r aktualno vprašanje Glasilo socialistične zveze delovnih ljudi za gorenjsko iL. SOBOTA, 16. APRILA 1960 LETO XIII., ŠT. 46 — CENA 10 DIN____________ Iz kranjskega okraja 15 delegatov V ponedeljek, 18. aprila se bo v Beogradu pričel V. kongres Socialistične zveze delovnih ljudi Jugoslavije. S tem v zvezi nam je delegat z Gorenjske, predsednik OO SZDL Kranj Jakob 2en povedal tole: »Iz kranjskega okraja gre na kongres 15 delegatov. Od- potovali bomo v nedeljo zvečer, v Beograd bomo prišli v ponedeljek zjutraj, kjer se bo ob 9. uri začel kongres. Trajal bo verjetno okoli 5 dni, delal pa bo v treh komisijah. Gorenjski delegati smo imeli dvoje posvetovanj, kjer smo razpravljali tudi o diskusijah na kongresu. Silvo Hrast iz Iskre bo n. pr. razpravljal o razvijanju industrije s pomočjo podjetij, ki se specializirajo in izločajo nekatere obrate, jaz o strokovnem izobraževanju kadrov v gospodarstvu itd.« .J PRED DNEVOM Pretekli teden se je v Kranju Prvič sestal Okrajni odbor za proslavo Dneva mladosti, se konstituiral in razpravljal o letošnjih Praznovanjih. Razprava, ki je bi-** zelo živahna, je pokazala, da so ponekod priprave za praznovanje Dneva mladosti že v pol-nern teku, da pa ponekod situacija se ni taka, kakršna naj bi bi-[a- Odbor je soglašal z mislijo, da [e treba z letošnjimi proslavami ln prireditvami, športnimi sreca-izleti itd. aktivirati čim širši *r°g mladih ljudi v komunah, P°djetjih, v "šolah in na vasi. Tu-* sodelovanje mladine iz JLA je 2e'° pomembna akvija. Praksa **dnjib let je pokazala, da je tre °a povezati proslave ob Dnevu Radosti s sprejemi v ZK, SZDL, t-MS. Odbor je razpravljal tudi 0 Titovi štafeti, o proslavljanju Dneva vajencev, o programu po sameznih občinskih odborov za Proslavo Dneva mladosti in še o n?katerib drugih stvareh. Na dan Prihoda Titove štafete v Kranj bodo v Kranju nastopili na športih srečanjih in kulturnih ytvah vsi tisti mlad f'^e, ki nas bodo potem v pri-h°dnjih dneh zastopali na zvez-nern mladinskem festivalu »Brat-in enotnosti« na Reki. Orne /e treba, da vsa aktivnost mladinskih organizacij v okraju o Pjoslavab Dneva mladosti sodi v avornesečno tekmovanje,-ki ga :e Pred časom razpisal Okrajni ko-*lJe LMS Kranj. C)u. scll i1' bil za predsednika Rajnega odbora za proslavo U[leva mladosti izvoljen tovariš mi[an Ragouc, sekretar OO SZDL, 7a sekretarja odbora pa Igor Jan-har, sekretar O K LMS Kranj. prire m mla- niti SZDL Pred V. kongresom SZDL Jugoslavije naj usmerja kulturno politiko občin Delegat na V. kongresu SZ DLJ je tudi načelnik Sveta za šolstvo OLO Kranj Jože VARL. Tudi on nam je odgovoril v zvezi s pripravami na kongres na nekaj vprašanj: »V sedanjem delu SZDL na Gorenjskem, se je ocrtavala osrednja naloga dosedanjih let, to je ekonomska in politična rast okraja v sklopu jugoslovanske skupnosti. Vsa ostala vprašanja, predvsem pa problem razvoja ljudsko prosvetne delavnosti, so se obravnavala bolj ali manj občasno in še dokaj deklarativno. Razen tega pa se je na ljudsko prosvetno dejavnost gledalo še po starem čital- Ob 40 letnici velike stavke železničarjev 22 ODLIKOVANJ Jesenice, 15. aprila. — Letošnji Dan železničarjev - 15. april ima še posebno svečano obeležje spričo štiridesetletnice velike stavke železničarjev in krvavih dogodkov na Zaloški cesti v Ljubljani. Zato bo ob tej jubilejni obletnici podeljeno tudi več odlikovanj. Za železničarje v našem okraju je odobrenih 22 odlikovanj, ki jih bo, kot je predvideno, v imenu predsednika republike podelil predsednik OLO Vinko Hafner na posebni svečanosti, ki bo na Jesenicah jutri popoldne ob 15. uri. Odlikovani so: Z redom dela II. stopnje: Jože Boškin, Jesenice in Ivan Nov-šak, Boh. Bistrica. Z redom dela III. stopnje: Janez Cesar, Jesenice; Matevž Eržen, Jesenice; Franc Justin, Jesenice; Franc Kejžar, Boh. Bistrica; Ivan Makuc, Kranj; Franc Nagode, Jesenice; Viktor Nah-tigal, Jesenice; Valentin Smu-kovec, Boh. Bistrica; Ferdinand Škrobelj, Jesenice; Andrej Vidmar, Jesenice. Medalja zasluge za narod: Franc Eržen, Kranj; Karel Mar-kizeti, Jesenice; Jožef Prešeren, Žirovnica. Medalja dela: Niko Begovič, Jesenice; Miloš Jocif, Kranj; Jakob Kalan, Jesenice; Andrej Andrej Mrak, Jesenice; Franc Raufel, Kranj; Ladislav Rupar, Jesenice in Ciril Sušnik, Jesenice. -1. c. Proslava na Jesenicah Joža Vari Jesenice, 15. aprila. Danes, ob Dnevu železničarjev in ob 14-letnici zgodovinske stavke železničarjev, je Podjetje za vzdrževanje prog na Jesenicah Kolesar, na cesti nisi sam v kolesarsko prometni akciji ^delujejo tudi pionirji, ki razsujejo letake z najvažnejši-^ napotili, kako naj se kole-arJi ravnajo na cestah. »Kolesar, na cesti nisi sam! . ad 60.000 vozil, nad pol milica koles, desettisoči vprežnih P2' vse več tujih motornih vo-fjj 'n množice pešcev so še s *®J»J na cesti ... « Tako se začenja letak, ki ga s?.dni pionirji po vsej Gorenj-J** Izročajo stotinam kolesar-u?m na cestah, pod podjetjih, ■stanovah in drugod. S,P° vseh šolah na gorenjem te dni proučujejo knjiži- co, ki že na naslovni strani opozarja: »Kolesar-, Na cesti nisi sam!« Na nekaj desetih straneh je kaj preprosto razloženo kaj mora vsak kolesar vedeti o kolesu. Preprost opis in navodila v knjižici mu povedo, kako naj vzdržuje kolo in kakšne so njegove dolžnosti na cesti. Zatem ga knjižica seznani z nazornimi risbami o cesti, prometnih pravilih, prometnih znakih in o prvi pomoči pri kolesarskih poškodbah. Nič manj pa ni zanimiva knjižica z naslovom »»Stop — spoznavajte...« Ima podobno vsebino, namenjena pa je de- Volitve v Iskri 25. maja &el avski svet tovarne »Iskra« branju je na torkovi seji tr ej>al o zaključnih računih: 4if°V?ko servisne službe, in j^strijske šole-, obratne ambu-in samskega doma. Ra-zaključnega računa samiti* doma, ki ga je zavrnil, 'z prikaza niso bili dovolj razvidni vzroki nastale ha t~ V vi^Uli P°l milijona di-. r«v, jc ostale potrdil. Hkrati delavski svet razpravljal še ^ nekaterih drugih vprašanjih, 0.*d njinji o razvoju novih Vopatov tcr sklcml razpisati I htve v nov delavski svet za • maj letos. Va' ind»kalna organizacija v to-lj/nt se že pripravlja na vo-k»**.ln Popravlja predloge za k kov, tako je vsak posameznik lani ustvaril za pol milijona več proizvodnje kot leto prej. — Lanskoletni proizvodni načrt »Iskre« je bil za 12 odstotkov večji kot leta 1958, kolektiv ga je izpolnil s 117,9 odstotka. čkom in deklicam. Dečki in deklice, ki bodo na 35 vprašanj 28 krat pravilno odgovorili, bodo dobili prometno značko Avto moto zveze Jugoslavije II. stopnje. Tudi s to knjižico se seznanjajo šolarji v krožkih po šolah. Vsi kolesarji pa nedvomno radi segajo tudi po majhni slikanici, ki jih nazorno poučuje, kako naj se ravnajo na cestah. O Skratka gorenjski prometni strokovnjaki so po več mesečnem delu pripravili vrsto sredstev za nazorni pouk, kako naj se kolesarji obnašajo na cestah, da ne bodo ogrožali svojega in tujega življenja. Vse občinske komisije za prometno varnost na Gorenjskem, ki so se tudi dlje časa pripravljale na kolesarsko prometno akcijo, te dni seznanjajo vsakega kolesarja, kako naj se ravna na cesti, da bo manj prometnih nesreč. Pa ne samo to, prometni odsek pri oddelku za notranje za-(Nadaljevanje na 8. strani) priredilo svečano proslavo. Na novem upravnem poslopju podjetja so odprli spominsko ploščo 67 padlim in umrlim za svobodo, ki so bili člani tega podjetja. Hkrati so razvili sindikalni prapor. Svečanosti je prisostvoval tudi predsednik ObLO Franc Tre-ven, sekretar Občinskega komiteja ZKS Ivan Saksida, predsednik ObSS Franc Leben in nekateri predstavniki delovnih kolektivov. Vsi železničarji z Jesenic in člani kolektiva Podjetja za vzdrževanje prog so organizirali danes posebno komemoracijo ob spomeniku padlih borcev NOB na Hrušici, kjer je bilo skupno z domačini postreljenih tudi precej železničarjev. Proslave se bodo udeležili s posebnim vlakom. niškem načinu, namesto da ,bi prav SZDL dajala politično orientacijo za naprednejše lin. sodobnejše oblike kulturno prosvetnega življenja v kranjskem okraju. Najbolj je bila razgibana dejavnost organizacij SZDL na Gorenjskem ob razpravi o reformi šolstva. Tu smo dosegli najgloblje in najizrazitejše revolucionarne spremembe in široko zainteresiranost družbe. Mnogo manj pa smo dosegli s kulturno revolucijo. »Svobode« in kulturno prosvetna društva si že od mariborskega kongresa dalje prizadevajo za vsestranski razmah ljudsko prosvetnega delovanja, ki pomeni estetsko in etično humanistično osvečanje in dviganje kulturne ravni delovnih ljudi. V zadnjem času načenjajo predvsem sindikati široko razpravo organizacije kulturnega življenja in razvedrila delovnemu človeku. Za uresničitev teh, za nadaljnji ekonomski razvoj pomembnih vprašanj, je prav gotovo potrebna široka družbena zainteresiranost osnovni problem za izvajanje teh nalog še vedno pomeni materialno vprašanje. Tu mislim predvsem na delavske domove, na kulturna središča, kjer se bodo delavci zbirali in kulturno preživljali prosti čas ter se duhovno obogatili. Vse to bo mogoče uresničiti, le ob široki družbeni podpori, ki jo mora izzvati prav SZDL. — Redki so primeri, da organizacije SZDL obravnavajo navedene probleme, še redkeje pa, da bi o teh vprašanjih spregovorili zbori volivcev kot najosnovnejša tribuna našega demokratičnega sistema, razen seveda ob razpravah o družbenem načrtu in proračunu. Utrjevanje komunalnega sistema in razširjanja materialne baze komun, narekuje večjo vlogo in naloge tudi razvijanju kulturnega življeja in vključevanju delovnih ljudi v kulturno aktivnost, predvsem pa pri vodenju in odrejanju kulturne politike občin. Prav to nalogo, to je usmerjanje kulturne politike v občini, bodo morale v prihodnje prevzeti občinske organizacije SZDL in jih izvajati preko občinskih Svetov za kulturo in prosveto in Svetov Svobod in prosvetnih društev.« -L c. Zakaj ni urbanističnih načrtov? Kranj, 15. aprila — Sinoči je bila v prostorih Mlekarske šole v Cirčah seja odbora stanovanjske skupnosti Huje, Planina, Čirče. Na seji so odborniki sprejeli precij koristnih smernic za delo v prihodnje in med drugim ostro grajali kranjske urbaniste, ker še do danes niso pripravili potrebnih urbanističnih načrtov za teren Planina. ^dida te. V nov delavski svet 'volili 83 članov. Se pred kvarni bo dotedanji delav-ta Svi't potrdil zaključni račun Preteklo leto. Predvideno je, 4 «o 0 njem razpravljal na jI* v Ponedeljek, 18. aprila tjvrieJj uspehov, ki jih jc kolel n-« dosegel tcžke V zadnjih delavski svet ne bo imel »aloge. Proi/.vodnja je i,af 'n,,m porastu prav tako pa Brin» tudi Produktivnost. V ii^^iavi z letom 1948 so pro-^verti-'" lan| Podesetorili. Pro-bla So ta 31 odstotkov več *>ost* kot ,eta I9r,H Produktiv-so povečali za 25 odstot- Iz programa ObSS v Kranju za 1. maj SINDIKATI V AKCIJI za čimdostojnejše praznovanje delavskega praznika Plenum Občinskega sindikal- ostalimi političnimi organizaci-nega sveta v Kranju je sprejel jami, zlasti organizacijo LMS, in razposlal vsem sindikalnim pripravijo programe sodelova-podružnicam obširen program nja na prvomajski paradi v praznovanja letošnjega 1. maja, Ljubljani. Vsa tista podjetja, ki iz katerega povzamemo nasled- bodo v paradi razstavljala svoje nje: proizvode, so dobila še posebna Skupno z Občinskim odborom obvestila od republiškega šta-SZDL pripravlja Občinski sindi- ba. Zato se priporoča, da vsa kalni} svet centralno akademijo, podjetja takoj imenujejo štabe ki bo 29. aprila v kino dvorani za organizacijo prvomajskih Sindikalnega doma. V prostorih proslav. Sindikalnega doma prav tako Sindikalne podružnice naj ta-pri pravi j a jo razstavo z našlo- ko kot vsako leto, tudi letos or-vom »10 let delavskega samo- ganizirajo izlete, sprehode, obi-upravljanja«. Gradivo za to raz- ske raznih zgodovinskih krajev, stavo zbirajo po delovnih ko- slavnostne seje, zabavne večere lektivih. in podobno. Za časa prvomajskih prazni- Plenum ObSS še zlasti opo-kov organizirajo v vseh prosto- zarja sindikalne podružnice tr-rih Sindikalnega doma »Ljudsko govcev, gostincev, obrtnikov ter rajanje«. Na večer pred 1. ma- javnih uslužbencev, da skupno jem bo v Kranju koncert god- okrasijo izložbena okna in vse be na pihala. Vsa gostinska pod- ostale prostore v mestu. Hkrati jot j a so opozorjena na organi- program opozarja vse državi ja-zacijo primernih zabav in razve- ne, da razobesijo zastave in drila. Sindikalne podružnice so okrasijo stanovanja, pročelja dolžne sklicati pred 1. majem hiš in stanovanjskih blokov, množična delavska zborovanja, Pionir-promctnik jc zaustavil skupino kolesarjev in jim izroča letake kjer naj predstavnik sindikata govori o pomenu 1. maja. Povsod, kjer je možno, naj sindikalne organizacije organizirajo tudi proslave s primernim kulturnim programom. Sindikalne predavanjih in v podružnice naj skupno z organi valnega centra v upravljanja poskrbijo za čimbolj slavnostno razpoloženje kolektivov, zato da bodo vsi prostori gospodarskih organizacij primerno očiščeni in okrašeni. Preskrbijo naj lepe razstave, zelenje in parole. V Ljubljani bo letos prvomajska parada. Na tej paradi bodo sodelovala številna podjetja in ustanove iz Kranja 6 svojimi ekipami. Zato naj izvršni odbori sindikalnih podružnic skupno z Izobraževalni center v Iskri V raznih tečajih, seminarjih, šoli dzobraže-»Iskri« je bilo lani 1.699 članov kolektiva, ki so se strokovno izpopolnjevali. Center je izdal tudi skripte za 6 predmetov, ki so jih koristili delavci za pridobitev kvalifikacije. Spričo doseženih uspehov tega centra je vladalo zanj zanimanje tudi izven podjetja. Lani ga je obiskalo 515 ljudi iz drugih podjetij, da so prenesli izkušnje v lastne kolektive. -k 2 GORENJSKE iz naših krajev SOBOTA, 16. APRILA 196° ŠIROKA DEJAVNOST MLADINE ESŠ IN AŠ Pred nedavnim se je mladina kranjske Ekonomske srednje šole in Administrativne šole zbrala na polletni konferenci. Udeležili so se je člani komiteja, vsak razred pa je zastopalo 5 delegatov. Na konferenci je bil navzoč tudi ravnatelj šole ing. Franc Ažman in član Občinskega komiteja LMS Kranj tov. Jože Regovc. V poročilu je predsednik komiteja, Sašo Japunčič ocenil dosedanje delo in dejal, da je že precej nižjih letnikov ESS in AS predelalo dobršen del minimalnega programa CK LMS, žal pa so višji letniki »zaspali«. Nekateri razredi so sami uvedli mladinsko uro, delegati konference pa »o sklenili, da bodo le-to uvedli v ostale razrede, kjer tega še niso storili. Mladinska ura naj bi bila v sklopu rednega pouka. Omembe vreden je tudi sklep komiteja, ki ga je izdal v začetku šolskega leta. Da bi mladino čimbolj zainteresirali in pritegnili za izvenšolsko delo, je komite razpisal tekmovanje za najboljši razred. Najboljšemu razredu ali več razredom, ki bi se pri ; izvrševanju posameznih nalog najbolje izkazali, bi organizirali na koncu šolskega leta dvodnevni brezplačni izlet v kraj, ki bi si ga udeleženci sami izbrali. Nekateri razredi so takoj pristopili k delu in prvi vidni uspehi so se že pokazali. V razpravi je ing. Ažman pozitivno ocenil dosedanje delo, omenil pa je nekatere pomanjkljivosti, ki jih bo treba odpraviti. Letos je na šoli ustanovljena šolska zadruga, katere namen je pomagati socialno šibkim dijakom. Sprejeli so tudi sklep o ustanovitvi šolskega pevskega zbora. Upajo, da bodo tO zamisel z dobro voljo vodstva mladinske organizacije, s pomočjo šole in z zanimanjem vseh dijakov kljub temu, da nimajo za to primernega prostora niti pevovodje, uresničili. Ker je na šoli 450 dijakov, med njimi 80 odstotkov vvozačev, so precej govorili tudi o potrebni čitalnici (šola namreč razpolaga 2 zbirko lepih leposlovnih in strokovnih knjig), kjer bi se učenci r prostem času lahko zadrževali. Delegati konference so razpravljali tudi o mladinskih delovnih akcijah. Organizirali bodo lastno brigado, ki bo pomagala pri gradnji stadiona. V razpravi so sodelovali tudi člani pripravljalnega odbora VI. ekonomiade, ki bo od 27. do 29. aprila v Kranju. Tega športnega kulturnega in političnega srečanja ekonomskih šol Slovenije se bo udeležilo okrog 400 dijakov. Odbor pripravlja za vse udeležence poučno ekskurzijo po Gorenjski in sicer v smeri Kranj, Golnik, Tržič, Begunje, Draga, Bled, Bohinj in nazaj na Skofjo Loko. M. c. naš razgovor Kako bomo praznovali 1. maj Sirom po vsej Gorenjski se delovni kolektivi pripravljajo na praznovanje 1. maja — Praznika dela. Na vprašanje: »Kako potekajo priprave?« pa smo zvedeli nasled: nje: V Iskri nam je odgovoril tovariš BENO DEZMAN: -V okviru izvršnega odbora sindikalne podružnice bomo na dan pred 1. majem organizirali veliko proslavo v veliki dvorani montaže. Tu bo nastopil mešani pevski zbor ^France Prešeren« iz Kranja, nadalje operni solisti iz Ljubljane, v veselem delu sporeda pa bodo sodelovali »Zadovoljni Kranjci« s solisti. Med prazniki bomo organizirali tudi več izletov po naši ožji domovini. Tako bo- mo šli v bolnišnico Franja v Cerkno, nadalje v Logarsko dolino, Bohinj in Kumrovec. Za izlete bomo uporabili vseh pet naših avtobusov, ki bodo lahko prepeljali okoli 150 članov delovnega kolektiva.« V Tiskanini nam je na t« vprašanje odgovoril VILI TOMAT: »Na dan pred Prvim majem bomo organizirali proslavo na dvorišču tovarne s kulturno umetniškim programom. Sodelovala bo tudi godba na pihala. Največ članov delovnega kolektiva pa bo odšlo na izlete t naravo, nekaj pa se jih bo peljalo na daljši izlet z našim avtobusom.« V tovarni Planika bodo prav tako na dan pred Praa-nikom dola organizirali pro- slavo s kulturno umetniškim sporedom. Izvršni odbor sindikalne podružnice v Planiki pa bo organiziral med prazniki dvodnevni izlet z dvema avtobusoma ob istrski obali. Ie Žirov nam je m vprašanje odgovoril FRANC ŠTE- FANEC: »▼ Žireh bomo svečano •krasili vse hiše še pred praznikom. Na predvečer pa bodo po okoliških hirbih zagoreli kresovi. Isti večer bo v domu kulture tudi proslava s kulturno umetniškim programom. Sindikalna podružnica v tovarni čevljev »Alpini« p» bo za vse člane delovnega kolektiva pripravila veselo ljudske rajanje.« M. 2. Preskrba z mlekom je na Gorenjskem že ¥eč let precej problematična. Povsod jo skušajo na neki način urediti in izboljšati. Tudi v Škoiji Loki so adaptirali in razširili poslopje, v katerem je mlekarna Telefen — to je že več let tiha želja prebivalcev vasi v Lučnici in hribovskih vaseh medveškega in loškega pogorja. Letos pozimi pa so se na zboru volivcev odločili za napeljavo telefona, kar so na občinskem ljudskem odboru v Medvodah tudi odobrili. Prebivalci so začeli akcijo za zbiranje samoprispevkov — strokovnjaki pa so že 29. februarja pričeli z začrtavanjem trase. V začetku aprila so skopali jame za telefonske drogove. Postavili so jih v rekordnem času. Na 158 drogov bodo sedaj napeljali žico. Telefonisti to delo hitro opravljajo in če ne bo posebnih ovir, bodo v soboto z deli končali in prvikrat poizkusili v tem predelu Gorenjske govoriti po žici. Imeli bodo dve telefonski postaji, in sicer v vasi Trno-vec v gostišču in na osnovni šoli v Topolu. Sem bodo vezani prebivalci iz vasi Trnovec, Go-vejka, Topola, Brezovice, Te-hovca. Osredka in tri hiše v Set-nici. Predračun za napeljavo telefona znaša 1,800.000 dinarjev. 1,400.000 bodo prispevali prebivalci sami, 400.090 din pa občina in PTT. Kakšen pemen bo imel telefon v teh krajih, je ed-več govoriti, zlasti če pomislimo, da so morali sedaj prehoditi 9 km. če so hoteli priti do prvega telefona. Avtobusne aveze namreč nimajo. Prav getovo jih je ta skupna uspešna akcija opogumila, da se bedo lotili Še drugih načrtov za izboljšanje življenjskih pogojev. -an SAMO NACRTI? Jezersko Na minulem obenem zboru lovske družine z Jezerskega so razpravljali o različnih problemih, ki tarejo njihovo družino. Mnogo so geverili o prepotreb-nem lastnem prostora, ker so sedaj tako rekoč brez nJega. — Sklenili so, da bodo pričeli pripravljati načrte in zbirati sredstva za gradnje lastnega lovskega doma. POSVETOVANJE O USTANAVLJANJU OTROŠKIH ZAVETIŠČ Tržič V ponedeljek, 11. aprila je bilo posvetovanje otroških zavetišč v stanovanjskih skupnostih v tržiški občini. Posvetovanja so se udeležile tudi predstavnice DPM iz Ljubljane tov. Ježeva in Dolenčeva ter predsednica DPM Kranj Smilja Gostiša, ki so dale navzočim članom stanovanjskih skupnosti in DPM koristne napotke, kako naj bi se otroška zavetišča ustanavljala- DELO REZERVNIH OFICIRJA NA TRATI Leto« so osnovali na Trati Prl Skofji Loki organizacijo rezervnih oficirjev n podoficirjev, ki stoje 142 članov. Člani ZROP e° imeli do danes že pet vojaških predavanj, ki so jih vodili oE" eirji škofjeloškega garnizona-Razen dobro obiskanih predavanj imajo tudi redne vaje *"* •treljanje z malokalibrsko iko. Tajnik združenja, eden n«]" bolj delavnih članov, je upokojeni Rudolf Košir. V maju «*" meravajo rezervisti s Trate •kupno z ostalimi rezervisti * škofjedođki občini organizir»t' itlet v Pulo, kjer si bodo og**; dali tudi kulturne znamenit**" mosta. v. R- Novice iz Kamnika S sod ca NUSPELA KUPČIJA B. S. in T. D. z Jesenic sta si poizkusila z nedovoljeno trgovino ustvarjati dodatni vir dohodkov. Meseca januarja in februarja letos sta kupila od nekega prekupčevalca na Jese-■icah 21 moških in ženskih ročnih ur, ki sta jih nameravala poizneje z mastnim dobičkom preprodati. Prodaja pa ni tako gladko uspela kot kupčija, ker so ju pri mešetarjenju zalotili »•i .'Ani I,M in jim ure odvzeli. Pri hišni razpravi je skušala T. D. preizkovalne organe preslepiti tako, da je naročila neki znanki, ki' je stanovala v sosednji sobi, naj kovček z urami pred prihodom preiskovalcev •dnese v svoje stanovanje, kar pa ji ni uspelo. Sodišče v Radovljici jima je za nedovoljeno trg»ovino odmerilo zaporno kazen, in sicer: B. S. dva meseca in pet dni zapora, T. D. pa dva meseca zapora in ji zaporno kazen odložilo pogojno za tri leta. Razen kazni jima je odvzelo še vseh 24 ur. ELEKTRIČNI TOK MIMO ŠTEVCA Namesto, da bi L. M., bivši direktor podjetja TIO v Lescah, uporabil svoje tehnično znanje za bolj koristne namene, se je ob prostem času ukvarjal tudi s tatvinami električnega toka mimo števca, čeprav je imel razmeroma visoke mesečne dohodke. V dobrih treh mesecih si je v vili »Kepa« na Bledu, kjer je stanoval, prilastil najmanj 1980 kw/h električne energije, vredne po normalni tarifi 3900 din, po dodatni tarifi, ki jo sme v takem primeru zaračunati oškodovano distribucijsko podjetje, pa 29 tisoč 700 din- Po ugotovitvah soii>ča je izvršil tatvino tako, da je iz opuščenih glavnih varovalk v spodnjem delu hiše, ki je svoj čas služila za dobavo industrijskega toka neki obrtni delavnici, speljal električni tok po dveh žicah mirne števcev v grelne naprave. Kor je tekla ilegalna napeljava skozi stanovanje sosedne etranke M. N., je tudi njemu omogočil bres-plačno dobavo električnega toka, obenem ga pa opozoril, da mora o stvari mol čuti, da ne bodo zanjo zvedeli nepoklicani ljudje. Sodišče r Radovljivi ga je za tatvino električnega toka obsodilo na 10.000 d:n denarne kazni, plačilo stroškov kazenskega postopka in povprečnine v znesku 5000 din. Podjetju Elektro v Žirovnici pa bo moral plačati povzročeno škodo z vsemi dodatki, ki se lahko v takih primerih zaračunajo. Morda bo ta kazen dovolj učinkovito opozorilo, da je električna energija proko števca precej cenejšo. SPRETEN GOLJUF P. H. je bil svoj čas zaposlen v Železarni na Jesenicah. Bil je eden izmed tistih delavcev, ki bi rad za malo dela veliko zaslužil. Ko je bil konec meseca marca lani pri podjetju odpuščen, je prejel tudi denarno nakaznico, glasečo se na znesek 1740 din, ki naj bi jo zaradi izplačila predložil .glavnemu blagajniku Železarne. Ker se mu je zdel znesek plačila nekoliko prenizek, se je poslu-žil spretne zvijače, ki mu je zaradi nekoliko premajhne kazljivo»ti uslužbenca Železarne tudi uspela. Prod znesek 1740 din na nakaznici je pripisal še številko »1«, tako, da je spremenil prvotni znesek na 11.740 din. Ker so mu ta znesek pozneje tudi izplačali, je ogoljufal Železarno na Jesenicah za 10.000 din. Sodišče v Radovljici ga je za kaznivo dejanje goljufije in ponarejanja listin obsodilo na dva meseca in pet dni zapora. Zaporno kazen pa mu je zaradi mladoletne nepremišljenosti odložilo pogojno za dobo dveh let z nadalj- njim pogojem, da b» v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe povrnil Železarni vso povzročeno škodo. VEČJA PRODUKTIVNOST NE SME OGROŽATI VARNOSTI SODELAVCEV Produktivnost dela je danes osrednje vprašanje vseh delovnih kolektivov, kar bo ostalo tudi v prihodnje. Pravilno in zaželeno je, da se vsak delavec prizadeva na svojem delovnem mestu za čimvečjo proizvodnjo, ne smo pa tako prizadevanje ogrožati življenjske varnosti sodelavcev. M. B. je že 10 let zaposlen v Železarna na Jesenicah. Poznan je kot priden in vesten delavec, le pri delu je včasih nekoliko premalo pazljiv. Dne 12. januarja letos je malo manjkalo, da ni zaradi take nepazljivosti s precejšnjo mero malomarnosti povzročil smrti sodelavca Drole Justina. Kot prvi rezalec »»sack škarij« v obratu 2400 valjam« na Slovenskem Javorniku je vključil transportno valčnico, na kateri je ležala 1500 kg težka železna plošča. Po internih navodilih železarne se mora delavec na tem delovnem mestu pred vsako vključitvijo tega stroja prepričali, če je prostor med škarjami in transrportno valjčnim pr»7.en. Tega pa M. B. po lastni izjavi ni storil, ker je stremel za tem, da bi čimveč naredil. Ker je bil med tem časom v prostoru med škarjami in transportno valjčnico sodelavec D. J., ga je železna plošča, I kil se je po vključitvi transportne valjčnice premaknila proti »karjam, pritisnila v hrbtno stran levega ledvenega vretena in mu s pritiskom povzročila zlom križne kosti. Ker ga je s tem zaradi malomarnega ravnanja hudo telesno poškodoval, se je moral zagovarjati pred sodiščem v Radovljici, ki ga je obsodilo na tri mesece zapora. Ker pa je dejanje storil le zaradi velike prizadevnosti pri delu, mu je kazen pogojno odložilo za dobo 3 let. DA BODO SPET MED PRVIMI Tekmovanje pionirjev vseh gasilskih društev okraja Ljubljane bo 22. maja. Gasilska društva kamniške in domžalske občine se že pripravljajo na tekmovanje, na katerem je lani kamniška desetina med 12 sodelujočimi zasedla častne S. mesto. MATERE SO SE ODDAHNILE V Kamniku so opustili prekop Mlinščice, ki je tekla skozi Mekinje in se pri domu invalidne mladine zlivala v Nevljico. Ker prekop ni bil zavarovan, je zadnja leta v Mlinjščici utonilo troje otrok. Ker bodo strugo zasuli, se bodo končno matere oddahnile. «ij jim n« bo voč tr3ba nenehno paziti na najmlajše. POUK ZA ODRASLE Na severni osemletki v Kamniku so začeli s poukom za odrasle, ki želijo končati 7. in 3. »azred osnovne šole. Priglasile se je 40 kandidatev. pouk pa bo trajal de avgusta. KAM Z OTROCI? Otroški vrtes »Antona Medveda« v Kamniku je pretesen i a ne more sprejeti vseh otruk, ki bi bili potrebni zavetja in vzgoje. Stanje se bo vsekakor izboljšalo z ustanovitvijo otroške ustanove v južni stanovanjski skupnosti, in sicer ▼ novem stanovanjskem bloku v Zapričah. Za predšolske etreke bodo dološeui prostori -za igre in zabeve, za šoloobvezne pa učilnice in razne krožke. GOSTOVANJE »LIRE« NA KOROŠKEM Kamniško pevske društvo »Lira« je v soboto in nedeljo gostovalo na Koroškem. Kamniški pevoi se priredili kencerte narodnih in umetnih pesmi v Dobrni vasi, Lečah in Pedjerbarju. Zlasti v nedeljo s* bile dvorane nabito polne in pevci so morali več pesmi ponavljati. Na prireditvi v Podjerbarju je bil navzoč tudi naš generalni konzul iz Celovca in predsednik ter tajnik Koroške prosvetne iveze, ki je organizirala gostovanje našega najstarejšega pevskega društva. SKUPNA SEJA »BOROV ObLO TRŽIČ Pred kratkim je bila skupne seje obeh zborov Občinskega ljudskega odbora Tr-žič, ne kateri so sprejeli vrsto važnih odlokov. Zedin* so se za ustanovitev dveh samostojnih zavodov, in siC©* Posredovalnico za delo in Veterinarsko postajo. „Pokaži, kaj znaš" Duplje Minulo nedelje je na predstavi »Pokaži kaj znaš« nastopilo kar 35 učencev tamkajšnje osemletke. Kvalitetno prireditev je režijsko pripravila prof. Mara Cer-nilec, pri glasbenih točkah pa je pomagal Rudi Ahačič iz Tržiča. Prvo mesto z 78 točkami je dosegla Majda Perko, drugo mesto je' s 77 točkami raipadle Juriju Frelihu, tretje meSrfo pa si delijo Majda Zelič, Slavka Vrtatič, Marta Bajželj in Slavko Eržen. Gmotno je prireditev podporlo podjetje -Alka«. Velik obisk uavdušenih poslušalcev je pokazal, da si takih prireditev Dup-ljanei še ielije. KAR TRI GOSTOVANJA Vodice Člani dramske sekcije KUD »Valentin Kokalj« t Visokega se v nedelje zvečer gestevali v zadružnem domu v Vodlvah s Fre-llhovo dramo ▼ treh dejanjih »Vrnil se je«. Gledalci, ki tokrat niso docela napolnili dvorane, so bili z uprizoritvijo zrlo zadovoljni. Pred tem nastopom s« še istega dne uprizorili Igro v Bukovici pri Vodicah, v soboto zvečer pa v Predosljab. » -an Zvedeli smo . • • $ V tržiški občini, kjer J* preko 12.000 prebivalcev, Je ]g gasilskih društev, v katerih J včlanjeno 1206 gasilcev. f) V centraLnem obratu jetja »Motor« v Škofji Loki * poslužuje toplega obroka Pr^^, no 32 % vseh zaposlenih del« e«v in uslužbencev. (f) Avto-moto društvo v T1* ču ima 647 članov, 103 člaid v planinskom zavetišču na Bevkovem vrhu. V kratkem bodo organizirali še en izlet, in alCOT na Vojsko. Kam v nedeljo? Kranj - Jutri, to je v n®*jnjl ob 10. uri dopoldne bo v U sezoni zadnja uprizoritev PRAVLJIC«. u v Kranj - Ob 10. uri se b°S0(J,r nedeljo srečali mladinski „gf ietni enajstorici NK MLAD ^ in NK TRKJLAV, in s icer bi igrišču Triglava. Prav tam ^ 9. uri prvo kolo kranjski' letskega pionirskega prVfl Popoldne ob 15. uri lx> " slovenske conske nogometn ^ ju in sicer med NK TRlGLA NK LJUBLJANA. r uri Jesenice - V nedeljo ob j> -r bodo v Cufarjrvem gl«dali»f"jjj scniSki gledališčniki uprjLri? ljudsko igro F. S. Finžg »DIVJI LOVEC«. 6 in Gorje - V ponedeljek Xjp 20. uri bodo člani gledali*1'11_ * jli ne Cufar« z Jesenic "PjJJpC* komedijo M. Držiča »TB DE UTOLČE«. v<# Kropa - Člani Prešem« ^ gledališča iz Kranja bodo p, deljo ob 16. uri uprir"1'1'^!'! scherjevo dramo »* DAN-. GORENJSKE SOBOTA, 16. APRILA 1960 notranja politika in gospodarstvo mnenji Ob 15-letnlci velike mladiiske akcije v Kranjy Občinski komite LMS v Kranju pripravlja za nedelje, 17. aprila, pred hotelom »EVROPA« v Kranju spominsko svečanost ob 15-letnici miniranja tega hotela in sodnega procesa proti članom diverzantske grupe iz Naklcga. Ob tej priložnosti bo spregovoril tudi preživeli vodja in udeleženec te akcije Dušan Feldin. Na to svečanost se pripravlja mladina iz Kranja in okolice. V BOHINJU PRIČAKUJEJO V i a g«v Prebivalci Kranja se prav go-^vo spominjajo tistega dogod-^a 10. januarja 1945, ko so mladci minirali hotel Evropo. Ti-5*83 dne je bil v hotelu družabni večer vojaških in politič-funkcionarjev nemške oblaki za Gorenjsko, se pravi elita ^cističnega nasilja. Skupina ^adincev: Jože Strupi, Franc Kopač in Dušan Feldin pa je na skrivaj, v aktovki, prinesel v notel 10 kg razstreliva z urav-natnim tempiranim vžigalnikom, ^'ravnali so ga tako, da je pri-sj° do eksplozije ravno pri ve-c*ji ob 6. uri zvečer, ko so biJi. Prostori popolnoma zasedeni, ^ilna eksplozija je porušila tla J^varne. ki so se sesula in potpala razpoloženo, pisano mno *Jo nacističnih funkcionarjev, ^den izmed njih je bil na mestu Rirtev, 22 jih je bilo težje in 20 a*je ranjenih. — Namešćenka ^*nškega radia iz Kranja in vi-policijski inspektor pa sr^a *d prevozom v bol/nisnico "»sarla. v"sa okupatorjeva vojska je bi- * brž na nogah. Nepričakovana, 'kla eksplozija sredi mesta, kjer 50 se počutili najbolj varne, jih je zmedla in prestrašila. Ta akcija pa je imela še drugi namen. Prešernova brigada je namreč isiti večer v Stražišču pri Kranju izvedla uspelo prehranjevalno in vojaško akcijo. Spričo eksplozije, splošne zmede in zadrževanja nemških enot v Kranju, je Prešernova brigada nemoteno izvršila svojo nalogo. To pa ni bila edina mladinska akcija. Od leta 1944 do osvoboditve je več mladinskih skupin obveščevalne službe Kokrškega odreda izvedlo v Kranju, v njegovi okolici pa tudi v drugih krajih Gorenjske, večje število uspelih in zelo drznih akcij, ki so med okupatorji in njihovimi hlapci napravile splošen preplah. Tudi v močno zavarovanih prostorih se niso čutili več varne. Po nesrečnem naključju je konec februarja 1945. leta Nemcem uspelo aretirati Jožeta Stru-pija, kasneje pa še nekaj drugih članov teh skupin. Nemško vojno sodišče v Kranju je 17. aprila obsodilo tovariša Strupija na smrt na vešalih. Po grozotnem mučenju je bil javno obešen na Podrtini pri hotelu Evropa, -an Obujeni spornim jeseniških mttrnirancev Rdeči lepaki Ob 18-tetolci streljanja talcev °ilo je natanko pred 18 leti, ^irorna točneje 17. aprila 1942. °ka pravice je pravočasno pre-*jrečila izdajalsko in hlapčevsko bivšemu nemškutarju in j/*ratnemu jeseniškemu županu *rlu Lukmanu in zloglasnimi 7**eplazcu Andreju Jaklu. Ta °godek je nemško svojat v tem "^zarskem revirju docela raz-rjjtt. Zato so o podvojcmimi očmi zagnali svoj divji krik in ter zadali z represalijami in l^rjern. Spomini v/, tistih dni so nepolni. Stotim- Jeseničanov je s '.trahom in grozo sledilo dogod-,Qirn. ki ,so se z naglico vrstili j.J^S za drugim. Najprej so ve-rdeči lepaki objavili smrtno j* s°dibo 50 mož in fantov. A vse j Je bilo še premalo. Se Usti 4^ popoldne .so napolnili 8 av-<>busov s 50 družinami, ki so jih ^bralj z Jesenic in Javornika. s]*d temi sem bil tudi jaz. Po* L vljali smo se od gorenjskega od naše sajaste tovarne z lJ® slutnjo, kaj nas čaka v ta-^'šču. Tamrui noč je bila, ko se je kolona avtobusov ustavila pred taboriščem v Goričanah pri Medvodah. Tam smo bili polne štiri tedne. Še težje pa je bilo slovo 16. maja, ko smo zapuščali zbirno bazo v Goričanah in se peljali skozi svoj domači kraj. a ga nismo smeli obiskati. Dva dni pozneje pa so se za nami že zaprla železna vrata izšel je-niskega taborišča VVernfols pri Niimbergu v Nemčiji. Tako so je začelo življenje za visokim obzidjem in zamršenim i okni. Dostikrat so uhajali pogledi preko tega zidu in se izgubljali v daljavi. Kje je nasa Jugoslavija, Gorenjska, Jesenice? Hrepenenje po domačih krajih in po svobodi je bilo vse večje. Sole po treh letih — 21. aprila 1045. so taborišče osvobodile amerikanske enote. Tri mesece pozneje, to je 18. julijo 1945 smo se vračala v svojo domovino, kjer smo s podvojenimi močmi prijeli zopet za delo. Zdaj, ob 15-letnici osvoboditve znova obujamo spomin« na one težke dni. Ivan Marlelak V prisotnosti predsednika OLO Kranj Vinka Hafnerja, podpredsednika OLO Sveta Kobala in predstavnikov turističnih in gostinskih zbornic so v torek, dne 12. aprila v Bohinju razpravljali o pripravah na letošnjo turistično sezono. Predvsem so ugotovili, da so priprave v polnem teku in da bodo gostinski obrati do pričetka glavne sezone sposobni sprejeti goste. Novogradnje in adaptacije so sicer zdaj še v gradnji, vendar pričakujejo, da bodo dela do pričetka sezone zaključena. Gre za dokončanje gradnje depandanse hotela Zlatorog, ki bo 23. junija že sprejela prve goste, in za dokončanje nove restavracije s 150 sedeži v hotelu Jezero, ki bo odprta že 15. junija. Vsi hotelu v Bohinju so letos precej na boljšem glede kadra kot lani. Povsod tudi predvidevajo, da bodo letos uvedli tako imenovani procentni način nagrajevanja uslužbencev, ki se je po dosedanjih poskusih zelo dobro izkazal. V Bohinju tudi zdaj že resno razpravljajo o preskrbi, ki lani — predvsem z mesom — ni bila najboljša. Letos so si dobavo mesa zagotovili pravočasno, delno pa jim bo problem preskrbe z mesom pomagalo reševati tudi zadružno pitališče v Bohinjski Bistrici. Problematično pa je še vedno vprašanje preskrbe s kruhom, ker je v Bohinju le ena privatna pekarna z majhno kapaciteto. To vprašanje bodo zato letos reševali skupno z Bledom. Ker Uprava gojitvenih lovišč lani ni bila v stanju dobavljati rib iz bohinjskih voda. so se gostinci letos odločili za lastne bazene in za gojitev rib, ki jih bodo nabavljali drugje. Letos bodo ugodnejše tudi prometne zveze. Domače avtopre-vozniško podjetje bo kupilo še en avtobus, ki bo služil za izlete posameznih skupin v razne kraje Slovenije, pa tudi na jadransko obalo, medtem ko bosta ostala dva avtobusa služila za vzdrževanje zvez med železniško postajo in Zlatorogom ter zgornjo bohinjsko dolino. Kaže tudi, da bo uvedenih nekaj novih avtobusnih zvez med Bohinjem in drugimi kraji v Sloveniji. Razen tega bodo do pričetka sezone protiprašno obdelali vso eesito od Bleda do Bohinja in odprli nov betonski most čez Savo Bohinjko pri Bohinjski Bistrici. S tem se bo avtomobilski promet precej povečal, zaradi česar bo Turistično društvo uredilo ob jezeru sodoben avtomobilski camping. Vse torej kaže, da bo letošnja sezona precej boljša od lanske. Za glavno sezono so oddane že skoraj vse razpoložljive kapacitete, medtem ko so za pred in posezono zasedene le okoli 50 %. -on V ŠKOFJI LOKI temeljite priprave za volitve v delavske svete Pred nedavnim je bil v Škofji Loki skupni sestanek vseh predsednikov sindikalnih podružnic in predsednikov delavskih svetov podjetij v občini. Razpravljali so o volitvah v nove delavske svete in sprejeli s tem v zvezi nekaj sklepov. Predvsem so sklenili, naj sindikalna organizacija v vsakem podjetju skliče sestanek celotnega kolektiva, kjer naj delavci sami predlagajo člane za nove delavske svete. Pri Izbiri teh ljudi mora sodelovati čimveč delavcev iz vsega podjetja. Pripraviti je treba tudi volišča in urediti spisek volilnih upravičencev. Predsedniki sindikalnih podružnic in delavskih svetov so bili tudi mnenja, da je treba v nove delavske svete vključiti več mladih ljudi, ki so pripravljeni aktivno delati. Ker bodo volitve v nove delavske svete pomemben političen dogodek v slehernem podjetju, je treba poskrbeti predvsem za pogostejše seznanjanje članov kolektiva z gospodarsko problematiko podjetja. Z boljšim obveščanjem se da namreč odpraviti marsikateri dvom ali nejasnost, ki kasneje lahko slabo vpliva na odnose med delavci in upravo podjetja. V. R. IZ LIP BLED V naši zadnji številki smo poročali tudi o seji Občinskega ljudskega odbora v Bohinju. Tam je bilo med drugim omenjena osamosvojitev obrata LIP Bled, ki je v Bohinjski Bistrici. Iz LIP na Bledu pa smo prejeli pripombe k tem poročilu. Pri obratu v Bohinjski Bistrici, kot tolmačijo, ne gre za osamosvojitev, marveč za večje pristojnosti oziroma materialne osnove tamkajšnjemu obratnemu svetu. LIP . •••• • Priprave na turistične sezono so na Bledu zelo živahne. Do L maja bo urejena tudi nova restavracija v Kazini, ki jo sedaj preurejajo Bled ima poleg centralnega delavskega sveta še 5 obratnih delavskih svetov. Vendar dosedanji način evidence in gospodarjenja ni dajal obratnim delavskim svetom večje materialne osnove. Zato so sedaj predvidene spremembe v tem smislu. Nikakor pa hi predvidena popolna osamosvojitev obrata v Bohinjski Bistrici v samostojno podjetje, kot bi bilo morda razumljivo iz omenjenega poročila, ki se je ob telefonskem sprejemu popačilo. L c. Še letos trije stanovanjski bloki V delavskem naselju Ravne v Tržiču bodo že letos dogradili tri stanovanjske bloke s 46 stanovanji. Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, ki gradi te bloke, je odstopila precej prostorov Stanovanjski skupnosti Ravne za upravne prostore, otroško zavetišče in za ureditev servisne pralnice. V otroškem zavetišču bo lahko pod skrbnim vodstvom 50 otrok, 25 dopoldne in 25 popoldne. Vendar je to za potrebe Tržiča še vedne premalo. Nad pol milijarde prihrankov Kdo daje in kdo jemlje? jj °d našimi ljudi so često sii-^ Pogovor o posojilu. Nekateri v'\(i piJ(> n;i obroke pohištvo. fjT ur!' kolesa, premnog in podob-• Zadnje čase je tudi vno več iOH*n^cov' ki s posojili pride-pJr* Mopeda, vespe ali »fičota««. si^ za obleke in posteljnino i./^jd.-i ljudje ne jemljejo. Zale število posojilojemalcev °4 Dar!!111 °'cri,Ju 'ani zmanjšalo i;!, konec decernibra 195H, na i. (n) konec decembra lani Tako ciif6 Podatki poslovnega poro-Kr- . r potrošniki jemljejo vi-■tj Zn,'s'<° za večje potrebe (zla-v^avtomobilo), se je skupna V »?' jo potrošniki dolgujejo, em,r banke j<; zelo različno, vendar ne kaže bistvenih odstopanj v primerjavi s številom prebivalcev območij, kntere te podružnice zajemajo. V lanskem letu so pkupni zneski nnmsli po vsrh podružnicah. Značilno pa j«, da so je število posojilojemalcev zmanjšalo v pnlru/.niri Kranj za 185, pri podru/.nici Tržič za 90 in pri podružnici komunalno banko Radovljica pa za 33. Najmanj na Bledu Največ dolgujejo potrošniki v Kranju in k cer 127,(527.000 dinarjev, kar je razumljivo spričo tega, da zajema tamkajšnja podružnica tudi največje število posojilojemalcev (2878). Takoj za Kranjetn pa so Jeseničana, ki imajo okroglo 125 milijonov posojila. Sledi podružnica Komunalne banke v Skofji lx>ki, ki je posodila potrošnikom okroglo 64 milijonov, podružnica v Radovljici r>2 miilijonov, podružnica v Tržiču '15 in na zadnjem mestu podružnica Komunalne banke na Bledu, ki je posodila prosi lom 27.K 17.(K)o dinarjev. Največ posoji I jemljejo ljudje na dvoletno odplačevanje. Tako je bilo 31. decembra lani po vseh podružnicah za 176 milijonov dinarjev po.nojila na odplačilo v dveh letih. Na triletno odplačilo je bilo 175 milijonov, na štiriletno odplačilo 55 in na enoletno odplačilo 22 milijonov dinarjev. Zn kurjavo pa je vzelo posojila samo 03 potrošnikov s skupnim dolgom 1,607.000 dinarjev. Tudi socialna struktura posojilojemalcev kaže, da se eni in drugi sloji poslužujejo teh Ugod-nosti pri nakupovanju. Tako je bilo registriranih skupno 6011 delavcev, 2607 uslužbencev ter 306 upokojencev, Talki so podatki o posojilih, ki jih ljudje jemljejo, ozirom.i o dolgovih potrošnikov pri Komunalni banki. Poleg tega pa dajejo kredite pri nakupovanju tudi trgovine snme. Stanje konec decembra lani je pokazalo, da ie takrat (bistvenih sprememb ni niti do danes) 335 po-snmezmkov dolgovalo trgovinam 48.653.000 dinarjev. Skupno torej i<' v našem okraju (po po« datk h i dne 31. decembra 1050) 10.882 potrošnikov, ki dolgujejo Komunalni banki in trgovinam 481,366.000 dinarjev. Ob takih podatkih se bodo morda posamezni bralci zgrozili, češ kako se naši ljudje nesmiselno zadolžujejo, drugi bodo morda v tem kar brž videli »težke razmere« in podotbno. Toda počasi s takim obsojanjem! Kar hitro naj povemo, da pa naši ljudje tudi zelo varčujejo in zaupajo svoje prihranke Komu rudnim bankam. Tako je bilo lani konec decembra pri Kumu-nalni banki hranilnih vlog za 520.280.000 dinarjev. To se pravi, da imajo naši ljudje zn 06,568.000 dinarjev več vloženih prihrankov kot. pa so vzeli ,posoj.'l, kar je vsekakor lop uspoh. Skupna VBOta hranilnih vlog pri Komunal banki zadnja leta zelo hitro narašča. Tako je bilo 1055 SS3D0 okroglo 45 milijonov hranilnih vlo«. Naslednja leta pa se jo ta Številki spremenila takole: 90 milijonov, 214 milijo* jonov, 349 miilijonov in lani 520 milijonov din hranilnih vlog. Pri tem so na prvem mestu na Jesenicah ,kjer je bilo lani 31. decembra pni podružnici Komunalne banke 143,017.000 dinarjev prihrankov individualnih vlaga? teljev. Sledi podružnica Kr.inj za okroglo 109, Skofja Ix>ka z 93, Radovljica za 76, Tržič z 59 in BsSd z okroglo 46 mlijoni prihrankov na hranilnih knjižicah. Šolarji prednjačijo Zanimivo je, da pri številu vlagateljev prednjačijo dijaki in učenci. Teh je po številu 11.704 in imajo na hranilnih knjižicah 64,848.000 dinarjev. Povprečno ima vsak vlagatelj po teh šolah 5394 dinarjev prihrankov. Delavcev in uslužencev je 6281, ki imajo skupno 286,836.000 dinarjev prihrankov. Sledijo pripadniki .TLA, kmetje in drugi sloji prebivalstva. Ta razvoj hranilnih vlog s sirani potrošnikov je zelo razveseljiv. Ta dokazuje dviganje življenjske ravni, razumno gospodarjenje z denarjem, kar je zelo potrebno in raizveseljivo in končno to dokazuje tudi zaupanje do našega skupnega gospodarstva in družbene ureditve. Vse to krepi naše gospoda rad v<>. Prebivalci Gorcmjske imajo, kot kažejo ti podatki, dobre pol milijarde svojih prihrankov pri Komunalni banki. Sem bi lahko prištevali še prihranke hranilnih zadrug v Kranju in Skofji Loki ter hranilnih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Prav tako so potrebni tudi potrošniški krediti. Z njimi se dokaj zavaruje normalna prodaja in proizvodnja posameznih vrst plaga in zagotovi normalni promet na tržišču. Obenem pa tak način pospešuje zviševanje življenjskega standarda prebivalstva. -1. c. GaspsJirske vesti © Letalski promet z Lu-kscnburgom. V Beogradu se konec prejšnjega tedna podpisali sporazum v letalskem prometu med našo državo in Leksenburgom. Q Rekord v Velenju. V velenjskem rudniku so v marcu letos nakopali 195.000 ton lignita. To je največja mesečna proizvodnja, odkar kopljejo premog v Velenju. Februarja so ga nakopali 188.000 ton. © Izvoz vagonov. Podjetje »•Djuro Djakovič« iz Slavonskega Broda bo izvozilo letos 350 vagonov na Madžarsko. 30 vagonskih cistern v Sovjetsko zvezo, 102 specialna vagona za prevoz rude v Vzhodno Nemčijo in 12 potniških vagonov v Združeno arabsko republiko. Letos bo podjetje izdelalo nad 22,5 tisoč ton raznih izdelkov v vrednosti nad 11 milijonov dinarjev, s čimer bo podvojilo svojo proizvodnjo v primerjavi z letom 1958. % Serijska proizvodnja vozil IMV-1000. V industriji motornih vozil v Novem mestu so začeli serijsko proizvajati transportno in turistično motorno vozilo tipa IMV-1000. — Do konca leta bo tovarna izdelala več kot 1000 avtomobilov, in sicer največ modelov kombiniranega vozila »Kombi« za prevoz potnikov in blaga, saj ima tovarna za ta vozila že okoli 1000 naročil. Avtomobili IMV so izdelani iz domačih sestavnih delov, razen motorjev, ki jih dobavlja nemška firma Avto-Union. ® Skupna proga »Jadro-llnije« in »Splošne plovbe« v ZDA. Predstavniki organov delavskega upravljanja podjetij »Jugoslovanska linijska plovidba« z Reke in »Splošne plovbe« iz Pirana so se sporazumeli za skupno vzdrževanje pomorske proge med jadranskimi pristanišči in pristanišči Severne Amerike. Na tej linijski progi bodo odslej ladje vozile v obeh smereh vsakih 10 dni. V skupni progi bo »Jugoslovanska linijska plovidba« udeležena s šestimi, »Splošna plovba« pa s tremi prekoocean-skimi ladjami. $ Izpopolnjena kmetijska mehanizacija v Makedoniji. V letošnji spomladanski setvi v Makedoniji bo delalo 2500 traktorjev. Predvidevajo, da bodo z njimi zasejali skupno 250.000 hektarov površin. Večina traktorjev je težkih in srednje tekžih, ki omogočajo zelo globoko oranje. Hkrati z novimi traktorji so nabavili tudi veliko število priključnih naprav. ^ Gradnja specialne ladje za ZDA. V Bostonu je bila podpisana med splitsko ladjedelnico in neko ameriško firmo pogodba o graditvi specialne ladje za 22.000 ton. To bo največja ladja te vrste, kar smo jih doslej gradili v naših ladjedelnicah. Z graditvijo bodo pričeli konec letošnjega leta in računajo, da bodo ladjo lahko izročili naročnikom že do konca leta 1961. Vse načrte bodo izdelali konstruktorji splitske ladjedelnice. V »ELRI« V SKOFJI LOKI v prvem tromesečju za 53 milijonov dinarjev feruto produkta V »Elri« v Skofji Loki, kjer je zaposlenih 90 delavcev in kjer izdelujejo razne vrste spajkal, baterijske in akumulatorske svetilke in ostale elektrine dele, se v letošnjem prvem tromesečju dosegli za 53 milijonov dinarjev bruto proizvodnje, kar je za 34 miilijonov dinarjev več kot v istem razdobju lani. Vzrok za tako hiter porast proizvodnje je v tem, ker so proizvodnjo osredotočili samo na nekatere predmete, ki so na trgu zelo iskani (predvsem akumulatorske svetilke), pa tudi boljša organizacija dela. Celotni plan proizvodnje za letos je 310 milijonov dinarjev. Proizvodnja v »Elri« pa se bo še povečala, ko se bodo letos v juliju preselili v nove prostore v bivšem samostanu pod škofjeloškim gradom. V. R. SOBOTA, 16. APRILA 1960 O 8V£ S C £ VAl£ C mali oglasi Prodam Vespo, Franc Mravlja, Škofjeloška 10, Gaštej, Kranj 1313 Prodam skoraj novo krilno črpalko za vodo št. 4. Jože Taler, Sv. Duh 58, Sk. Loka 1376 Ugodno prodam novo frizersko haubo. Ogled popoldan. Naslov v oglasnem oddelku 1337 Prodam 1000 lepih sadik vrtnih jagod in dvojna stara železna vrata. Grašič, Polica, Naklo 1379 Motorni kolesi: Viktorija 250 kubičnih centimetrov Aero sport in AJS 500 ccm, oba lepo ohranjena, ugodno prodam. Viktor Sušteršič, Zg. Bitnje 101, Zabnica 1381 G. D. Primskovo sprejme hišnika. Pogoj: zamenjava stanovanja. Ostalo po dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 1384 Prodam takoj avto Opel Olim-pia Rekord 1955, odlično ohranjen. Ogled od 15. ure dalje vsak dan. Pavel Krznarič, Mojstrana 80 1385 Kupim dobro ohranjen pletilni stroj št. 8/60. Angela Tičar, Zavod za rehabilitacijo invalidov, Linhartova 51, Ljubljana 1393 Izgubil se je pes ovčar, od Milj do Tupalič pri Kranju. Poštenega najditelja naprošam, naj ga proti nagradi vrne v Predoslje 5, Kranj 1401 Motorista na 125 ccm Lambreti, ki je 12. aprila 1960 ob 13.50 v Ratečah pri Sk. Loki pobral na cesti listnico z gotovino in izkaznicami, prosim, naj vrne na naslov, napisan v izkaznici 1402 Izgubil sem pokrovček od kolesa pri avtomobilu Fiat od Te-netiš do Britofa. Poštenega najditelja prosim, naj vrne v Tene-tiše 13 1403 Prodam Vespo 125 ccm, Gove-kar. Zasavska 28, Orehek, Kranj 1404 Novo, moško, italijansko, modro kolo prodam. Praše 22, Kranj 1405 Kranj—Koper. Dvosobno stanovanje, garaža, v novih blokih v okolici Kopra, zamenjam za tro-sobno ali enako v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku 1406 Prodam motorno kolo »Metč-les« 350 ccm. Stražiška 13, Kranj 1407 Naprodaj pes volčjak z rodovnikom, star 9 mesecev, in utico. Naslov v oglasnem odd. 1408 Prodam motorno kolo Javva 175 ccm. Voklo 73, Šenčur 1409 Prodam zazidljivo parcelo v Kranju. Poizve se v Ljubljani, Gradišče 6/III, levo 1410 Prodam komfortno trosobno stanovanje v vili. Marija Poklu-kar, Levstikova 10, Kranj 1411 Prodam radio, 6-cevni »Tuška-nac«. Poženk 3, Cerklje 1412 Prodam 1,5 hektara obdelovalne zemlje blizu Škofje Loke. — Naslov v oglasnem odd. 1413 Prodam psico, 1 leto staro, ovčarko, čistokrvno, nemške pasme. Poizve se v oglasnem oddelku 1414 Prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. Naslov v oglasnem oddelku 1415 Prodam malo posestvo, nedaleč od Kranja na prometnem kraju ali dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku 1416 Prodam 2 vodni črpalki št. 4, elektromotor 15 KM ter stara vrata in okna. Naslov v oglasnem oddelku 1417 Plašč sive barve je bil zamenjan v sredo pri Jelenu. Pošte-njakarja prosim, naj ga vrne v isto restavracijo, kjer dobi svojega. Gajbicc prodam ali zamenjam za rezan, okrogel ali tesan les. Poizve se: Hočevar. Zbilje 22 1418 V najem dam stroj za izdelovanje zidne opeke. Naslov v oglasnem oddelku 1419 Moped »Simson«, dobro ohranjen prodam. Gostinsko podjetje »Stari Mayr« Kranj 1420 Fiat Topolino B, odličen, takoj prodam. Ogled v soboto od 15. ure dalje in v nedeljo dopoldne na Gasilskem trgu (pred gasilskim domom) v Kranju 1321 Prodam dobro ohranjeno Ro-govo moško kolo. Janez Draks-ler, Drulovka 9, Kranj 1422 Prodam novo žensko kolo »Kotur«, rdeče barve. Tavčarjeva 2, Kranj 1423 Prodam otroško posteljico, kompletno. Nartnikova 5, Labo-re, Kranj 1424 Prodam okovje za mizarski tračni brusilni stroj ter tračno leseno žago z motorjem, v Kranju. Naslov v oglas. odd. 1425 Prodam suho lucerno in okovje rabljenega vzidljivega štedilnika. Naslov v oglasnem odd. 1426 Zaradi selitve prodam spalnico in drugo pohištvo, radio, posodo, obleko, obutev. Ogled od 22. do 26. aprila. Titov trg 20/11 1427 Prodam limuzino, črno, v zelo dobrem stanju. Cena 550.000 din. Ponudbe pod »Takojšnja gotovina« oddati v oglasni odd. 1428 Prodam kravo, ki bo maja tretjič teletila. Srednja vas 57, Šenčur 1429 Prodam dva dvosobna stanovanja, skupno ali posamezno, v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku pod »Lep kraj« 1430 Prodam žensko kolo znamke »Rog«. Jolanda Jarc, Kidričeva 38, Kranj 1431 Prodam motorno kolo 200 ccm DKVV, v brezhibnem stanju, po ugodni ceni. Prebačevo 53, Šenčur 1432 Prodam nov Fotografski aparat Duaflex Kodak, format 6 X 9, v torbici. Ciril Zupan, Mošnje, pošta Brezje 1433 Prodam seno. Lese 25, pošta Brezje 1434 Prodam vprežno kosilnico, znamke »Saharis, v dobrem stanju, in avto »Opel Olimpia, model 1952, v dobrem stanju, ter 200 litrov mošta. Križaj, Sr. Bitnje 18, Zabnica 1435 Kupim Fiat Topolino CE v voznem stanju. Pismene ponudbe oddati v oglasnem odd. 1436 Kupim 2 ali 3-sobno komfortno stanovanje ali polovico hiše. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Za vseljivo — gotovina« 1437 Kupim moško kolo znamke Puch California. po možnosti modre barve. Gruškonjak, Partizanska 3, Kranj 1438 Hišico, do 400 tisoč, kupim kjer koli. Naslov v oglasnem oddelku pod »Upokojenec« 1439 Kupim takoj vodno črpalko »Fligelpumpo« v dobrem stanju. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Črpalka« 1440 Zamenjam dvosobno stanovanje v centru za enako. Ponudbe oddati v oglasni oddelk 1441 Zamenjam 16-coIski voz za težjega. Janez Setina, Zbilje 38, Smlednik 1442 Skladiščni delavec dobi takoj zaposlitev v trgovini »Kolonia-le«. Poizve se: Prešernova 18, Kranj 1443 Sprejmem vajenca in delavca za avtoličarsko stroko. Marjan Močnik, Britof 116, Kranj 1444 Iščem tovarniško delavko za pomoč na majhni kmetiji blizu Kranja. Ostalo po dogovoru. — Naslov v oglasnem oddelku pod »Poštena« 1445 Iščem vajenca za mizarsko stroko. Bratun, Cirče 10, Kranj 1446 Prodam spalnico, orehove emi-tacije. Naslov v oglasnem oddelku 1447 Značajnega, postavnega, treznega nedeljskega tovariša v starosti 44 do 48 let želi spoznati dobro situirana Kranjčanka z lastnim stanovanjem in lepo pokojnino. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Nočem biti sama« 1448 Inteligenten, dobro situiran voznik službenega Opel Rekorda, tipa 1960, z večkratnim potovanjem na morje in v inozemstvo želi poznanstva z dekletom do 25 let starosti. Le resne ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Prijetne vožnje«. Slika zaželena 1449 OBVESTILO! - Gostilna pri »Zlati ribi« v Kranju obvešča prijatelje dobrega vina, da prodajamo pristno dalmatinsko in štajersko vino, črno in belo, čez ulico po ceni 150 din liter 1450 Prodam 8 mesecev brejo kravo. Grad 3, Cerklje 1451 Prodam obračalni plug »Sig-frid«, nemški, z železnim vozom v zelo dobrem stanju. Veleso-vo 7, Cerklje 1452 OBVEŠČAMO cenjene odjemalce, da zaradi preureditve lokala začasno poslujemo v svojem skladišču poleg trgovine. Vhod skozi vežo. Trgovina »Potrošnik«, Kranj 1453 Odkupujemo čiste literske in pollitrske Steklenice. Trgovina »Potrošnik«, Kranj 1454 Podpisani Marijan Grošelj iz Rakovce št. 6, Besnica, prekli-cujem žaljivke, ki sem jih go-govoril 3. aprila 1960 v Orehov-ljah o Štefki Sajovic iz Oreho-velj št. 4, Predoslje, Kranj 1455 objave Dva mlada intelektualca, vojaščine prosta, resna, športnika, želita spoznati dve družabni dekleti v starosti od 18 do 25 let, ki ljubita veselo, vendar solidno družbo. Ponudbe pod šifro »Neobvezno prijateljstvo« poslati na Upravo Glasu Gorenjske. Slika zaželena. VABILO na 37. skupno sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj Na podlagi 1. točke 126. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, et. 19-89 iz let« 1952) sklicujem 37. skupno sejo obeh zborov Okrajnega ljudskega odbora Kranj, ki bo v torek 19. aprila 1960 ob 8.30 v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Predlagam naslednji dnevni red: 1. poročilo o delovni sili, osebnih dohodkih, proizvodnji in storilnosti v gospodarstvu okraja Kranj v letih 1958 in 1959; 2. razprava in sklepanje o predlogu Za spremembo odločbe o določitvi števila zastopnikov družbene skupnosti v organih Trgovinske zbornice za okraj Kranj. Takoj po skupni seji bo v sejnih dvoranah okrajnega zbora in zbora proizvajalcev 31. seja okrajnega zbora in 33. seja zbora proizvajalcev okrajnega ljudskega odbora Kranj z naslednjim dnevnim redom: 1. razprava in sklepanje o predlogu odloka o veljavnosti določb VII. poglavja zakona o izkoriščanju kmetijskega zemljišča; 2. razprava in sklepanje o predlogu odloka o odškodninski tarifi za razlaščena kmetijska in nerodovitna zemljišča v okraju Kranj za leto 1960; 3. razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi odloka o razširjenem zdravstvenem zavarovanju kmetijskih proizvajalcev na območju okraja Kranj; 4. razprava in sklepanje o predlogu odloka o določitvi dnevnice, povračila za ločeno življenje in kilometrine uslužbencev organov okrajnega ljudskega odbora Kranj; 5. razprava in sklepanje o predlogu odloka o spremembi odloka o notranji organizaciji upravnih organov Okrajnega ljudskega odbora Kranj; 6. razprava in skelpanje o predlogu odloka o notranji organizaciji oddelka za notranje zadeve OLO Kranj; 7. razprava in sklepanje o predlogu odločbe o prenehanju Kmetijske šole Poljče kot finančno samostojnega zavoda. Predsednik Vinko Hafner 1. r. KRATKOMETRAŽNI FILMI ZA MLADINO V LJUBNEM Sporočamo, da bo naše podjetje začelo predvajati predstave za mladino. Te predstave bodo sestavljene iz kratkometražnih filmov, zabavnih in poučnih. Dne 24. aprila 1960: France Prešeren, Bodoči čuvarji neba. Pomlad v gorskem lovišču, Lepote podzemlja. Dne 12. maja 1960: Otok galebov, Pasja dolžnost, Od lesa do papirja, Inspiracija. Dne 16. junija 1960: Svinčnik in packa, Praznik na smučeh in Lonček kuhaj. Predstave bodo vsakokrat ob 16. uri. Cena vstopnic enotna 20 din. ŠOFERJI IN AVTOMEHANIKI POZOR! Združenje šoferjev in avto-mehanikov LRS podružnica Kranj, razpisuje na podlagi odredbe o opravljanju strokovnih izpitov za kvalificiranega voznika motornih vozil (Uradni list LRS, št. 24/1953) prijave na tečaj. Prijavijo naj se kandidati, ki žele postati poklicni šoferji, in da imajo pogoje za pripustitev k izpitu, za položitev kvalifikacije iz prometne stroke. Prijave sprejema tov. Jeran-ko »Komunalni servis« Mladin ska ulica št. 1, Kranj, od 15. do 30. aprila 1960 v dopoldanskih urah. Pri njemu se dobijo tudi tozadevna pojasnila. Upravni odbor aprila jugoslovanski barvni film »GOSPA MINISTRICA«. Dovje-Mojstrana: 16. aprila jugoslovanski barvni film »GOSPA MINISTRICA«; 17. aprila ameriški film »PESEK IVVO JIMA«. Koroška Bela: 16. in 17. aprila franc. barvni film »KOCKAR«. Bled: 16. in 18. aprila angleški barvni film »PESEM MRTVIH LJUBIMCEV« - predstava v soboto ob 17. in 20. uri, v nedeljo ob 10., 15., 18. in 20. uri, v ponedeljek pa ob 20. uri. Radovljica: 16. aprila ob 20. uri ter 17. aprila ob 16. in 20. uri ameriški cinemaseope film »TRIJE EVINI OBRAZI«; 17. aprila ob 18. uri francoski cinemaseope film »ZALJUBLJENCA«, ob 10. in 14. uri pa jugoslovanski film »VELIKO POTOVANJE«. 18. aprila ob 17.30 in 20. uri jugoslovanski film »PET MINUT RAJA« Ljubno: 16. aprila ob 20. uri ter 17. aprila ob 16. in 18. uri avstrijski barvni film »NOC V BENETKAH«. Kropa: 16. aprila ob 20. uri poljski film »KANAL«; 17. aprila ob 15. in 19.30 uri italijanski film »POVRATEK V ŽIVLJENJE«. Naklo: 16. aprila ob 19.30 ter 17. aprila ob 17. in 19. uri nemški film »DEKLE ROSEMARIE«. Kranj »STORŽIC«: 16. aprila ob 10., 15., 17.50 in 20.30 ter 17. aprila ob 15., 17.50 in 20.30 uri amer. barvni cinemaseope film s stereofonskim zvokom »MESTECE PEYTON« - zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana; 17. aprila ob 10. uri ameriški barvni cinemaseope film »RICHARD LEVJESRCNI«. ob 13. uri pa ameriški barvni film »NOCOJ BOMO PELI«. 18. aprila ob 10. uri ameriški barvni cinem. film »RICHARD LEVJESRCNI«, ob 15., 17.50 in 20.30 pa ameriški barvni cinemaseope film s stereofonskim zvokom »MESTECE PEYTON«. Primskovo »TRIGLAV«: 16 aprila ob 19.30 ter 17. aprila ob 15.30 uri amer. barvni cinemaseope film »RICHARD LEVJESRCNI«; 17. aprila ob 18. in 20. uri ameriški barvni film »NOCOJ BOMO PELI«. Stražišče »SVOBODA«: 16. aprila ob 18. in 20. uri ter 17. aprila ob 16., 18. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH«; 17. aprila ob 10. uri ameriški barvni film »NOCOJ BOMO PELI«, ob 14. uri pa ameriški barvni cinemaseope film »RICHARD LEVJESRCNI«. Cerklje »KRVAVEC«: 16. aprila ob 20. uri jugoslovanski film »TE NOCI«; 17. aprila ob 17. in 19.30 ameriški barvni cinemaseope film »RICHARD LEVJESRCNI«. Skofja Loka »PREDILEC«: 16. in 17. aprila ameriški barvni film »DAN. KO SO DELILI OTROKE«. Skofja Loka »SORA«: 16. do 18. aprila ameriški cinemaseope film »KOMU ZVONI« in »VITEZI OKROGLE MIZE«. Poljane »SORA«: 16. in 17. aprila ameriški cinem. film »SEDEČI BIK«. Sovodenj »DOM«: 16. in 17. aprila japonski film »GODZILA, MORSKA ZVER« - predstava v soboto ob 19. uri, v nedeljo pa ob 15. uri. Železniki »OBZORJE«: 16- aprila ob 20. uri ter 17. aprila ob 15. in 19.30 ameriški barvni film »ČLOVEK BREZ ZVEZDE«. Duplica pri Kamniku: 16. aprila ob 20. uri ter 17. aprila ob 16» 18. in 20. uri francoski cinema- '< scope barvni film »NOTREDAM-SKI ZVONAR«. Kamnik »DOM«: 16. in 18-aprila ob 20. uri ter 17. aprila ob 15., 17. in 20. uri ameriški barvni cinemaseope film »VOZOVI NA ZAHOD«. gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Nedelja, 17 aprila ob 10. uri dopoldne »URA PRAVLJIC« r Zadnja uprizoritev v sezoni 1959 60. Nedelja, 17. aprila ob 16. uri Fischer: »PROSTI DAN« - Gostovanje v Kropi. Četrtek, 21. aprila ob 16. uri Moliere: »DON JUAN« - Izven; ob 20. uri Moliere: »DON JUAN- — red Dijaški. — Gostovanje ljubljanske Drame. GLEDALIŠČE »TONE CUFAB" JESENICE Nedelja. 17. aprila ob 15. uri F. S. Finžgar: »DIVJI LOVEC" — za abonma Nedelja popoldne in izven; ob 19.30 F. S. Finžgar: »DIVJI LOVEC« - Izven. " Zveze z vlaki ugodne. Ponedeljek, 18. aprila ob 16. in 20. uri M. Držič: »TRIPCE DE UTOLCE« - Komedija - Gostovanje v Gorjah. nesreče SAMOMOR V HOTEMAZAH V četrtek, 14. aprila, jc v zgod-njih jutranjih urah napravil samomor J. S. iz Hotemaž, roje" 1916. leta na Primskovem, oče dveh mladoletnih otrok. Znano je, da je bil J. S. kronični alk°~ holik in je v zadnjem času pre' cej popival. Samomor je skušal napraviti že večkrat, vendar %* je žena pri tem dejanju vedn" preprečila. POPUSTILE SO ZAVORE V četrtek, 14. aprila, je pi'UaJ po cesti prvega reda voznik tovornjaka H-18701. Vozil je z -Je-senic proti Kranju. Na zelo ostrem zavoju v Potokih v Žirovnici, pa mu je popustila Z3' vora in se je tako zaletel v ograjo in jo podrl. Škode na ograj' je za okoli 10.000 dinarjev. * POŽAR V TRZICU V sredo, 13. aprila, je izbruhnil v Tržiču požar, in sicer jc vnela stena lesene šupi" * Kokovniški poti. Požar jc ov»'ly J. D. in takoj obvestil po*taJ Vse prošnje za posek lesa na gozdnih površinah in maceb črni gaber ter ostale redke drevesne vrste se kolkujejo P° rifni postavki 1 in 7 ZUT z 250 din v državnih kolekih. Prošnje za posek macesna, črnega gabra in drugih redkih vesnih vrst se vlagajo na enakih obrazcih toda posebej. Tiskovine za prošnjo in predloge sečenj lahko prosilo ^ bavijo pri odseku oziroma referatu za gozdarstvo pristojnega činskega ljudskega odbora ali kmetijski zadrugi. p(r Vs<> gozdne posestnike, lastnike, upravitelje in koristniki' ^Q /arjamo, da v tem času poravnajo vse zaostale obveznost' gozdnega sklada. Kdor bo s plačilom v zaostanku, sečnega d° ljenja z kazano. ljenja za leto 1961 ne bo prejel oziroma mu drevje ne bo otJ PrtV tako ne bodo prejeli sečnega dovoljenja oni gozdni P^ sestniki, ki nimajo urejenih mej v svojih gozdnih parcela*1 pa zemljiško knjižnega stanja. Uprava za gozdarstvo OLO Kr* ■d GORENJSKE 80BOTA, 16. APRILA 1960 KULTURA IN PROSVETA Pismo uredništvu ŠOLA ZA ODRASLE Dragi urednik! Pred dnevi sem v kranjskem p« gledal ameriško filmsko delo »Mestece Payton". Ker se mi z<*i, da bi moral nekaj več, predrto iz osebne note spregovoriti ? tejn, sem se odločil, da Ti napi-iern tole pismo. Mislim, da je potrebno, da se Ti predstavim. Mole ime je Bojan Nabor, star sem hajset let in študiram književ-fost, mnenja sem, da sem dovolj lnti[igenten in sodoben človek brez Preživelih patriarhalnih predsod-kov> ne hodim v cerkev itd. To-ia stvar ni na tej strani medalje ai*pak na drugi: Imam dekle, sta-r.a 1* osemnajst let in hodi v šolo, le nadarjena in misli podobno kot laz študirati književnost. Vidim 1° lahko samo enkrat na teden po M tre, in to takrat kadar doma d°volijo, da obišče prijateljico v Kestu, Njeni starši namreč sodi-l°y da je ljubezen za osemnajstlet-n° dekle odveč in da je dovolj, daljtbi starše. , No, da se povrnem k tistemu, ir..me je napotilo k pisanju — * filmu. Ne bi se zadrževal ob kmetniških kvalitetah in jih oce-nieval, o obrtniških odličnostih in Podobno, kot je to v kritikah na-Va konpleksov manjvrednosti i e&°ističnosti staršev in neživ-pKosti. Kljub temu, da film ne l*,e. odgovorov na vsa vprašanja, p Sl jih zastavlja, pa je vsekakor ^fnben doprinos, predvsem im-ta 2/-2a izmišljanje vsakega oče-sk 1 matere o tem, koliko je po-el Za to, da bo njegov sin ali pl L$0^0^en človek, brez kom-^ksov in zagrenjenih ur, da ni *&°vemu otroku edina spolna *p* cesta itd., itd. ,° sem odhajal iz dvorane sem Sai rnladeniča mojih let v zele-^ vetrnem jopiču reči: »Boljši ne *>om kot moj." Ljudje so se £Srnihali. Zvenelo je res nekoli-ctclno — toda verjetno je bilo Dkje res-{H,a se vrnem nazaj. Zdi se mi P n*ii/;St'-' dvajset let, da so jim ^ starši -tako kot oni zdaj ^lrn otrokom grenili življenje. ^ so res vsi taki, da smatrajo, lenle tak krog popolnoma p"AVi-!tn ,r~ ta večni krog, mi nismo noe l' tudi ti ne smeš in podob-da m tem Pa bi rad povedal, Hv srn° danes v drugi polovici Ucn-5etc%a st°letja in da konzer-Vnirn moralnim pojmovanjem 5jV LEPŠE ZJlbKJE ■ ■ ■ Na okrajni reviji mladinskih pevskih zborov je nastopilo nad 900 mladih pevcev - Velik kvaliteten napredek - Zbor „Stane Žagar" in mešani zbor gimnazije, oba iz Kranja, pojdeta na republiško revijo v Celje t Ugledni slovenski zborovodja. Egon Kunej iz Celja, je po končani četrtkovi okrajni reviji mladinskih pevskih zborov takole rekel: »Vsi zbori so prav gotovo na slehernega poslušalca napravili močan vtis in pokazali, da ima kranjski okraj lepe zborovske perspektive. V primerjavi z ostalimi zbori v Sloveniji, so bili vsi nastopajoči zbori izrazito močni, odlikovali pa so jih lepi glasovi. Forte jc bil res forte, ne pa kot se je še pred kratkim pogosto pojavljalo — kričanje. Potrebno pa bo še precej dela in časa, da bo iz zborov zvenela večja muzikalnost in da bo izvajanje bolj dinamično.« Eden izmed vodilnih slovenskih skladateljev, Blaž Arnič, pa je o reviji dejal naslednje: »Kvaliteta zborov je nadvse razveseljiva. Napredek od lani je precej večji, kot ga je bilo lahko pričakovati. Da pa bomo lahko vzdržali in dosegli še boljšo kvaliteto, bomo morali predvsem paziti, po kakšni literaturi bodo segali mladinski zbori. Iz mladih grl se mora slišati vedrost, mladost, smeh, razigranost, še-gavost. Doslej smo mlade pevce večkrat utrujali s turobnimi skladbami, ki jih večkrat sploh razumeli niso. Zato pa bo potrebno boljše sodelovanje med zborovodji in skladatelji, ki jih imamo Slovenci več, kot števil- nem času m mesta. lkparn dekle in rad jo imam, do't jHa ltna ra^a mcnc — hp itri I va' se bova poročila in tik t otr°kc in živim v veri, da krh ,0Va vz8aiala v svobodne in r«. JC °sebnnsti. Dovolj sva sta-1(1 se zavedava odgovornosti, p[° družba postavlja pred naju. vSe' Pa še nekaj, tako kot ^■^ obiskovalcem — ne zdi se ijj PTav, da se ob vsaki malenko-ia£°draži cena vstopnicam sko- ^a Za polovico. artlo toliko! Mnogo pozdravov! Bojan Nabor Prizor iz ameriškega filma »Mestece Payton< ne druge večje dežele.« Z omenjenima izjavama smo zapisali tudi že splošno oceno o nastopajočih zborih na okrajni reviji, ki pa bi jo lahko uporabili še za številne zbore kranjskega okraja. To lahko zapišemo zato, ker so imele komisije precej težko delo, ko so morale med 32 troglasnimi in 40 eno-in dvo-glasnimi mladinskimi zbori izbrati le deset zborov za okrajno revijo. In zdaj še kratko »tehnično« poročilo o četrtkovi reviji. Pred komisijo, ki so jo sestavljali Blaž Arnič, Egon Kunej, Avgust Su-ligoj, Radovan Gobec in Peter Lipar ter pred številnimi poslušalci, so se zbori zvrstili po naslednjem sporedu: zbori iz Škofje Loke (zborovodja Janko Jo-cif — 120 pevcev), Javornika — Koroške Bele (Polde Mejač — 90), Železnikov (Anton Lotrič — 60). Preddvora (Tone Logar — 110), »Toneta Cufarja« z Jesenic (Polde Mejač — 100) in pet zborov kranjskih šol — »Stane Žagar« (Janko Pribošič — 100), »Lucijan Seljak« (Tone Dolinšek - 100). »France Prešeren« (Edo Ošabnik — 90), »Simon Jenko« (France Gruden — 80) in edini mešani zbor gimnazije (Janko Pribošič - 80). Za republiško revijo, ki bo v Celju, je komisija soglasno določila mladinski zbor »Staneta Žagarja«, ki se je odlikoval z dobrim sestavom in zahtevnim, a kljub temu kvalitetno izvedenim sporedom. Prav tako bo potoval v Celje zbor istega dirigenta, Janka Pribošiča, in sicer mešani zbor kranjske gimnazije. -Komisija je dala posebno po- hvalo še zboru »Franceta Prešerna« in njegovemu zborovodji Edu Ošabniku, ki je s slabšim materialom kot prvi, dosegel izrazno silo. Na reviji je bilo opaziti, da obstaja med podeželskimi in večjimi industrijskimi središči v mladinskih zborih precejšnja kvalitetna razlika. Ta ugotovitev je povsem razumljiva, ker ima mladina v mestih večje možnosti glasbenega izobraževanja kot na podeželju. Seveda pa ne smemo tudi mimo sposobnosti posameznih zborovodij. Prijetno presenečenje na reviji pa je bil zlasti mladinski zbor iz Železnikov, ki je zvenel za uho nadvse prijetno in sočno. Omenimo naj še ,da revija nima tekmovalnega sistema v tem smislu, da bi komisija zbore točkovala. Revija ima samo namen razvijati zborovsko kulturo in vsako leto pokazati raven našega mladinskega zborovskega petja. B. Fajon zanima mlade ljudi. Pomanjkanje režiserjev na Jesenicah bo sicer doneklega onemogočalo vedrejše in izdatnejše delo z mladimi igralci, saj bi bilo škoda mlade navdušence za gledališče prepustiti samo slučajnemu sodelovanju v gledališču, s pritegnitvijo tudi ostalih pedagogov in razširitvijo dela mladinskega gledališča pa bo ta vrzel vsaj v začetku krita. Mladinsko gledališče bo delovalo v sklopu gledališča »Tone Cufar«, ne kot strogo ločena samostojna enota, temveč kot organski del gledališča. Mladinsko gledališče se bo predstavilo še v letošnji sezoni z uprizoritvijo »Jezusovih apostolov« v okviru Mladinskega festivala konec maja. V prihodnji sezoni pa naj bi več ali manj samostojno uprizorilo vsaj tri mladinska dela. Ustanovitev Mladinskega gledališča na Jesenicah je dokaz, da mladino zanima kulturno-pro-svetno delo, treba ji je le dati priložnosti in možnosti. Gledališče »Tone Cufar« si obeta v malem kadru dobiti resnega nadaljevalca bogate in za amaterske razmere dokaj kvalitetne gledališke dejavnosti na železarskih Jesenicah. Obeti so toliko vzpod-budnejši, ker prihajajo vsak dan novi mladinci in mladinke, ki so zvedeli za ustanovitev Mladinskega gledališča in se prijave že bližajo številki sto. Pomladitev igralskih vrst jeseniškega gledališča bo prav gotovo prinesla tudi pomladitev med vrste gledalcev in ljubiteljev gledališča sploh. B. c. ŠE VEC PODOBNIH NASTOPOV V sredo, 13. aprila je pripravil kranjskim dijakom prijetno presenečenje tovariš Janko Hočevar, sodelavec Triglav-filma. Nastopil je na Gimnaziji, Ekonomski srednji šoli, Administrativni šoli, osnovni šoli »Stane Žagar«, Industrijski tekstilni šoli in dijaškim internatu. -— Občuteno podane recitacije Prešernovih, Zupančičevih, Kettejevih, VVolkerjevih, Anderse-novih, Jurčičevih in Pugljevih pesmi so navdušile mlade poslušalce. Ne vemo, zakaj so nekatere šole odklonile nastop, saj imajo mnogi učenci, posebno s podeželja malokdaj priliko prisostvovati tako kvalitetni prireditvi. Ko Glasbeni večer v Skofji Loki Obetajoča prihodnost Živahen razvoj tiskane besede na Gorenjskem ^Kanina isti . . ilSt<> koncepcijo in celo in g^'1 Urejevanja kot Planika '*hk Zar" C,;is<>Pis se 00 zlasti taJJv^*ko~BOCialrd sektor v pod- l**a»uPeJ*nl1h revijah ni imela K.^te konc—»- *UjoV '<-tu h ^dro""'**1 časopis Lnetrumenl Utoii^8** politike, da je in lOr- ^hj T/ koncepcije pri urejeva- 1959 pa jc šla če- .*rnisk, časopis S tr in mobilizator kolt=*\n!> dinamiko razvoja p-hI-oJ? !n Interesantne proizvodno, bielniZ;i bo 'vn s ^drovsko-eocialna ilui- &°<*ietju m da ni imel stro- kovnega profesionalnega urednika. Z ozirom na namen, da »Iskra« začne že v prvi polovici letošnjega leta izdajati še laat'Jn časopis in hkrati organizira / lo široko zasnovano Lnfortnacijako službo v podjetju, pa je v zadnjem času že nastavila rednega un dftUn in .se bo delo v prihodnje lahko močno izboljšalo. SAVA Je najmlajši tovarniški časopis, .saj je 1. januarja vilki (izhaja na dva meseca) sta dobro urejeni, tako po kvaliteti kot p«, tehnični plati. Koncepcijo programa Ln urejevanj« ima isto kot Planika, le po oblik: je revija. V perspektivi bo časopis moral dobiti profesionalnega Urednika, ki bo v sklopu kadrov-sko-.social (tega .sektorja. Kaže, da je tisk postal močno orožje in sestavni del politične akcije za urejanje novih družbenih odnosov in za vzgojo, izobraževanje in informiranje de- lovnega človeka. Ta hiter razvoj in pa perspektiva tega razvoja v bližnji prihodnosti pa terjajo odjjovor na nekatera vprašanja, ki se pojavljajo v sedanji praksi. 1. V tovarniških listih pa tud. v »Glasu Gorenjske« je včasih objavljeno zelo slabo novinarsko obdelano gradivo. Zato časopisi niso toliko zanimivi, ko pa sicer tehnično pestri, kar daje začel izhajati šele včasih videz dobre publikacijo. 1960. Prvi dve šte- V listih so vča ih zabavne rubrike preobširni«. V nj:h se uveljavljajo kritične in slabe ilustracije. S tem se samo }x>dra-žuje časopte, verjetno pa taki stripi nt1 vplivajo kdo ve kako vzgojno na ljudi, ki to berejo. Podjetja, ki izdajajo Utvaru;Ake časopise, predvsem politične organizacije V U'h podjetjih, bodo-morale poskrbeti, da bodo časopisi resnično postali tovarniški časopisi z nalogo, da informirajo in mobilizirajo kolektiv in da nI javijo tisto, kar je za delavec, zaposlene v podjetju res pomembno. Romani, poljudnoznanstveni članki, politične in kulturne vesti, predvsem pa ne-ukunse, če že ne sploh problematične šale, ne spadajo v tovarniški list. Za to so druge publikacije, ki jih imamo dovolj. 2. S tem v zvezi je treba razčistiti tudi odnose med okrajnim glasilom SZDL in posameznimi Isti v komunah, oziroma listi večih podjetij. V zadnjem času se namreč vse bolj pojavlja težnja, naj bi več kolektivov skupaj izdajalo po en časopis, ker pač vsak za sebe ne zmore in nima niti potrebe po lastnem časopisu. Zato so se pojavili tako imenovani komunalni časopisi. Tržiški vestnik je začel izhajati že pred 8 leti. Pravkar pa je izšla prva številka »Loškega delavca«. Koncept teh listov bi v vsakem primeru moral biti enak konceptu vseh tovarniških listov, le s to razi ko, da v tem primeru zajemajo problematiko iz več podjetij. Problemi teh podjetij bi se objavljali v takem časopisu pač po straneh, ki b: bile odstopljene posameznim tovarnam ali pa po rubrikah, g tem, da bi se zagotovil vsaki tovarni vnaprej določeni prostor. Tak koncept je osvojilo uredništvo »Loškega delavca <. (Nadaljevanje prihodnjič) Glasbena šola v Skofji Loki je resnično vredna obstoja. O tem je ljubitelje izbrane glasbe prepričal spored, ki so ga pod prizadevnim vodstvom ravnatelja Edvarda Lipovška in pref. Peregrina Capudra izvajali njuni nadarjeni gojenci v četrtek 7. aprila. Kulturna prireditev, ki je k popoldanskemu nastopu privabila v dvorano DPD »Svobode« šolsko mladino, z večernim programom pa je bila namenjena odraslim, je bila praznično doživetje za izvajalce, ki so s svojim nastopom izpričali, da naporne ure študija niso bile zaman. Spored je obsegal izvajanja klavirskih skladb, pri katerih je prijetno presenetila petnajstletna Jasna Kalan, ki je odlično oiigrala dela Mozarta, Gre-čaninova, SvaJowa, Gerbiča, Nedbala in Chopina. Njen prikupni nastop z občutenim interpretiranim ter dejstvo, da je ves obširni ter zahtevni program odigrala na pamet, je izzval v dvorani vihar navdušenja. Drugi, ki je s svojim nastopom osrečil poslušalce, je bil dvanajstletni čelist Miloš Mlej-nik. Slišali smo, da je bil v Ljubljani že dvakrat deležen prve nagrade za odlično obvladovanje zahtevnega glasbila, njegov zadnji nastop v Skofji Loki pa potrjuje, da bomo z njim lahko dobili velikega in-terpretatorja. O tem nas je prepričal s suverenim izvajanjem težkega programa, ki je obsegal dela Barage, Godarta, Don-ta in Cajkovskega. Violinisti, med katerimi se odlikuje zlasti učenka Vera Okornova, solidno znanje pa in Jože Šušteršič, so izpolnili program z deli Nerude, Brahm-sa in Langeja. Vse solistične točke je hvalevredno ter občuteno spremljala Ma ruška Er-znožnik. Bil je lep kulturni večer, četudi je pri večernem nastopu dvorana zevala od praznine. — Mislim pa, da je ob tej priliki končno vendarle treba napisati kritično pripombo na naslov tistih, ki redkih kulturnih prireditev v Skofji Loki ne obiskujejo. Naravnost žaljivo pa je za mlade izvajalce, ki odraščajo v kulturne interprete klasične glasbe, da glasbenega večera niso počastili s svojo navzočnostjo niti tisti povabljenci, ki jim je ravnateljstvo Glasbene šole dostavilo brezplačne vstopnice. Človek se upravičeno vprašuje, kje je ostala loška kulturna srenja, ki ji je bil glasbeni večer mladih namenjen v prvi vrsti. A ta pojav niti ni prvi! Podobno omalovaževanje je pred časom požel tudi škofjeloški pevski zbor, ki je v počastitev občinskega praz-nkia priredil v isti dvorani koncert, obiskalo pa ga je komaj 50 poslušalcev. Ali v Skofji Loki zares ni posluha za kulturne manifestacije naše mladine? Ali moramo zares ostati pri oceni, da se dvorana DPD »Svoboda« napolni samo takrat, kadar privabi liudi k prireditvam »Pokaži, kaj znaš!«? Res, Itudii takšne prireditve so našim delovnim ljudem v razvedrilo. A žalostno je vendarle, da so le-te skoraj edino merilo za občinstvo, ki se nad odlično pripravljenimi kulturnimi prireditvami ne zna na- sta pokazala tudi Milko Okom vdušiti. Lojze Zupane RTV LJUBLJANA Poročila poslušajte vsak dan ob 5.05, 6., 10., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05. 7., 13., 15., 22. in 24. uri ter da-dijski dnevnik ob 19.30 uri. NEDELJA, 17. aprila 7.35 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Popovič: Stolp v oblakih 8.40 A. Dvorak: Štirje slovanski plesi 9.00 Veselo v novi teden 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Tone Segula: Napad 10.30 Kita lepih melodij 11.00 Lahka glasba 11.30 Silvo Matelič: Utrinki iz današnjih dni 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I 13.30 Za našo vas 13.45 Koncert pri vas doma 15.30 Zbori in samospevi Vasilija Mirka 15.46 Klavir v ritmu 16. Humoreska tega tedna — Mihail Solonov: O kolačku in koprivi 16.20 Rudolf Matz: Posavski ples 16.30 Šestdeset minut športa in glasbe 17.30 Radijska igra — Paul Huhnerf eld: Sam sebi sovražnik 18.15 Stevan Hristić: Suita iz baleta Ohridska legenda 18.30 Melodije za vsako grlo 18.45 Kmečka godba igra 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba 20.05 Izberite melodijo tedna 21.00 Skice iz življenja Ri- charda Wagnerja — VI. oddaja 22.15 Zaplešite z nami 23.10 Popevke se vrstijo 23.38 Muzio Clementi: Sonata Didone abbandonata PONEDELJEK, 18. aprila 8.05 Jutranje glasbeno popotovanje 8.40 Poje ženski zbor France Prešeren iz Kranja p. v. Petra Liparja 9.00 Naš podlistek — Salja-pin: Strani iz mojega življenja — I 9.20 Ruleta za zabavo 10.10 Arije iz Puccinijevih oper 10.35 Majhni zabavni ansambli 11.00 Robert Schuman: Gozdne slike 11.30 Oddaja za otroke 12.00 Vesela klaviatura na hammond orglah 12.15 Kmetijski nasveti — dr. Vlado Gregorovič: Preprečevanje izgub pri novorojenih teletih 12.25 Ljubljanski ženski kvartet poje belokranjske pesmi 12.40 Benjamin Ipavec — Bogo Leskovic: Serenada za godalni orkester 13.30 Ansambel Srečka Dražila 13.50 Witold Lutoslavvski: Bukoliki, pet skladb za klavir 14.05 Poje Marijana Držaj 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Naši popoln1 k i na tujem — Marica Dornik: Na obisku pri voščenih kipih 16.00 V svetu opernih melodij 17.10 Srečno vožnjo 18.00 Radijska univerza — dr. Sergej Vilfan: Mesta — I 18.15 Mihajlo Vukdragovič: Vokalna lirika — ciklus pesmi za alt in orkester 18.30 Športni tednik 20.00 Portreti z Brodvvava — XIV. oddaja 20.45 Kulturna tribuna 21.00 Vrtiljak zabavnih zvokov 21.30 Koncert zbora in orkestra Slovenske filharmonije 23.35 Jurij Gregorc: Godalni kvartet, v E-duru TOREK. 19. aprila 8.05 Samospevi Janka Ravnika, Marijana Kozine in Pavla Sivica 8.30 Dunajski valčki 8.55 Radi ska šola za srednjo stopnjo — 3p' mlada ruski izlet 9.25 Zvon mir Ciglič: Prva simfonija 10.10 Izberite melodijo tedna 11.00 Med Savco in Dravco RADIJSKI IN TELEVIZIIS SPORED od nedelje, 17. aprila 1960 de sobote, 23. aprila 1960 11.20 Dvospevi iz nemških in francoskih oper 12.00 Zabavni ansambel Maurice Larcange 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Jože Spanring: Setveni načrt za krmni trak in nepretrgano siliranje 12.25 Igra violinist Slavko Zim šok 12,45 Oktet bratov Pirnat 13.30 Lahek spored igra Ma- riborskn. instrumentalni ansambel p. v. Vlada Goloba 13.50 Pesmi in plesi iz Polinezije 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Od narodne pesmi do simfonije 14.35 Baritonske operne arije 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Listi iz domače književnosti — Matevž Hace: Komisarjevi zapiski 16.00 Izbrali smo za vas 17.10 Razgovor z voMvci 17.20 Sergej Rahmaninov: Koncert, za klavir in orkester št. 1 v fis-Molu 17.50 Kitarist Laurindo Almeida 18.00 Iz zbornika spominov 18.20 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe — Obisk v operi 18.45 Razgovori o mednarodnih vprašanjih 20.00 Ljubenzenske pasmi poje Zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skobemeta 20.30 Radijska igra — Oskar Davičo: Zrenjanm 21.04 Marijan Lipovšek: Prva suita za godalni orkester 21.25 Revija zabavnih melodij 22.15 Slavna dela iz komorno glasbene literature — XVII. oddaja 23.10 Zabaval vas bo Ljubljanski jazz ansambel 23.35 Ameriške popevke SREDA. 20. aprila 8.05 Mladi talenti Srednje glasbene šole v Mariboru pred mikrofonom 8.30 Isaax Albendz: Iberia — simfonična suita 9.00 Jezikovni pogovori 9.15 Od melodije do melodije 10.10 Igrata violinista Ali Dermelj in Uroš Pre-voršek 10.40 V ritmu današnjih dni 11.00 Pol ure z našimi opernimi pevci 11.30 Oddaja za cicibane 12.00 Petnajst minut z Logarskimi fanti 12.15 Kmetijski nasveti — Marinka Ribičič: Sola in družina 12.25 Pisani zvoki z Dravskega polja 12.45 Četrt ure s pevko Jelko Cvetežar 13.30 Zborovske skladbe iz čitalniške dobe poje Slovenski oktet 13.50 Blaž Arnič: Koncert za flavto, godala, harfo in čelesto 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo: Spomladanski izlet 14.35 Popevke se vrstijo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Novost na knjižni polici — Boris Pahor: Kres v pristanu 16.00 Koncert po i"ljah 17.10 Sestanek ob petih 17.30 Pred praznikom Prvega maja: pozdravi in čestitke 18.00 Kulturna kronika • 18.20 Iz slovenske solistične glasbe od Novih akordov do danes XVI. oddaja 18.45 Domače aktualnosti 20.00 Velike ure opere - V. oddaja 22.15 Petindvajset minut z ansamblom Mojmira Šepeta 22.40 Vokalni kvintet The Flatters in pevka Do ris Day 23.10 Plesna glasba 23.40 Ralph Vau^han W ll1-ams: Flors campi — suita za violo, zbor in orkester CETUTEK. 21. aprila 8.05 Pol ure z zabavnem orkestrom RTV Ljubljana 8.35 Ljubljanski oktet poje pesmi Lovra Hafnerja 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Od narodne pesmi do simfonije 9.25 Zvočna mavrica 10.10 Marjan Kozina: Baletna suita 10.40 Pet minut za novo pesmico 11.00 Popevke in ritmi 11.35 Violoneelist Andre Na-varra igra skladbe R. Schumanna, Enr:qu-eja Granadosa in Joa-quina Nina 12.00 Nekaj narodnih 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Dušan Terčelj: Delo v kleti na pomlad 12.25 Privlačni odlomki iz simfonij in koncertov 13.15 Pihalni orkester JLA p. v. Pavla Brzulje 13.50 Plesna medigra 14.00 Samospeve Ivana Zajca poje mezzosapranistka Dana Ročnikova 14.20 Sport in športniki 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 S knjižnega trga 16.00 1.dejanje Verdijeve opere Trubadur 16.30 Zabavna glasba 17.10 Belokranjske otroške pesmi izvaja Mariborski komorni zbor p. v. Raj- ka Sikoška 17.30 Veliki orkestri — znane melodije 18.00 Turistična oddaja 18.15 Spoznavajmo nase umetnike — XXVII. oddaja 18.45 Radijska univerza — O prometu — kolesarstvo 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Godalni ansambel p. v. Boruta Les jaka 21.00 Twainov »pomen ik — literaturna oddaja 21.40 Komorni intermezzo 22.15 Po svetu jazza 23.10 Nočni koncert PETEK. 22. aprila 8.05 Od Haydna do Hačabur-jana 9.00 Naš podlistek — Salja-pin: Strani iz mojega življenja — II. del 9.20 Zabavni orkester RTV Beograd 9.40 Kotiček Ea mlade ljubitelje glasbe — Kitara pripoveduje 10.10 Pet opernih uvertur 10.35 Pesmice na tekočem traku 11.00 Iz skladateljske skicir-ke Bruna Bjelinskega in L. M. Skerjanca 11.30 Družina in dom 11.45 Zborovske skladbe in priredbe Matije Tomea 12.00 Pozdrav z gora 12.15 Kmetijski nasveti — Venčeslav Ažman: Širjenje nasadov črnega ribeza na Gorenjskem 12.15 Narodne ob spremljavi harmonike 12.40 Iz Verdijevih oper 13.30 Igra violist Srečko Zalokar 13.47 S popevkami po Bvropi 14.05 Radijska eola za nižjo stopnjo — Kako j« Jagoda postala kurir 14.35 Od tu in tam 15.15 Reklame In zabavna glasba 15.40 Iz svetovne književnosti — Eugen Heltui: Datel človek 16.00 IVtkov koncert ob štirih 17.10 Razgovor z volivci 17.20 Delovni kolektivi eeuti- tajo za Prvi maj 17.40 Umetne pesmi poje ionski vokalni kvartet 18.00 Človek in zdravje 18.10 Kalejdoskop zabavnih melodij 18.30 Iz naših kolektivov 20.00 Dva koncerta za dva instrumenta 20.15 Tedenski zunanjepolitični pregled 20.30 Mozartovi koncerti — XVII. oddaja 21.02 W. A. Mozart: Mala nočna glasba 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih 22.15 Nočni oporni koncert 22.45 Pojo The Hi Los 23.10 Moderna plesna glasba 23.39 Blaž Arnič: Godalni kvartet SOBOTA. 23. aprila 8.05 Ali vam ugaja? 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Kako je Jagoda postala kurir 9.25 Skladbe za violo, harfo in flavto 10.10 Radi bi vas zabavali 10.39 Majhen koncert z zbori Gejlusovih sodobnikov 11.00 Jules Massenet: Koncert za klavir in orkester v EiS-duru 11.30 Pionirski tednik 11.50 Deset minut s Štirimi fanti 12.00 Havajski zvoki 12.15 Kmetijski nasveti — ing. Zmago Hruševar: Kako graditi cenene hleve 12.25 Domači napevi izpod zelenega Pohorja 12.45 Pet popevk za pet pevcev 13.30 Prvomajski pozdravi 13.50 Za vsakogar nekaj 14.20 Zanimivosti iz znanosti in tehnike 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.15 Reklame in zabavna glasba 15.40 Na platnu smo videli 16.00 V dvoranah Svobod in prosvetnih društev — XIV. oddaja — Glasbe- no-prosvetno življenje v Kranju 16.30 Vedri napevi 17.10 Danilo Bučar: Eelo- kranjske pisanic« 17.35 Priljubljene popevke 18.00 Jezikovni pogovori 18.15 Po domače v dvo- in tričetrtinskam taktu 18.30 Alfons Bauer igra na citre 18.45 Okno v svet 20.00 Spoznavajmo svet in domovino 21.15 Za prijeten konec tedna 22.15 Oddaja za naše izseljence 23.10 Do polnoči v plesnem ritmu Televizijski spored PONEDELJEK, 18. aprila 18.00 Oddaja za družino in dom 18.30 Poljudna znanost 20.00 TV dnevnik 20.20 Posebno poročilo o delu V. kongresa SZDLJ 20.30 Komentar mojstra Gli-goriča k šahovski partiji Botvinik : Taji 20.40 Tedenski športni pregled 20.90 Srečanje z avtorji risanih filmov 21.20 T V reklame 21.30 T V o filmu 21.50 Pesem s ceste, italijanski celovečerni film TOREK, 19. aprila Tekom dneva prenos s kongresa SZDLJ 20.00 TV dnevnik 20.20 Moliere: Učene žene — komedija SREDA, 19. aprila 18.00 Oddaja za otroke 18.45 Telesna kultura in šport (Zagreb) 20.00 TV Dnevnik 20.20 Posebno poročilo o dolu k umu:'s a 20.30 Prenos nogometne tekme 21.15 Dokumentarni film Fazani 21.30 Glasbena skrinj ca režija FrarT Žižek Četrtek, h. apnia Tokom dneva prenosi s V. kongresa SZDLJ 20.00 TV dnevnik 20.30 angleški celovečerni film PETEK, 22. aprila Predvidoma le prenosi • v. kongresa SZDLJ 20.00 Risani filmi SOBOTA, 23. aprila 18.00 Dušan Uadovič: Ladja maščevanja, tv igra za otroke 18.45 t v pošta 20.00 tv dnevnik 20.20 tv reklame 20.30 Akademija tvd Partizana — prenos z Gospodarskega razstavišča Za tem prenosom sledi partizanski pohod Ob žici okupirane Ljubljane Za tem pa iz Zagreba TV film o nevidnem človeku DRUŽINSKI P O M E N K I Zdravstveni p; men šolskih kuhinj Otrokom primanjkuje zlasti zaščitnih snovi, to je vitaminov, rudnin in živalskih beljakovin, preveč pa dobijo ogljikovih hidratov in maščob. To se pravi, da dobivajo premalo sveže zelenjave in sadja, premalo mleka in mlečnih izdelkov, mesa in jajc, preveč pa kruha, sladkorja in testenin. Zato si moramo prizadevati, da otroško prehrano čimbolj uravnovesimo. Šolska kuhinja naj torej nudi otroku predvsem tista živila, katerih doma ne dobi dovolj, ne pa živila, ki jih že tako ali tako dobiva, morda celo preveč. S tem ne bomo izboljšavi samo zdravstvenega stanja otrok, temveč jim bomo pripomogli tudi do boljših učnih uspehov in opravili bomo važno zdravstve-no-prosvetno nalogo. Čeprav je težko zasledovati, kako vpliva dodatna hrana na otrokovo zdravstveno stanje in njegovo duševno zmogljivost — (ker je šolski otrok le majhen del celotne prehrane), vendar imamo že zelo prepričljive dokaze, ki so jih dali razni poizkusi v drugih državah. Pri otrocih, ki so dobivali dodatek v mleku in sadju, so opazili najboljši duševni in telesni razvoj. Pri tej skupini je padlo število okužb, velik pa je bil napredek tudi pri učnih uspehih. poizkusov je bilo opravljenih ■ nešteto, pozneje tudi v nava nih šolskih kuhinjah, kjer s0 otroci dobivali samo mahc°' Najkrajša poizkusna doba Pa ' bila celo samo 6 mesecev. " i vsod je bila tudi določena k°n' trolna skupina, ki te malice *? dobivala. Rezultati so bili P°* vsod v.dni, tako na učnih uspf" hih kot na zdravstvenem staJtf otrok. Pri vseh teh poizkusih P* se je izkazalo mleko kot živilo največjim pozitivnim vpliv««0 zdravju otrok. Zato 30 drž»v ? kjer so organizirane šolske **? hinje, priznale mleko kot osn° no živilo za otroke. Konec prejšnjega in v začet tega stoletja je prevladova mnenje, da je glavno, da ^ otrok sit, torej da dobi d°v hrane. Ko pa je dozorelo epo^' nje, kakšen pomen imajo za raz' rud' Uspešen prvi korak V nedeljo, 10. aprila, so na Jesenicah v hotelu Korotan prvič pripravili revijo modemih ženskih frizur, pričesk in modnih oblačil. Pobudo je dalo jeseniško frizersko mestno podjetje, ki je v sodelovanju 6 frizerskim podjetjem iz Radovljice, s kozmetičnim podjetjem »-Narta« iz Ljubljane in z »Almiro« iz Radovljice revijo uspešno pripravilo. Obisk in zanimanje občinstva je bilo izredno veliko. Naslednjo revijo bodo pripravili v večjem obsegu in vsekakor v večjem prostoru. K. Z voj otrokovega organizma ninske snovi in vitamini in razmerje posameznih snovi prehrani, je dobila pou< predvsem kvaliteta hrane i° *: merje, v katerem naj otr»k biva posamezne snovi. Zato P vladu je načelo, naj nudijo s ske kuhinje otrokom dopc*0*^ hrano, to je tinte snovi, ki J otrok v domači hrani ne ^TJ^m dovolj. Razen organov obte«*^ družbenih organizacij, so P vsem starši poklicani, da P ^ gajo tem važnim ustanovam, se bodo razvijale naprej. NASVETI e Stekleno posodo lepo žimo s surovim nastrga ni«0 krompirjem ali s koprivam' 0? roma s preslico. © Palice omel in metel rajo biti gladke, ker z njim« že pometamo. Ne smemo ribati. Zdrgnemo jih le s sif vim papirjem ali z vlmom. Ali ste dobri starši? Belgijska revija »La femme prevovante« je v eni izmed svojih številk objavila naslednja vprašanja: Očetje: 1. Ali kdaj vpričo otroka hvalite njegove izredne sposobnosti? 2. Ali ste ga majhnega navadili na to. da mu v vsem ustre-žete? 3. Ali ste kdaj v njegovi prisotnosti rekli, da vam srce ne da, da bi ga kaznovali? 4. Ali ste ga kdaj kaznovali brez pravega razloga? 5. Ali ste se kdaj norčevali iz njegove pomanjkljivosti in ga nestrpno odpravili, če je bil potrt? 6. Ali ste mu kdaj dali vedeti, da I materjo niste enih misli glede njegove vzgoje? 7. Ali jc kdaj priča, ko se proti ženi slabo obnašate? 8. Ali ste mu kdaj pokazali, da vas njegovo vedenje v šoli in doma prav malo briga? 9. Ali skrbite za to, da v pastem času ni čisto prepuščen samemu sebi? 10. Ali prepustite otroka v po>-čitnicah samo ljudem, za katero veste, da se nanje lahko zane-sete, če sami ne marate t njim na počitnice? Na prvih osem vprašanj mora biti odgovor »ne« in na zadnji dve »da«. Matere: 1. Ali ravnate I njim, kot da jt prvi v hiši? Z. Ali popušča*c njegovim muham? 3. Ali ste i njim kdaj surovi in so drugI«! istim stvarem smejete? 4. Ali z njim vred obsojate učitelje, če so ga po pravici kaznovali? 5. Ali mu slikate očeta kol tirana, ki je v hiši samo zalo, d:i ga kaznujete? fi. Ali zahtevale, da si mota pomagati sam, kadar /.uide v liu de škripe c? 7. Ali ga obsipate I psovkami: lažnivec, tat •.. ne da bi pretakali razloge njegovega ravnanja? 8. Ali ga neprestano primerjate i najboljilmi v razredu, Čeprav veste, da njegovi možgani tega Bi zmorejo? !). Ali terjate od njega več, kot duševno In telesno /more? 10. Ali sklepate z njim zaroto Sa očetovim hrbtom? Na vsa vprašanja je odgovor »ne«. © Zarjavele ključe zdrS°( s petrolejem ali jih denemc nekaj časa v trpentln. Q Srebrn in zlat nakit *isU mo s cigaretnim pepelom. 41 Gumaste predmete re/'€f^e-z ostrim nožem, ki ga P**fl .fl< zanjem namočimo t mrzlo v H Gozdni zrak, ki je zdr»v prijeten, je čutiti v sobi. ce^f, vrelo vodo nakapljamo mal* pentina. Sol razdro Sol v kepah - oe- najhitreje, če jo denemo zaVpflu kaj časa v ne pretopio oeC1;jP-Da preprečimo nadaljnje af j, manje, primešamo soli nekaJ ža ali graha. S) Kadar kupujemo rnr^xe0e be, glejmo na to, da l**1*', ^ja. rdeče ^ Ka- po ribah, da imajo nap jasne oči in vlažne 4$ Pokrito posodo s PraVOrOc0 vo postavimo v posodo * % će vodo in počakajmo, da »<* jo jc. [mi boljši okus, kot '' grejemo na vroči plošči. MODA i....... Preprosta, a elegantna ~_ (iIu primerna za spomladai'' v SOBOTA, 16. APRILA 1960 gorenjske; Stroge kazni - najučinkovitejše sredstvo zoper trgovino z mamili . Neverjetni dobički pojasnjuje- in močna organizacija. Sami čla- J°. zakaj se uvaža v ZDA toliko ni mafije se ne ukvarjajo s pro- •"amil. Ameriški Biro za borbo dajo, temveč imajo za to najete proti mamilom (narkotikom) ljud:. Kaže. da je mafija orga- ■»atra. da je v ZDA 45.957 uži- nizirala prodajo mamil na za- valcev mamil. Devet desetin teh hodni obal: ZDA tudi z Vzhoda, *^ya heroin, povprečno pa izda iz Rangoona, Hong Konga uživalec mamil dnevno 20 Singapura, kjer so laboratoriji lev za mamila. Glavni cen- herona. Odtod gre njegova pot vsak dolar Iri Det80- ^ Arigeles- Chicago in do ZDA in Kanade Japonske" mi^01/' Amerižki uživalci ma- Filipinov in Južne Amerike in !iJon letno preko 500 mi- to zopet prinaša velike dobičke, mil ^olarJev trgovcem z ma- a tudi velik riziko. Eden izmed i.uJ'j^'"3 te§a denarja pa je izvorov heroina je Mehika. UKradena. je, da je v Ameriki mno- Cariniki imajo polne roke t°h uživalcev mamil, precej pa dela. ker je dokaj težko najti £/,..Je tudi v drugih državah, skriti narkot k. Tihotapci ga rr'jo. da je v Veliki Britaniji skrivajo v oblekah, pod avtomo-kQt 442 uživalcev mamil, ka- bili, zelo pogosto pa ga tihotapi so službeno sporočili, v pijo tudi ženske. Trgovina z opi-v^'nc''ji več- kot 300 in v Italiji jem ima na nasprotni strani k> kot 360. Drži namreč, da v fronte 280 agentov ameriškega co jf^^h štejejo med užival- Biroja za borbo proti mamilom jajo Z8g? Jih Je v resnici mnogo več. rali samo v Rimu 600 ljudi, ki ^ °raj vsi opijati, ki prispejo so se ukvarjali z nedovoljeno tr- s ° obal° ZDA. skupno govino z mamili. vel i! om' prav tako Pa tudi "ko količine marihuane — vsa Ameriški strokovnjaki za bor- 9 krnila prenaša mafija, tajna bo proti mamilom sodijo, da so __ eden izmed najučinkovitejših y ukrepov — zelo stroge kazni.' "aftna polja ob jadranski obali 80 v ameriški državi ohk> j 1 sprejeli zakon, da je najmanjša ^^tos se obetajo pomembna kazen za prvi prekršek v trgo-jad ritJa naftnih nahajališč na vini z mamili 20 let strogega anski obali. Lani so začeli b zapora, se je trgovina s tem bla-bj. KUsriim vrtanjem pri Murvi gom zmanjšala za 80 odstotkov, tanv ^adra z največjo vrtalno Podobno se je zgodilo tudi v Koji, u '^Iro pri nas. Od prod viti"1- lumbijj in drugih državah (Egipt. 4ooo ,Tn globine ^amil samo tiste, ki priha- in to ob pomoči policije raznih na zdravljenje v bolnišnico, držav. V zadnjih letih so areti- TONE SVETINA LOVCEVA HCI Riše Milan Bati$ta 133 Šele, ko je Jozelj planil pokonci in zgrabil za puško, in je Herman prestregel v roke medleče dekle, je Boštjan izginil. Stari lovec ni hotel verjeti dekletu, ko je bila bledla a Boštjanu. Sele, ko je prišel k sebi tudi preplašeni Herman in je potrdil, da je videl obvezano glavo, je tudi oče verjel. Toda kljub temu ni stopil pred vrata. Neka tesnoba in zamorjenost je legla mednje. Pogasili so ogenj, utišali luč in se odpravili spat. To noč Minka ni zatisnila očesa. 134. Z belim dnem je Jozelj odrinil zapah in s puško v rokah stopil na piano. »Glej ga hudiča, res je bil tukaj!« Stari lovec je strokovnjaško ogledal sledove, ki so peljali pod okno, kjer je bil v snegu tudi odtis puškinega kopita. S Hermanom sta šla z orožjem v rokah previdno po sledi. Vodila ju je daleč okrog in pripeljala pod Orlovo steno. Lovca sta se spogledala. Sled je izginila v nedostopnem skalovju, kamor sta lahko sledila le z očmi. Doma je oče robantil nad hčerjo, da je pustila luč, ki je privabila človeka. 135. Lovsko razpoloženje je bilo skaljeno. Herman je bil kakor z vodo polit. Drugi dan so bili spodaj v koči. Ruševci so le slabo pihali. Obetala se je sprememba vremena. Veter je vršal v rušju, goste megle so pregrnile gore. Strupen mraz jih je tresel. V pišu vetrov se je zgubljala zaljubljena pesem ledenih svatov, temnookih, rdečerožastih pevcev. Rugljali in pihali so okoli njih, toda pred puško ni priletel nobeden. Potem jih je zagrnila megla. Kazalo je, kakor da jih gore ne marajo. Umaknili so se v dolino. ,VAS INTELEKTUALCEV Na vznožju planine Juhor je Danes je na fakultetah in sred- zemljo, so končali osemletno šolo. 2420t^m so doslej dosegli že Mehika, Kanada), ki so poostrile Don}l Krim, v kateri je sto go- D. Krči na. Tiste, siromašna vas njih šolah okrog 30 mladih i/. T o jc nepisano pravilo omenjene dinarjev! Nekaj okroglih TEŽAVE S STANARINO »Kako naj človek živi, če pa sobica za samca stane osem tisoč ustrezne kazni. ki so ostali spodarstev. Sama vas zapusti na na domačem posestvu, bi lahko prešteli na prste. A tudi tisti, ki so ostali dom*, d* obdelujejo vasi, ki nima nepismenega prebivalca. Tudi najstarejši vaščan je končal osnovno šolo. mimoidočega kaj prijeten vtis. V vasi so hiše zelo lepo zidane in opremljene, kar ni primer v vaseh tega okoliša. Donii Krčin pa m znan samo po tem. Več kot sto fantov in deklet je dokončalo fakulteto ali vsaj katero izmed srednjih šol. Zato so $\\ v splitskem uradu za izgub- predmestju Splita, je naletel na vaščani ponosni na svoje »šolar- ijene predmete — neki meščan .skupino otrok, ki je pretepala konja. Ko so ga zagledali so se razbežali in tako je ostal sam s konjem. Vendar ni in ni mogel Konj v uradu za izgubljene predmete Nenavaden primer »e je dogo- Meščan, ki se je sprehajal v />«, ker je po njihovi^ zaslugi vas je pripeljal konji zaslovela po vsej deželi. V z*d Najnovejši tip avtomobila, ki ga poganja sončna energija njih nekaj desetletjih ima vsako gospodarstvo vsaj po enega člana, ki je končal fakulteto ali srednjo šolo. Danes vaščani Spodnjega Krčina ponosno govorijo o tem, da so dali samo v povojnih letih štiri zdravnike, /5 učiteljev in predavateljev, 8 profesorjev, 4 inženirje, 12 agronomov, nekoliko pravnikov, enega vremeno-slovca itd. Seveda pa se kmetje pritožujejo, da je spričo tega postala vas pusta, kot pravijo in da se srečujejo s svojimi otroki samo ob praznikih. Med njimi so tudi taki, ki so izšolali na fakulteti po dva sina in hčerko. Če drugega ne se mladi poročijo in zapustijo vas. Danes je v vasi že nekaj hiš, ki so popolnoma prazne. Starejši vaščani še danes s ponosom govorijo • svojem kulturno-pros-vetnem društvu, ki ga ie vse do smrti vodil z velikim uspehom vaški učitelj Bora Čirič. Več kot tri desetletja je nudilo krčinsko kulturno-prosvetno društvo s svojim programom odlično zabavo svojim prizadevnim va-ščenom. /Vrt gledaVške predstave v vas so tudi priha jal: gledalci iz več ' kilometrov oddaljenih vasi. J smrtjo omenjenega učitelja je nastala seveda vrzel. ALI ŽE VESTE . .. ... da so včasih merili čas s koraki? V komediji, ki jo je napisal grški pisatelj Ari-stofan pred 2300 leti, je takole napisano: Atenka Pra-ksagora pravi svojemu možu Blcpiru: -Ko bo sonce za 10 korakov, se pomaži z dišavami in pridi večerjat. V tistih časih so se namreč mazali in drgnili z raznimi dišečimi mažami in olji. samo da se jim ne bi bilo treba umivati in da so lepo dišali. A pustimo sedaj to. Vprašajmo se raje, kaj pomeni izraz: ••senca za deset korakov?« Pravijo, da je blizu doma Praksagore in Blepira stal steber ali spomenik. Sončnega dne (teh je v Grčiji zelo veliko) je spomenik metal senco. Da bi zvedeli, koliko je ura, so ljudje, ki so hodili mimo. merili senco I koraki. Zjutraj je bila daljša, opoldne čisto kratka, proti večeru pa se je zopet potegnila. To je torej odgovor na vprašanje, kako so svoje dni merili čas s koraki. »Kaj, toliko plačate za sobo?* »Ne, toliko dobim zanjo.* NERODNO VPRAŠANJE Kupec pride v trgovino: >Tovarišica, imate svilene hlačke?* Nova prodajalka, užaljeno: »Čujte, vi, — kaj vas pa to briga!* ENAKA ZNAČAJA »Nerad veliko govorim,* pravi najti lastnika. Nihče ga ni ho- W novemu uslužbencu. »Kadar tel sprejeti. Zaradi poškodb, ki vam bom pomigal s prstom, pn-so mu jih prizadeli otroci ga je dite k meni.* odpeljal na veterinarsko posta- »°> P°tleJ sva PA kar za sku-jo, kjer so mu sicer nudili po- Pah Jaz tudl msem zgovoren. Če moč. vendar ga niso hoteli ob- vam bom odkimal, me ne bo.* držati. Objavili so tudi oglas v ZASLUŽENI HONORAR časopisju, a lastnik se ni javil. Potem je nekdo predlagal, da peljejo konja v urad za izgubljene predmete. Rečeno — storjeno! Uslužbenci so najprej mislili, da je šala, vendar jih je meščan kai hitro prepričal o resno- GOSPODINJSKE POMOČNICE »Od kod pa končno tebi denar?* »Urednik mi je dal 500 dinarjev in me prosil, naj preneham s pisanjem.* sti primera. Kaj so hoteli! Konja so vpisali v knjige za iz gubljene predmete. Potem je še- sojpravzaprav ^godovinlski [ le nastala prava težava. Kam s konjem, kajti to ni dežnik ali klobuk, ki ga lahko spraviš v omaro. Poskusili so pri nekaterih V VELIKI BRITANIJI ivzaprav zgodovinlski jem: dandanašnji jih 'tako rekoč ni več. Niti en odstotek angleških družin si jih ne more privoščiti, čeprav jih imajo nekateri starejši vdovci in mla-splitskih podjetjih, ki imajo tu- di samci. Pač pa je zelo naraslo di živinsko vprego, s prošnjo. Število družin, ki najemajo za da začasno sprejmejo izgublja- nekaj ur na dan ali na teden nega konja. .Tako ga je prevzelo snažilko. Mnoge žene, ki se od-podjetje »Špediter-". Danes ga pravljajo zjutraj na delo in se lahko pogosto vidijo na splitskih vračajo (pri deljenem delovnem ulicah, kajti od takrat je že pre- času) šele pozno popoldne doteklo precej časa, lastnik pa se mov, si privoščijo »razkošje« še vedno ni oglasil. Seveda, le ki odklene stanovanje z last-kdo bo iskal konja v uradu za nim ključem, pospravi, skuha izgubljene predmete!? obed in odide. I) * kak Dr» " Soru'n<>Ba zahoda je nabral cel snop raznoterih rož in roli. Med velikimi rumenimi kresnicami so bile kačje rože Ml. Pot« su!. N 0r lan modre zvonvice in divje perunike. ni je zažvižgal mi prste in poklical ovco vodnico: »Belka. ^Icvj*. nrmarjovem dvoru je vladalo praznično razpoloženje. ^ekli S° l)0,<'icm 'n P1*' vodnjaku so se umivali hlapca in ^•Prot ('V°ri* 0 ■"° stopil gospodar. Ovčar mu jc izročil rože in ^ar lepo si nabral,«- jc pohvalil ovčarja. •W jo bil vesel pohvale. »Po najlepših sem segal,- jc raket nar,. !?Sr>t)('ar je razvezal povesno in odbral prst rož: »Na, pa Vener ovci vodnici 1« <>včar je vzel in stekel v stajo, okrasi lilrtin.- »e Je obrnil gospodar k velikemu hlapcu, »bos krave *t0"1'0, vedve. Spela in Poloniea,- jc rekel deklama, »pa idne^ /alto ^° razdelil vse rože. Sam pa je vzel praprot in jn v " w 'trnu.. 1 jp dišalo po sveži peki: po rženem kruhu, orehovih Se,| strd«'nih ko'a-'kih. taklek I ^° 1111 k'H,> ' P^čl in odvil srebotovo trto. Potem je Driš,.| "i"' na 'n raagrnll praprot. »Da bo sveti Janez Krstnik Vstai . jerpergvat,- je šepetal, kakor hi molil. Nato jc »»»Pil ven. Jih n j11 Prinesla belih kresnic. »V meji, tam pri križu sem In rUjr nkla bratu- »Uudi poklici!« Bosp°dar je poklical hlapca in dekli in pastirja. Pobožno resen je bil Mini obraz, ko je delila kresne rože. Odšli so k hišnemu oknu in vsak je zataknil svojo kresnico v gavter. In sedem kresnic je iz črnega križastega okna zablestelo v skrivnostni večer. Spela je izginila za hišo, pa se je kmalu spet vrnila. V roki je imela majhen šopek. Vrgla ga je na streho. Dvakrat se ji je strkljal na tla, v tretje pa je le obstal prav na kraju. »No, no, saj Matevž iz Podhoma že komaj čaka nate!« ji je penagajal Martin. »Kaj boš ti, ki te nobena nr mon!" mu je zabrusilo staro dekle in steklo v hišo. Hlapce se je zasmejal. Mali dekli pa šopek ni hotel obstati na strehi. Vrgla ga je že v četrto. »Samo trikrat se sme,- jo je opomnil ovčar. »Poloniea, ti si pa za take reči še premlada.- se ji jc nasmehnila Mina. »Mhm!- je pritrdil Martin. Na Dolgi ježi je nekdo zavriskal. »Zasipski črednik Urban se že oglaša,- jc rekel mali hlapec in pokazal v hrib. »Kdo gre gor?« Oglasila sta se Poloniea in ovčar. Pa dobro zapahnite vrata, ko se vrnete!- je gospodar še /.aklical za odhajajočimi. — Pohiteli so prek grobljastega polja skozi gaj stoterih jesenov in dišečih lip, prišli na srenjsko gmajno in se zapodili v strmo pobočje Dolge ježe. Pripehali so se do vrha. Kakor velika črna kopa se je proti zvezdnatemu nebu dvigala visoko naložena grmada, pripravljena, da zagori v tisočerih plamenih. Mladina iz Zaspega in Podhoma se je živo drenjala okoli nje in komaj čakala, da se dvigne vaški črednik Urban in ukreše ogenj. Večerniea je zašla za temna obzorja in črednik se je dvignil. Vzel je kresilo in pest suhe trave ter pokleknil h grmadi. Jeklo je zapelo in vkresala se je iskra. Droban plamenček je obsijal sivo brado priletnega fanta. Ogenj je siknil skozi suho dračje in dolgi rdečkasti zublji so objeli grmado. Kres je vzplamtcl. Rožnati sij ognja jc nblil kresovalce. Izpod širokokrajnih klobukov z žametnimi krivci so v prešernem veselju sijali obrazi. Med dekleti v belih ošpetih in modrih krilih so posedali fantje. Jasen vrisk je planil, se je razlegel v noč, vesel fant se je široko zasmejal in temne ustnice lepega dekleta so se odprle v začudenju. Tiho je tlela ljubezen. »Mladost, mladost!- se je nasmehnil stari črednik. Njegov pogled je objel ves ta svetli prostor, vso mladost, ki je kipela ob njem. In ko je videl pred seboj vse to življenje, je zamižal. Nato je odprl oči, vstal in se razgledal. Kakor veliki udeči dragulji so žareli premnogi kresovi na Belščici in na Stolu, na Zelenici in na Begunjščici, na Dobrči in na Joštu, na mnogoterih krajih po Jelovici, dalje niže doli na Straži in na Slamnikih. Pastirji in drvarji in lovci kresujejo in vsa dežela se veseli senčnega praznika, je pomislil Urban. Kres se je medtem divje razplamtel. Prasketajoči plameni so lizali debele veje, močan sij rdeče svetlobe se je globoko zajedal v temo. »Jejmo!- se je oglasilo dekle. »Vedno bi jedla!- ji ie oponesel črednik. »Jej, pa tiho bodi!- mu je ponudilo veselo dekle sladki štrukelj. Vsi so posedli. Dekleta so se košatila nocoj s štruklji in jih lomila fantom. Vitko dekle se je približalo Janezu, Hribarjevemu ovčarju. »Na, od našega semnja!- je reklo in mu odlomilo pol štruklja. Janez jo jc pogledal I velikimi vprašujočimi očmi. »Roža!« je vzkliknil. »Nisem Roža, Katriea sem!- se je zasmejalo dekle. »Katero Rožo si p* imel v mislih?- je bila radovedna. »Oglarjevo s Trate,- jc rekel fant, vzel ponujeni štrukelj in povesil pogled. »Cisto si ji podobna,- je tiho pristavil kakor v opravičilo in ji izginil izpred oči. ^24307853277 SOBOTA, 16. APRILA M* Te dni po sveto DAN AFRIŠKE SVOBODE 15. aprila pred dvema letoma se je v Akri, v glavnem mestu Gane, začela prva konferenca vseh osmih, tedaj neodvisnih afriških držav: Etiopije, Gane, Liberije, Tunizije. Maroka, Združene arabske republike, Sudana in Libije. Med drugim so sklenili, da se 15. april slavi kot »Dan afriške svobode«. AFRIKA PRIPADA AFRIČANOM! Na drugi konferenci azijsko-afriške solidarnosti v Conakrvju se nadaljuje delo v komisijah. Komisija za politična in orientacijska vprašanja, gospodarska komisija in komisija za kulturna in socialna vprašanja razpravljajo o vrsti problemov Azije in Afrike. Na plenarni seji je med drugim govoril tudi predsednik Nacionalnega kongresa Ugande Ki-vanuk, ki je podrobno razčlenil položaj v Vzhodni Afriki. Dejal je, da pripada Afrika afriškemu ljudstvu in da noče biti posest nikogar drugega. Pozval je na solidarnost in boj proti osamitvi, ki bi jo radi vsilili Afriki kolonialisti in njihovi plačanci. POMORSKA KONFERENCA PREKINILA DELO Udeleženci mednarodne konference o pomorskem pravu v Ženevi so v četrtek sklenili, da bodo 19. aprila prekinili delo. Na plenarni seji prihodnji teden bo predloženo poročilo komisije te konference o širini teritorialnih voda in področja za ribarjenje. SOVJETSKA DELEGACIJA SPREJELA PREDLOG ZDA Na četrtkovi seji konference o opustitvi jedrskih poskusov ie sovjetska delegacija sprejela ameriški predlog, naj se prihodnji mesec sestanejo znanstveniki treh držav, da bi proučili delovni program, ki naj omogoči ugotavljanje morebitnih podzemskih jedrskih eksplozij. Prvi sestanek bo verjetno 11. maja. Pred prihodnjo sejo konference, ki je napovedana za 25. april, bodo vodje treh delegacij, kakor pričakujejo, odpotovali v Moskvo, v "VVashington in v London na posvetovanje s svojimi vladami. FANFANI SESTAVLJA VLADO Po 50 dneh politične krize v Italiji in dveh neuspelih poskusih za sestavo nove vlade, Segni-levem in Tambronijevem. je predsednik republike Granchi v četrtek popoldne dal mandat za sestavo nove vlade profesorju Amintoru Fanfaniju, ki je, kot je navada, s pridržkom izjavil novinarjem, da bo skušal zaupano mu nalogo čimprej rešiti. TELESNA KULTUR/, r Pred Ekonomiado v Kranju Nad 400 nastopajočih Se nekaj dni in v Kranju se bo zbrala mladina devetih ekonomskih srednjih šol iz vse Slovenije. V zvezi s tem smo prosili za razgovor športnega referenta pri osnovni mladinski organizaciji na Ekonomski srednji šoli v Kranju tov. BOGDANA VONCI-NA, ki nam je odgovoril na nekaj vprašanj. »Katere šole sodelujejo letos na ekonomiadi v Kranju?« »ESŠ iz Kopra, Murske Sobote, Ljubljane, Novega mesta, Ajdovščine, Trbovelj, Celja, Maribora in Kranja.« »Zanima nas tudi, v katerih športnih panogah bo vsa ta mladina tekmovala?« »V atletiki bodo moški nastopili na 100 in 1000 metrov, nadalje v skoku v daljino in višino, v metu krogle in štafeti 4 krat 100 m, ženske pa bodo nastopile v teku na 60 in 400 metrov, skoku v daljino in višino, metu krogle in štafeti 4 krat 100 metrov. Ostale športne discipline pa so še: rokomet, odbojka, šah, kjer bodo nastopile mešane ekipe, namizni tenis, kjer bodo tekmovale samo ženske in streljanje.« »In koliko predvidevate^ da bo udeležencev na ekonomiadi?« »Po vseh prijavah računamo, da se bo te športne manifestacije slovenskih ekonomistov udeležilo nad 400 tekmovalcev.« »Kje pa bodo vsa športna srečanja?« »Rokomet bomo igrali kar na treh igriščih, in sicer na Mladosti, na dvorišču IKŠ Iskre in na Žulariji. Šah bomo igrali v Dijaškem domu na Zlatem polju, ostala športna srečanja pa bodo na igrišču Triglava.* »Kaj boste, razen športnih tekmovanj, v okviru ekono-miade še pripravili?« »Pripraviti nameravamo tudi kulturno umetniški program, na katerem bo nastopila vsaka šola z dvema točkama. Zadnji dan ekonomi-ade, 29. aprila, pa bomo organizirali izlete za vse udeležence po vsej Gorenjski.« »In kako ste organizirali stanovanje in prehrano udeležencev?« »To imamo vse preskrbljeno, in sicer v Dijaškem domu na Zlatem polju, kjer bodo vsi tekmovalci stanovali in se hranili.« M. Z. POSVETOVANJE O TELESNI VZGOJI Občinski odbor SZDL v Kranju pripravlja za prihodnje tedne nekaj širših posvetovanj. — Na enem bodo govorili o metodah dela vodstev osnovnih organizacij, na drugem pa o problematiki športa in telesne vzgoje. Pripravlja tudi predavanje za novo izvoljene šolske odbore, krajevne odbore in odbore SZDL. Posebno bo zanimivo drugo posvetovanje, ki je predvideno za 20. april. Na njem bodo govorili o tem, kako se uveljavljajo zaključki kongresa za fizično kulturo, o problemih množičnosti, o vaditeljskem kadru in materialnih sredstvih in telesnovzgojnih organizacijah. -k Sindikalna podružnica „Sava" organizira počastitev 1. maja Kot smo že pisali, organizira sindikalna podružnica tovarne šole Iskre, Iskre II, Sava in Osemletke »Stane Žagar«. V od- gumijevih izdelkov »Sava« iz bojki bodo tekmovale ekipe kar Kranja množično tekmovanje, v športu, v počastitev delavskega praznika 1. maja. Kranjski delovni kolektivi bodo tekmovali v rokometu, namiznem tenisu, odbojki, streljanju šahu. v dveh skupinah 21. in 22. IV. V rokometu bodo ekipe tekmovale prav tako v dveh skupinah, in sicer v prvi Osemletka »Stane Žagar«, Sindikalna in podružnica IKŠ Iskre, Iskre, Gumarske šole in Elektroteh- Doslej se je za to sindikalno ničnega podjetja Kranj, v dru-tekmovanje prijavilo že precej Bi skupini pa Gimnazija, »Go- ekip. Tako bodo v odbojki tekmovale sindikalne podružnice Iskre, Gumarska ind. šole, Gorenjskega tiska. Ind. kovinarske Mladost pred novo zmago V slovenski republiški rokometni ligi je bilo preteklo nedeljo odigrano 11. kolo. Seveda je bilo za Gorenjce razen srečanja domače ekipe Mladosti s Koprom, najzanivimejša tekma prav gotovo med Odredom in Krimom. Seveda je tu vsak na tiho upal, da bo Krim le porazil dolgoletnega slovenskega prvaka Odred in s tem dal možnost Mladosti, da morda postane slovenski prvak. Vendar je bil to račun brez krčmarja. Rudar je v Ljubljani zasluženo premagal Svobodo, domača Mladost Koprčane, Branik pa Ajdovščino. Morda je majhno presenečenje z zmago Kovinarja nad ljubljanskim Slovanom. © Danes igra kranjska Mladost v Ljubljani s Slovanom. Tu ima Slovan samo prednost domačega igrišča. vendar smo prepričani, da Kranjčani svojih pristašev tudi to pot ne bodo razočarali. Tekma bo ob 16.30 uri na Kode-ljevem. renjski tisk«, Tiskanina, Sava in Vajeniška šola raznih strok. Tekmovanje v rokometu pa bo od 18. do 20. aprila na Žulariji. Prav tako so se vse zgoraj navedene ekipe prijavile tudi za ostale športne discipline. % Sindikalna podružnica v Savi je za vse najboljše ekipe pripravila tudi praktična darila. LJUDJE IN DOGODKI , vrhom' Od torka 12. do četrtka 14. IV., je bilo v VVashingtonu tridnevno posvetovanje zunanjih ministrov vodilnih atlantskih držav. Posvetovanje sodi v okvir priprav na predsedniško konferenco med Vzhodom in Zahodom, ki se bo začela 16. maja v Parizu. Zunanji ministri ZDA, Velike Britanije in Francije so govorili predvsem o nemškem in o berlinskem vprašanju. Posvetovanj pa so se udeleževali tudi ministri Zahodne Nemčije, Italije in Kanade ter generalni sekretar Atlantske zveze Spaak. V središču pozornosti so bili predvsem razgovori med zunanjimi ministri treh velikih sil: Herterjem, Llovdom in Couve de Murvillom. Spričo precej različnih stališč ZDA, Velike Britanije in Francije do nemškega in še posebej do berlinskega vprašanja, so mnogi politični opazovalci dvomili, da bo prišlo do enotnih stališč o teh problemih. Prav zaradi te neenotnosti je pravzaprav tudi prišlo do vvashington-skega posvetovanja. Uradno sporočilo, ki je bilo izdano ob koncu tridnevnih razgovorov je sicer naznanilo popolno soglasje o vseh obravnavanih problemih, vendar vvashin-tonski diplomatski krogi zelo skeptično gledajo na ta sporazum, še posebej zato, ker so splošno znana nasprotja v glediščih med zahodnimi državami, kar zadeva berlinsko vprašanje. Že samo dejstvo, da so na \vashingtonskein sestanku zahodnih zunanjih ministrov, govorili predvsem o berlinskem vprašanju, kaže. da Zahodni Nemčiji ni uspelo doseči, da ta problem ne bi načeli na pariški konferenci. Politični opazovalci sodijo, da se predvsem britanska vlada nagi- ba k temu, da bi zahodne države popustile tako daleč, da bi prišlo do dejanskega priznanja Vzhodne Nemčije. Francozi so v tem pogledu odločno na strani Bonna. Manj jasno pa je stališče ZDA, čeprav tudi ZDA vztrajajo na nadaljnji vojaški prisotnosti zahoda v Berlinu. Očitno je, da jc zahodni diplomaciji vedno teže iti mimo dejstva, da danes obstajata dve nemški državi. Po vesteh nekaterih svetovnih agencij je zategadelj Ilerter tudi že izdelal plan, po katerem bi zahodne države priznale Vzhodno Nemčijo, če bi se na svobodnem referendumu zanjo izjavila večina vzhodno nemškega prebivalstva. Taki referendumi, kot tisti, ki ga je predlagal kancler Ade-nauer za zahodni Berlin, so seveda predvsem zelo problematični in nesimpatični pred konferenco na vrhu, ker ne pomenijo drugega kot njeno spodkopavanje. Vse kaže, da tudi na predsedniški konferenci v Pari/.u ne bo dosežen odločilen napredek pri reševanju berlinskega vprašanja, čeprav je Sovjetska zveza izjavila, da bo v primeru, če ne bo dosežen napredek, sklenila ločeno mirovno pogodbo z Vzhodno Nemčijo. Dokončno urejanje tega vprašanja bo verjetno preneseno na poznejšo politično aktivnost, ki se bo razživela z obiskom predsednika ZDA Eisenho-vverja v juniju v Sovjetski /.vezi in na morebitni konferenci zunanjih ministrov štirih velikih sil, ki naj bi bila konec tega leta. Spričo določenega napredka pri razgovorih o ustavitvi jedrskih poizkusov bo morda prav to vprašanje postalo osnovna tema pariških razgovorov. IZ AFRIKE V EVROPO V četrtek sta v veliki tajnosti odpotovala na Korziko — francoski otok v Sredozemskem morju, ki meri 8.720 kvadratnih kilometrov in ima 320.000 večinoma italijansko govorečih prebivalcev — francoski minister za atomsko energijo Pierre Guillau-mat in visoki komisar za atomsko energijo Francis Perrin. O potovanju uradno ni bilo ničesar sporočenega. Zvedelo pa se jc, da sta oba predstavnika francoske vlade razgovarjala ha otoku z lokalnimi predstavniki oblasti o možnostih, da bi Francija opravila na tem otoku manjše podzemeljske atomske poizkuse. Kaže, da se je spričo velike vročine, ki se začenja v Sahari, francoska vlada odločila, da bo nadaljevala z jedrskimi poizkusi kar v Evropi, in sicer na Korziki. Vest o francoskih namerah je vzbudila med prebivalci na otoku silen preplah in razburjenje, kar je povsem razumljivo. Vest je zelo neugodno odjeknila tudi drugod po svetu, saj ponovno dokazuje trmasto vztrajanje Francije, da z nadaljevanjem jedrskih poizkusov ne glede na posledice, ki jih le-ti lahko imajo, privede Francijo v klub atomskih sil. ZABELEŽENO ZAKAJ SE NE UDELEŽUJEJO TEKEM? Atletika si na Gorenjskem kar vztrajno utira pot. Tako imamo že kar lepo število klubov in atletskih sekcij pri telesnovzgojnih društvih Partizan. Gorenjska atletska podzveza je organizirala lani vrsto tekmovanj, letos pa je začela kot običajno s spomladanskim krosom. Nedvomno je, da po uspehih v atletiki prav gotovo prednjači na Gorenjskem AK Triglav, vendar pa ne smemo zapostavljati ostale klube in sekcije, ki imajo v svojih vrstah tudi dobre tckmovalce-atlete. Tu mislimo predvsem na atletski klub Jesenice. Precej je že bilo tekem, na katerih so prav jeseniški fantje pobirali najvišje lavorike, v zadnjem času pa se tekem sploh ne udeležujejo. Tak primer se je zgodil tudi na zadnjem spomladanskem prvenstvu v krosu, kjer kljub prijavi jeseniške ekipe ni bilo na startu nobenega od njih. Res malo čuden odnos jeseniških funkcionarjev do prireditelja — Gorenjske atletske podzveze, ko tekmovalce najprej prijavijo, potem pa jih ne pošljejo na tekmovanjie. Pri Gorenjski atletski podzvezi so nam tudi povedali, da se to ni zgodilo prvič. Sploh pa smo ugotovili, da jc bila letos na spomladanskem krosu, kljub 120 tekmovalcem, kaj slaba udeležba, če pomislimo, da je kros ena najbolj množičnih atletskih prireditev, kjer ni potrebno, da tekmujejo samo člani atletskih klubov, ampak tudi tekmovalci drugih športnih panog. Kaže, da imajo vodstva nekaterih športnih organizacij, kaj malomaren odnos do tovrstnih tekmovanj. M. Ž. mm, i | - fEMJEBI J S K E Izdaja CP »Gorenjski tisk« Urejuje uredniški odbor. GLAVNI UREDNIK: Slavko Beznik Tel.: uredništva 475, uprave 397 - Tekoči račun pri Komunalni banki v Kranju 607-70-1-135 - Izhaja ob ponedeljkih r l ih in sobotah — Letna naroč. 900 din, mesečna 75 din. Z občnega zbora Planinskega društva Krati) 20.000 obiskovalcev na Krvavcu Kaj s Šmarjstno goro in Češko kočo? Na letnem občnem zboru Planinskega društva v Kranju, ki je bil pred dnevi, so med drugim sprejeli sklep, da bodo letos vključevali še nove člane v to organizacijo tako, da bodo dosegli skupno število 2500. Ze sedaj je to društvo najštevilnejše na Gorenjskem. Nove člane bodo zbirali predvsem iz vrst mladine. Zato bodo poživili oziroma ustanovili nove planinske odseke v podjetjih, na raznih šolah in domovih, pri stanovanjskih skupnostih itd. Prav tako bodo propagirali alpinistiko in planinstvo med člani predvojaške vzgoje in drugih organizacij, kjer se zbira mladina. Da bi bila ta dejavnost za mladino čimbolj privlačna, bodo tudi letos organizirali več krajših in daljših izletov v prirodo in v posamezne zgodovinske kraje iz NOB. V poročilu predsednika Franja Klojčnika in tudi predsednikov posameznih komisij je bilo največ besed o gospodarstvu, zlasti o Krvavcu. Lani je Krvavec obiskalo približno 20.000 ljudi, ki so v obeh gostiščih: ob postaji žičnice in v domu potrošili 18,653.000 dinarjev. Cisti dohodki teh dveh gostišč so znašali 3,375.000 dinarjev. Toda vsa sredstva ,ki jih ima društvo, gredo za gradnjo novega doma na Krvavcu. Lani so investirali skupno nad 30 milijonov dinarjev v ta objekt. Seveda so dobili sredstva iz okrajnih in drugih skladov. Letos bodo skušali najti toliko sredstev, da bi s temi deli nadaljevali in dom lahko izročili v obratovanje. Navzoči pa so kritizirali nekatere spremembe načrtov tega objekta med gradnjo. Menili so celo, da po sedanjih načrtih ta stavba ne bo najbolje prilagojena klimatskim in drugim razmeram kraja, kjer stoji. Obenem so poročali, da so v teku razgovori, da bi prevzeli v oskrbo Češko kočo nad Jeze skim. Predvidena je žičnica te koče in tudi dokajšnja P°Pra vila in preureditev koče safltf' Tudi gostišče na Smarjetm 61 bilo treba dograditi. Toda drU' štvo nima sredstev. Z ozirotf-da ta objekt sodi bolj v turistično področje kot v planinstvo-so menili, naj bi to gostišče i>r dali drugim organizacijam 00 roma podjetjem. Še na kratko o poročilu nji"°T ve Gorske reševalne službe. LaflJ so morali 40-krat na pomoč planine. Težkih reševanj iz ste je bilo 8. Smrtnih primerov P<^ nesrečencev pa je bilo 7, kar 3 zelo veliko. Zato so predlaga11, da je treba več skrbeti za tf*Sj ditev poti, za. izboljšanje marK> cij itd. Prav tako bi bilo treD več opozoril na nevarnosti, z| sti takim udeležencem, ki 111 za to fizično in tehnično *jr% sobni niti primerno opremlJe * za vzpone in nevarne višjeg0 ske ture. A-c' JUTRI TRIGLAV : LJUBLJANA Pretekla petnajsta nogometna nedelja na lestvici ni prinesla bistvenih sprememb na razpredelnici, pa čeprav je bilo nekaj nepričakovanih 'izidov. Tako je Krim pred svojim občinstvom rešil samo točko. Kladi-var je na Glaziji s tesnim rezultatom odpravil precej borbene Ilirijane. Osrednji dogodek pa je bil v Ljudskem vrtu, kjer je Branik po pričakovanju brez posebnih težav premagal visoko plasirano enajstorico Triglava iz Kranja. # Jutri v nedeljo pa igrajo kranjski nogometaši doma. V goste bodo sprejeli enajstorico Ljubljane. Seveda s prednostjo domačega igrišča in domače publike vsekakor pripisujemo uspeh Triglava-nom. Hkrati pa se bodo Kranjčani tako lahko revan-žirali za poraz v jesenskem delu prvenstva. Lestvica po 15. kolu pa je naslednja: Branik 15 12 Kkulivar 15 11 Triglav 15 I Maribor 15 7 Rudar 15 7 Sobota 15 7 Ljubljana 15 7 Krim 15 5 N. Gorica 15 4 Ilirija 15 4 Izola 15 0 Grafičar 15 1 1 2 66:12 25 2 2 46:32 24 0 6 35:30 18 3 5 24:22 17 2 6 27:16 16 2 6 33:34 16 7 33:28 15 S 17:29 15 1 5 3 8 31:44 11 1 10 16:31 9 7 8 14:39 7 5 9 10:41 7 PRED SREČANJEM Gorenjska : Dolenjska Jutri, v nedeljo, redno kolo Gorenjske rokometne lige odpade, zaradi gostovanja moške in ženske rokometno reprezentance proti ustreznima ekipama Dolenjske. To srečanje bo že četrto med gorenjskimi in dolenjskimi rokometaši. Reprezentanci bosta sestavljeni Izključno iz podzveznih moštev. Upamo, čeprav ni dosti izgledov, da bodo Gorenjci v tem prijateljskem srečanju le zabeležili uspeh, če ne pri ženskah pa vsaj pri moških. Zadnje vesti DOMA... BEOGRAD, 15. aprila. *? V. kongresa SZDL JugosI»vUe se bodo udeležila razen d°' mač i h delegatov še številu* tuja zastopstva. Tako bo *a-stopana n. pr. socialističo3 stranka Čilea. Ustanovili s0 jo leta 1933 z združitvi-)0 najnaprednejših socialisti1" nih skupin, ki so tedaj de' lovale v državi. Zdaj ,e stranka v opoziciji. LJUBLJANA, 15. aprila- " Danes dopoldne je bila Pr£ spomenikom žrtvam ve»* stavke železničarjev vLJu ljani na Zaloški cesti koifle' moracija v spomin na tis£ j ki so pred 40 leti padli ^° žrtve takratnega režima. publiški sekretar za profl* Bojan Polak je v sporn*1^ skem govoru povdaril pome_ takratnega boja železnica* jev ter vsega delovne« ljudstva, nato pa so pol°žl pred spomenik vence štev ne delegacije sindikal11^ podružnic železničarjev kolektivov iz Ljubljane in od drugod. Komemoracije je udeležilo skoraj 2000 U di. Navzoči so bili tudi Pve sednik Ljudske ku^C!0 LR Slovenije Miha Marin*t3 predsednik republ. $v Zveze sindikatov Stane Ka čič, podpredsednik sveta že Borštnar, itd. ... IN PO SVETU BERLIN, 15. aprila. -~ Pravosodno ministrs ^ Nemške demokratične publike je povabilo za,l"jj nonemškega pravosodne ministra in še nekatere gc člane zvezne vlade ^ se udeležijo sodnega Pr°c . zoper bivšega jsahodnon6 ^ škega ministra za bcgu Oberlanderja. Proces se 0, začel 20. aprila v Berlin«; s y dili pa bodo OberlanderJ^ odsotnosti. Obsojen je vojnih zločinov med dr svetovno vojno. KOLESAR, NA CF. SAM! (Nadaljevanje s 1. stra ni) deve kranjskega okraja ž1' t,.lSu bi zato, da bo v dogledne""1 na posameznih kritičnih ^ kih ceste prvega reda li;l renjskrm, odstranil vst\k<> j^eP je na stranske poti- T8 bodo izvajali, če ne vse ^ pa inaaj v tistih kritičnih m^, cih, ko je na Gorenjskem večji promet. % Druga pomembnejša ■*? ^P* je urejanje avtobusnih f(, fibaltli! na cesti P^'J^jl*1 da. Tu moramo P° ^ et' „™ (M.,.;,...!.(► Pr<\ ui no komisijo v Radovi- j?r je poskrbela, da so ,01J' Ktbališč ljudje s l>r°st -<^' nim delom na njihovem ročju že precej "r,,th'j.^4' sprotno pa moramo * ^i-kranjsko in jeseniškoi f| no, ki v tej smeri n,s ničesar napravili.