji rodbini ne postopa s tako jezo proti Slovanom, Avstrijcem in katoličanom. Te dni se je omožila njegova najstarejša hči z nekim c. kr. častnikom, ki ie strogo veren katoličan in — Poljak! Proč od Avstrije in proč od Rima pri Schonererju torej slabo drži. Enoletni prostovoljec skrivnostno izginil. Iz Tndenta se poroCa: Po noči je prišel na stražo v trdnjavi Dos Trento enoletni prostovoljec Zoltan Bantidy. Poveljnik ga je prej dobro pcučil, naj posebno pazi, ker mesto, na katerem bo stražil, je jako nevarno, kajti skoro vsako lelo izgine s tega mesta kak vojak in izdihne pod bodalom laških morileev. Ko je ob 3. uri zjutraj poveljnik Banki tega hotel nadomestiti z drugim vojakom, ni bilo enoletnega prostovoljca nikjer. V bližini so našli sledove treh mož. Bantidy je bil skoro gotovo na straži umorjen, morilci pa so vzeli seboj tudi njegovo truplo. Oče morilec svojega sina. Vsled pomote je kmet Frančišek Sipos postal morilec svojega sina Nikolaja. Sin je pil v gostilni, kjer mu je manjkalo denarja, da bi plačal ceho. Šel je domov ter se splazil med kokoši, katerih dve je pograbil in vtaknil v vrečo, da bi ž njima poravnal pri gostilničarju dolg. Oče njegov je slišal šum. Mislil je, da so prišli krast kuretino. Vzel je puško in Sel na tatove. Ko je v temi videl raoško postavo, ki se je z vrečo na rami hotela splaziti preko plota, je ustrelil. Zadel je dobro. Mož z vrečo se je mrtev zgrudil. Starec je šel v hiSo po luč in ko je posvetil v družbi svoje žene na ustreljenega moža, videl je pred seboj — mrtvega svojega sina. Ciospodarske drobtlnlce. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) Kako se rabijo umetna gnojila za posamezne rastline. a) D u š e c. Moogeteri poskusi so pokazali, da se gnojenje z dušečnatimi gnojili le kaj redko ne bi obneslo. Še na zemljab, ki imajo po 2—3% dušca, se je to gnojenje z dušcem še dobro obneslo. Dušečnata gnojila se pa ne v vsaki rastlini posebej odmerijo, kajti vendar vemo, da je dušec v zemlji velik potepuh. Ako se gnojenje popolnoma obnese, nastane po poskusih dr. Wagner-ja vsled 100 kg čilisolitra vcč: pri ovsu: n psenici: T> fZi: „ jefimenu: „ krompirja: » pesi: _ koruzi: 400 fy 300 „ 400 „ 400 „ 3600 „ 2400 „ 4500 . zrnja in slame, n n i) » n n ¦n » » gomolja, pese, zelene koruznico. V tem razmerju lahko pomnožimo pridelke vsled poraae čilisolitra. Seveda moramo pri tem vpoštevati, da se to gnojenje izplača. Mnogoteri poskusi društva za pospeševanje poskusov v kmetijstvu so pokazali v raznih krajih naše države, da se gnojenje s čilisolitrom skoro povsod poplača, še lep dobiček vrže in sicer pri takih rastlinah, posebno pšenici, rži, ječmenu in ovsu. Ovsu se je trosilo do 130 kg čilisolitra na oral, drugim pa po 80 kg. Posebno obneslo se je to gnojenje pri ozimini. V obče rastline, ki imajo dalj časa rast, ki bolje iskoristije zimsko vlago, tako ozimino kakor tudi zgodaj sejani oves, gnojila sploh najbolje izkoristijo. Suša je glavni vzrok, da se umetna gnojila včasih ne obnesejo. Radi tega se ozimina najbnlje obnaša, med jarinami se glede umetnib gnojil posebno glede dušca oves bolje obnaša nego ječmen, oves se namreč seje samo na bolj težke vlažne zemlje in ima priliko tako skozi dalj časa pri primerni vlagi večjo množino dušca izkoristiti. Od gnojil, ki imajo dušec, najhitreje vpliva čilisoliter. Ker pa tega zemlja ne za= držuje, je treba oprezen biti, da ga ne gre v zgubo. Najbolje, da se ga večkrat trosi. Za ozimino ga je najbolje trositi en del na jesen. Žitne rastline rabijo zlasti v početku mnogo dušca. Ves čilisoliter na jesen trositi, pa nam ne kaže, ^ker bi se sicer — kar ga je odveč, kar ga rastline že jeseni ne porabijo — čez zimo v zemljo zgubil. Drnga polovica trosi se torej na spomlad, pa že rano n. pr. bprila meseca. če se pozno trosi, ko se že bolj suh čas začne, tedaj ne pride do veljave. Pozno trosenje podaljša tudi čas rasti, zato bi zrnje prepozno v suhem času nastajalo šele za silo zrelo. Pa treba tudi pomisliti, da so žitne ra- stline v mladosti najbolj požrešne glede dusca. Na lahkih zemljah bi pa bilo celo umestno, da se tudi ta pomladanski del čilisolitra razdeli ter dvakrat trosi. Prej, ko gre žito v klasje, mora biti čilisoliter že precej časa raztrošen. Čilisoliter se pa labko kar po vrhu trosi in ga ni treba podkopavati ali podoravati. Da se da dobro razdeliti, je najbolje, če se dobro razdrobi ter s suho zemljo ali kaj enakim pomeša. Na žitne rastline bode najbolje čilisoliter vplival. če pa se mesto tega vporablja žveplenokisli amonijak, se pa mora ta, ker se mora sele po malem v solitarno kislino pretvoriti, na vsak način že na jesen trositi in podorati. Kjer se z živinskim gnojem gnoji, tam pa ni umestno z žveplenokislim amonijakom gnojiti, kajti ta se ne more potem v solitarno kislino pretvarjati. Živalski gnoj mu namreč kislec zraka ne privošči. (Dalje.)