\ Največji almnslri dnevnik v Združenih driauh Velja xa vm leto ... $6.00 Za pol leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS lisf ;sIovenskih Jelavcev y AmerikL The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELETON: OHelsea 3—3878 Entered ai Second Glass Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1870 NO. 170. _ ŠTEV. 170. NEW YORK, SATURDAY, JULY 22, 1933. — SOBOTA, 22. JU LIJA 1933 TELEFON: CHelsea 3—3873 VOLUME XI.I. — LETNIK XLL ROOSEVELT ZADOVOLJEN Z DOSEDANJIMI USPEHI KAMPANJA ZA ZVIŠANJE PLAČ PO VSEH AMER. INDUSTRIJAH SE JE VČERAJ POVSOD PRIČELA General Johnson se je brzojavno obrnil na vse trgovske zbornice v deželi. — Javno mnenje bo izvedlo potreben pritisk. — Predsednik Ameriške Delavske Federacije protestira. — Troje zaslišanj končanih. — Teden dela za vse nezaposlene .Vlada je izdala nad sedemsto milijonov dolarjev. V Strajkarski nemiri v Pennsylvaniji WASHINGTON, D. C., 2!. julija. — Danes se je začela stvar jati mreža prostovoljnih meščanskih organizacij, ki se bo prihodnji mesec razširila po vsej deželi. Kmalu bo v teku splošna kampanja, ko-je cilja bosta zvišanje plač in dobava dela milijonom nezaposlenih. Predsednik Roosevelt je obnovil načrt, ki ga jo sestavil general Johnson, administrator za obnovo ameriškega gospodarstva. Johnsonov urad je že začel pošiljati brzojavke v vse dele dežele. Brzojavke opozarjajo industrijalce in podjetnike, naj zvišajo delavcem plače, da bo s tem povečana nakupna sila naroda. Vse trgovske zbornice v Združenih državah so bile pozvane, naj zastavijo ves svoj vpliv in naj skušajo napotiti delodajalce, naj se točno pokore vsem vladnim odredbam. Danes je bilo končanih troje zaslišanj. Zastopniki ladjedelnic, električarjev in izdelovalcev oblek so zagovarjali svoje pravilnike, ki so bili z malimi izpremembami odobreni. Ko so bili zaslišani zastopniki lesne industrije, je dvignil predsednik Ameriške Delavska Federacije, William Green, oster protest proti minimalni plači, ki naj znaša 22 in pol centa na uro ter proti delovnemu času, ki naj znaša oseminštirideset ur na teden. Premogovni baroni so se sporazumeli in bodo plačevali premogarjem v severnih in zapadnih krajih po štiri dolarje minimalne plače, dočim bodo premogarji po južnih okrožjih dobivali štirideset centov manj. Predsednik Roosevelt in general Johnson sta bi-la nocoj z doseženimi uspehi jako zadovoljna. — Predsednik Roosevelt bo v ponedeljek govoril po radio ter pojasnil narodu svoje stališče. C WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Dose-daj je izdala vlada za javne gradnje sedemsto štiriinpetdeset milijonov dolarjev. Ta vsota zadostuje, da se zaposli za en teden vse nezaposlene v Združenih državah. Tajnik Ickes se je posvetoval s predsednikom Rooseveltom, ki je odobril dolg seznam načrtov za javna dela. Za gradnjo cest je bilo dozdaj izdanih dvesto-štirideset milijonov dolarjev. Pri teh delih je sedaj zaposlenih nad sto tisoč oseb. t WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Predsednik Roosevelt upa, da se bo svetovna gospodarska konferenca jeseni zopet sestala. Uverjen je, da bo imela jeseni dosti več uspeha kot ga je imela sedaj. Ameriški delegatje se bodo najbrž že prihodnji teden vrnili v Združene države. ; WASHINGTON, D. C., 21. julija. — Prihodnji petek se bo podal predsednik Roosevelt na počitnice na svoje posestvo v Hyde Park, N. Y. Seboj bo vzel vec svetovalcev in bo v neprestanem stiku z oficijelnim Washingtonom. Dne 11 . avgusta se bo vrnil v zvezno glavno me-•to. ' ŽID JE ZAČELI BOJKOTIRATI NEMŠKO BLAGO Mednarodna žido v s k a konferenca v Amsterdamu. — Zastopani so bili židje iz 30 držav. j ŠPANCI SO IZPUSTILI AMERIKANCE Amsterdam, Holandska, 21. julija. — Delegati 30 držav so se zbrali na mednarodni židovski konfereei >in .so .sklenili, da bodo vodili kampanjo za svetovni bojkot proti Hitlerjevi politiki, ki ima za svoj cilj preganjanje Židov. •Na predlog amsterdamske delegacije se je konferenca vršila za zaprtimi vrati. Predsednik konference je bil sloviti newvorski advokat Samuel I'ntermyr. Konferenca je povdarila. da ima namen razširiti bojkot nemškega blaga po vseh deželah, ki srn* zastopane na konferenci. Izdelan je bil načrt z:i mednarodno židovsko zv.'zo, katera bo posredovala. da sp bo nemško blago nadomestilo z blagom iz dežel, v katerih so židje dobrodošli. WILEY POST LETI PROTI NEW Y0RKU POLICIJA SE POSLUŽUJE PLINSKIH BOMB PROTI STRAJKARJEM LANSDALE, Pa., 21. julija. — Ko so se šerifo-vi deputiji in policisti spopadli s štrajkarji v Dex- Izpusčeni »o bili ^ proti Dobil je nekaj potrebne- dale Hosiery Mill, so rabili plinove in solzne bombe in oddanih je bilo tudi nekaj strelov; dva štrajkar-ja sta bila ranjena. Ko je policija skušala ustaviti parado I 000 ljudi okoli tovarne, so bili aretirani trije moški in ena deklica. varščini. — Vsak dan! ga spanja. — Ima prele- se morajo zglasiti pred i teti še 4000 milj. — Se sodnikom. — Azana je J vedno ima priložnost po dial ukaz iz Madrl-! napraviti rekord. ' * Alaska, 21. julija Palma, Majorka, 21. julija Kot španski vojni minister je ministrski preiltvednik Manuel Azana odredil, da je bilo pet Ameri-kancev izpuščenih iz ječe, v kateri .so .se nahajali šest tednov za-radi napada na civilno stražo. Za nje .so diplomat rčnim potoni posredovali vlada v Washing-! tonu. poslanik Claude 1». Bow-! er.s v Madridu in generalni kon-1 zul v Bareetloni Claude I. I>a\v-1 .son. Xa Azanovo odredbo iz Madrida, tla naj bo jetnikom dovoljena varščina. sta Mr.s. Ixiek^vood iz Springfield, Mass. in Rutherford Pullerton iz Cohuribus. O. i takoj položila varščino v znesku 110.000 pezet (451.194) in sta zapu-l ntermver je ostro obsojal Li- (.stila kaznilnico, v kateri sta bila go narodov, ker ni storila niče- 40 sar za nemške Žide. .s čimer je po-j Pozneje so bm izpil^Vni ostali kazala, da je nepotrebna. 1 n-'trije €Iint(m H Loekwood. Ed-ter.mver je r«>kel. da bo Liga iz-jmimd w Blodgett iz Stamford, ginila, ako se kaj ne izpremeni. | ro,m in Roderk>k p Mttad h Xew Vntermver je pnporčal. da Li- Yorka pod obljubo, da ne bodo ga narodov ukrene naslednje: , storili ničesar .proti post a v nega. 1. Xaj pošlje v Nemčijo komi-1 j^vnan. ki ,>ri5 sijo. da poroča o stanju več sto-;je wporwi;a p^aniku Bowers... tisoč Židov, ki prenašajo gorje v (la s(, bm trjje izpu;r.eni onem peklu sveta, ki se imenuje- brez var^.lne ker je sodllik od. jo koncentracijski tabori. ! ločil, da varščina 20.000 pezetov, 2. Liga bi mogla preskrbeti latere sa. postavila Mrs. Loek-XaiLsenove potne hste onim žnb.m. I wootl in Flli^rton> zadostuje za ki so v stanu zapustiti Nemčijo VSJ,j, j|t.t in odpotovati s svojim denarjemj \Mrs I^ekw<)od se lakoj na. in premoženjem. Take potne Uste v neki privatni vili. Fuller- 1 » » 1 * De"jton pa v hotelu Mediterraneo. in ^° jkjervje prišlo do pretepa, vsled česar je bilo vseh pet aretiranih. je Liga narodov preskrbela punce m iz Rusije, (jrške munske. 3. Liga naj bi zahtevala, da se izpolnjujejo odločbe versaiUske pogodbe glede linijskih delavcev. Ko je sodnik izpustil Mrs. Lock-Avood in FuLlertona. jima je vzel potne liste ter ju opozoril, da sta Plat, _i Vsied slabega vremena in ker mu 1 je pošel gazo lin. je moral Wiley Post pristati v Flat, Alaska. Pri svojem prihodu je bil zelo izmučen in nervozen. Vsled silnega viharja in dežja je moral pristati na polju izven mesta in se 11111 je pri tem poškodoval propeler. Sam ni bil poškodovan. Iz Glat-a namerava, poleteti v Edmonton v Kanadi in od tam v New York, do koder je ek* 4000 milj. V iNew Yorku bo končal svoj polet okoli sveta in bo prvi ki je to sani izvršil. Ko je Post jh> dolgem.času spal, so mehaniki popralvTjaJi njegov aeroplan Winnie Mae. Propeler je bil zvit in tudi nekaj drugih delov je bilo poškodovanih. Aeroplan. ki je last I'a elfic-AJa.sk an Airways, je pripeljal nov propeler in mehanike, da popravijo njegov aeroplan. Ko je l*<«t spal ,pet ur. je opolnoči vstal pokrepčun in takoj šel na polje, da nadzoruje popravila pri aeroplanu. Na svojem poletu iz Ha rabo v-ska Post -zašel v silne viharje, dokler mu ni pošel gazolin. Dolgo je krožil na Ruby, 150 milj od Flat -in je iskal pripravnega mesta. da bi pristal. Pri tem je letal nad silno divjimi pokrajinami. Enkrat je bil prav blizu Fair-hanksa. kamor j* bil prvotno namenjen. toda zaradi goste megle mesta ni videl. Nome, Alaska, 21. julija. — J. Mattern. ki je upal. da bo prvi POLOŽAJ NA j ko je policija pričela me- ; tati med množico bombe, in je prišl o tudi do nekaterih pretepov, so se izgredi polegli. I11 ko je orli Al I 17TfHCIT f?anizator Walter Bramlev na/na-v/MVO ^ da je pri^Jo pora-.il0i da ba governer Pinchot pustil tovarna zapreti, so se štrajkarji razšli. Na svojem domu v Milford pa je governer zanikal, da je izda! kako odredbo, ali pa da ima sploh kak namen zapreti tovarno. Governer je ukazal natančno preiskavo zaradi uporabe plinovih Japonci so poslali proti Fengu roparske tolpe. Cjang Kajšek d o 1 ž i Fenga, da je zaveznik komunistov. i Šanghaj, Kitajska, 21. julija Japonsko časopisje poroča, da japonske vojaške oblasti pošiljajo , v provinco Caliar mandžudske' roparje, da se polaste mesta. I)o-lonor. katerega drži general Feng Vu-hsiang. I Po poročilu iz Mukdena je polkovnik Matsumoro, ki je dodeljen štabu japonske kwautung armade. 15. julija odpotoval v ("eng-! teh. glavno inesto Džehola. kjer I bomb proti piketom. Governer se ! bo šele odločil, kaj bo odredil. k.» prejme natančno poročilo o izgredih. Oba ranjenca sta stala nekoliko oddaljena od tovarne. To sta Claude Se i le r, star 20 let in Wil-iner Kriebel, star If) let. Oba sta bila zadeta v nogo in kot zatrjujeta. so ju obstrelili deputiji. Štrajkarji pravijo, da ta dva nista zaposlena v tovarni. Izgredi so se pričeli kmalu na to. ko je okoli 200 delavcev, ki se je posvetoval z zastopniki raz- se niso pridružili štrajku, bilo po nih roparskih tolp. ki so prisegle •zvestobo Mančukuo. Matsuinoro je v imenu Japonske in Mančukuo sprejel njihovo obljubo ter jih pozval, da dokažejo svojo zvestobo do Mančukuo. Nato so se zastopniki roparje v zavezali, da zavzamejo Dolonor. katerega sedaj drži generalu Fengu podrejeni general Fan g (Vn-\vu. •.List ''Morning Pest" v Sang-haju, ki je glasilo kitajskega vrhovnega poveljnika generala |('ang Kaj-Šeka. dolži generala kajti proti tem določbam se je postavljen |>od policijsko nad Nemčija z izgonom židovskih linijskih delavcev zelo pregrešila. 4. Liga narodov naj bi zahtevala. da se Nemčija drži predpisov < zaščiti narodnih manjšin v državi, kakor -zahteva mirovna pogodba. Liga narodov bi se tudi mogla poslužiti določbe versailLske pogodbe o pomoči, da obvaruje Žide pred pomanjkanjem. Soglasno je bila sprejeta resolucija, ki -izjavlja, da se bojkot nemškega blaga razširi j>o vsem civiliziranem svetu kot edino i sredstvo Židov proti zatiranju in preganjanju židovskega naroda. ■zorstvo in da se morata pri njem zglasiti vsak dan. . Vojaška oblast ni objavila Aaz-nove odredbe, toda vest se je kmalu raznesla po mestu in pred ječo, ki je bila prej kapueinski sa mast an. se je takoj zbrala velika množica Amcrikancev in domačinov. Konzul DaAvson je iz Washing-tona prejel* naročilo, da ostane v Palma toliko časa, da bo sodnij-sko postopanje proti vsem petini končano. sam poletel okoli sveta, pa je imel nesrečo v severni Sibiriji vsled n?a' tla Je /-v<'zan * kinuunistič-vesar je moral ostati v Anadiru 110 stra,,ko- X:» «trani pa so- nad tri tedne, si je izposodil aero-'Vjetska uradna ^»"karska iigen-plan za polet v New York. Mat tern bo najbrže za Poistom priletel v .New York. Iz Anadira v Nome ga je pripeljal v sovjetskem aeiroplanu ruski letalec Levanovski. Aeroplanu pa je tudi po«še>L gazolin in je moral pristati pet milj pred Nome. MISLILJENA ZIMO Denver, Colo., 21. julija. — Ornec Oeorge Martin je bil aretiran zaradi pijanosti. Pred sodnikom sf* je j-z.gova.rjal, da je mislil na zimo in ga je .pričelo tako zebsti, da je inoral nekaj popiti, da ga je pogrelo. Tedaj pa je ka-zaT toplomer 80 stopinj. Martin se bo "otajal" v zaporu, da bo odslužil $52 kazni. POTRES V TURČIJI • Ištambul, Turčija, 21. julija. — Pni močnem potresu v vasi Či- .......* vril blizu Denizli v Turčiji je bi- J dal v Rim .madžarski ministrski lo ubitoih 20 oseb. Izpod razvalin .predsednik Julius- Goemboes. so #tudi izvlekli 10 težko poško- j Tam se bo posvetoval z Musso-dovanih ljudi. ' linije m o zadevah, kd se tičejo NAZIJCI POŽGALI PASJON-SKO GLEDIŠČE Dunaj, Avstrija, 20. julija. — Nekaj članov ra milj južnovzhodno od Kalgana. ki je plavno mesto provinee Caliar. Inozemski vojaški opazovalci trdijo, da je kitajska vla-da poslala proti Kalganu 50.000 voj-a-kov; general Feng pa ima na razpolago 100.000 mož. Kitajska vlada se boji, da se japonsko prodiranje ne bo končalo v Dolonor, ako japonska vojska vpade v Caliar, zato skuša kitajska vlada Fenga prej premagati, predno pridejo Japonci v C'ahar. Zato izgleda, da Japonci tekmujejo s kitajsko vojsko, kdo bo prej premagal Fenga. BALBO PONUJA ITALIJAN-SKO VINO Washington, D. C!, 21. julija. General Italo Balbo, ki je prišel v Washington na povabilo predsednika Roosevelt a in č.gar do. uiov i na prideluje mnogo vrst vina. je razpravljal o kakovosti in vrednosti italijanskega vina s trgovskim tajnikom iDanielom C. Koper, ki je bil v preteklusti od ločen pristaš prohibicije. Balbo je vprašal Ruper-ja, akc ne bi italijanska vina mnogo pripomogla. k veselju ameriškega naroda. Roper nekoliko pomisli, se na srne je in nato odgovori: — V Združenih državah smo bi-li tako dolgo suhi. da so ljudje sedaj pripravljeni jesti, piti in plavati v vinu. OSTANKI MATTERNOVEGA LETALA Moskva, Sovjetska Unija, 21. julija. —iz Kaberovska poročajo, da je dospel v Anadir ameriški letalec William Aleander, ki bo prevzeli ostanke Matternovega letala, ki se je pri padcu skoro po-.polnoma razbilo. Motor bo bajo mogoče popraviti. t ari vxio'sr NEW YORK, SATURDAY, JULY 22, 1&33 --in m« LARGEST 8LOVXHS DAILY H U. B. X and Published by ILOfKNIO PDBLI8BINO COMPANY (A Corporation) of tlM corporation and adtfi of Maahattu, i of above officer«: New ¥e*fc City. N. *. ULAH NARODA (Voice of tke People) Brery Day Exripf Sunday an1-00 fee New York so colo leto ......fTJKi So pol leto .................... $8.60 Ko lnosemetro aa ceto leto......17.00 Za pol leta ..............«_« • - •» $3.50 Subscription Yearly 96.00 Advertisement on Agreement MGlaa Naroda" lzliata vaokl dan lxvEemfrl nedelj In prnonlkor.__ brwi ^odplea~ln "oočbaoaCi »e ne prlo«*uJeJo. Denor n*J ee blagovoli fitf'J"^ po Money Order. Pri apremenibl kraja naročnikov, prosimo, da a« tudi prej to Je bi »ali We naznani, da bit reje najdemo naalovrflka. PR^I PAPIR JE POTREBEN i- -GLAS NARODA". ti« W. 18th Street. New York. N. Telephone: CBelaeo S—3818 BORBA PROTI ZLOČINSTVU Izza uveljavl.jen.ja proliihicije je šlevilo zločinov v Združenih državah strahovito naraslo. Od vsepovsod je slišati priporočila in nasvete, kako bi se dalo zmanjšati oziroma poginoma zaustaviti val fcloeinov, toda dosedaj se ni še nobene sredstvo obneslo. Republikanski kongies'nik Woodruff iz Bay City, Mich., je te dni predložil javnosti zelo značilno priporočilo. Kongresni k je temeljito preštudiral od dne do dne lia-j rašeajoee t4raketirstvo", ki se je razvilo v zadnjih letih v pravcato veleindustirijo. Prišel je do zaključka, da mora vlada naglo in brezobzirno poseči vmes, kajti trgovski svet dežele živi v a rajnem strahu in negotovosti. Ko 00 preklicana prohibieija — po mnenju nekaterih fc bo to še letos zgodilo — se bo zrušil sistem but lega r-etva in mimšajnarije. Ta "obrt" je nesla 11a leto od trii do pet tisoč milijonov dolarjev Po koncu proliibicije si 1 bodo skušali raketirji za jamčiti ta dohodek iz drugih virov. , * j Vladi zaenkrat še manjka postavnih sredstev. Po Woodroffovem mnenju bi »bilo treba poostriti postave za meddržavno trgovino. Vsi zločini raket i rje v segajo namreč i«ven -državnih meja. Zločinci, katere iščejo lokalne oblasti, se običajno izognejo aretaciji s tem, da pobegnejo preko državne meje in se s tem tudi izognejo zasledovanju. m- Woodruff predlaga zvezno postavo, po kateri bi bil po izvršitvi zločina pobeg preko državne meje kazniv. Kazni bi »bil podvržen tndi vsak, ki bi zločincu pobeg preko meje omogočil. .V tem slučaju bi zvezna vlada zaniogia sodelovati z državnimi in okrajnimi oblastmi v boju proti zločinu. \ Zaenkrat ne more zvezna vlada državam dosti pomagati. I)a jim lahko le svoje detektive na razpolago, zasleduje kršilce poštnih zakonov ter nastopa proti onim, ki so kršili pos»tave glede dohodninskega davka. To je pa tudi vse, kar more storiti. Napačno bi bilo domnevati, da se bodo raketirji lotili poštenega dela, ko bo prohibieija odpravljena. 9 Raketirstvo nudi namreč bogat in laliak zaslužek, i"' Zločinci so si že zdaj zajamčili ,bog&t vir dohodkov s Hem, da izsiljujejo od trgovcev in podjetnikov denar. — JJgrabijanja in umori so na dnevnem redu. } Le hitra in odločna vladna akcija bo zamogla držati zločince v šahu. Za nezaposlenega inozeroca bo izmine važnosti, da ima prvi državljanski papir, ako hoče biti eden izmed treh milijonov ljudi, ki bodo — kot se upa — dobili delo vsled programa 2a javne gradnje, za katerega je federalna vlada dovolila troišek 3 bilijonov aOO.OOfKOOO. dolarjev. Zakon (National Industrial Recovery Act), ki je pooblastil te> javne gradnje, rzdeno določa, da pri zaposlitvi .se bo dajala prednost najprej bivšim ameriškim vojakom, družinskim očetom, in jpji njimi za dotič-110 delo sposobnim ameriškim državljanom in za spričevalo o prihodu in $"), ko se dobi prvi papir, tako da skupni strošek znaša $10. Ako pa priseljenec ne more dobiti spričevala o prihodu, bodisi ker je ne-postavno prišel pred 1921, ali ker iz enega ali drugega razloga ne more najti zapisek o njegovem prihodu, treba dodatnega stroška za registracijo. In -le pristojbina m to prošnjo znaša $20. Ravno radi tega razloga je Foreign Language Information Service stopilo v zvezo s poglavitnimi jed not am i in drugimi dru ;tvi ljanske papirje in na tak način zasigurajo mogočnost zaposleuja. Foreign Language Information Service. 2*22 Fourth Avenue, New York City, bo jako rad prispel k temu, da pomaga pojedincein pri poiežkočah ob prošnjah za držav-Ijansge papirje. Dostikrat inozemec, dasi je prišel zakonito, ne more dobiti prvega papirja, ker ne zna za dan prihoda, in ime par-nika. Treba pri tem zapomniti ni, da niti iF. L. I. S. niti druge organizacije nimajo pristopa do uradnih zapiskov priseljeniške oblasti. Ali. ako prisedjenee v.saj nekaj pomni, je dostikrat mogoče najti pravi dan in ime pamika. Na tak način si inozemec pri štedi sitnosti in stroškov registracije. Oni. ki so prišli pred 20. junijem 1906. tudi če ne znajo za datiran prihoda. ne potrebujejo spričevala o prihodu in jim zato ni treba plačati dotične pristojbine od $5. Niti jim ni treba rep-lstracije. Zato pa morajo natančno dokazat, da so v tej zemlji vsaj od junija leta 100(1 Oni. ki so prišli nezakonito po 3. juniju 1021 ne morejo dobiti prvcega papirja, niti ne morejo zaprositi >za registracijo in morajo čakati, dokler bo kongres kaj storil nji-m v prilog. Onim. ki so nezaposleni. F. L. T. 5>. nudi svojo pomoč brezplačno. Da ne bo preveč zamude, je najboljše pisati -angleški. FUS. DEŽELA jOPIJA Mednarodna konvencija o proiz- Rti. ga potsavijo. kakor v provinci \odnji in trgovini mamil, ki so jo letos sprejeli v okviru Društva narodov. l>o dala tej ustanovi krepko Fitkien. pred puško.... V teh razmerah seveda ni čudno, da ne pride pobijanje opijske ne- orožje v roke. da zajezi zastrupi je-(sreče nikamor in da ta nesreča za- vanje civiliziranega s\fcta z ntiho-tapljenimi in pod roko prodanimi mamili. Le malo ali nič pa ne bo zalegla, vsaj ,*za dogleden čas, v deželah, kjer je, kakor na Kitajskem. vprašanje mamilnih strupov vprašanje trdne, poštene uprave i a poljedelsko vprašanje . Kitajski kmet še ni ničesar slišal o Društvu narodov in v pretežnem delu države nima j i m starim prijateljem na mostu. Pred kratkim se je zgori ilo. da je ta prijatelj umrl in na njegovo mesto je prišel drug sveti! niča r. Navzlic temu je mladi mož zrihajal še vsak (zvečer v belem plašču na most. dokler ga niso nekega dne vprašali, kaj tu prav za prav išče. Novi svetilničar je bil o njem poročal ravnateljstvu in ravnat eljstva je mladega človeka zaslišalo. Povedal je, da nima pravice do teh obiskov, a se je pa nanje tako navadil, da bi mu bilo b»-e/, njih umreti. Denarja za vstopnino nima preveč. Ravnatelj je jaka pripravil celo do umora. Kar se tiče hudodelca samega, se narodnih skupin in jim predloži ^»Fovarja precej normalno, le s idejo, da bi se ust.varili posebni kričavim tonom. Na vprašanje, da-J posojil ni skladi, da se članom o-11' se čuti krivega, je odgovoril: — DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJE-MO TOČNO IN ZANESU1V0P0 DNEVNEM KURZU V JUGOSLAVIJO bin 200................$ 4^0 O lil 300.................. ......:.$ 6.00 Din. 400............................$ 8.60 Din 500 .........................10.60 Dtn 1000............................$ 21.— Din 5000............................$104.— V ITALIJO Lir 100 ......................................................$ 8.20 Ur 200 ........................................................$16.— Lir 300 ........................................................$23.70 Ur 400 ........................................................$31.40 Lir 500 ........................................................$39:40 Ur 1000 ........................................................$78 — mogoči dobiti prvi papir. Mala posojila v znesku od $10 do $30, kakor je pač potrebno v dotičnem slučaju, bo nudil inozemcu. ki je član društva, priliko, aa si preskrbi prvi državljanski papir in * tem -zagotovi prednost za zaposlen je pri javnih gradnjah. Iz "V veliki meri gospod sodnik." Kakor znano je od avstrijskih sodnikov zahteval, naj ga obsodijo na smrt. Pravi, da hoče izpovedati golo resnico in kot vzrok svoje tragedije navaja bolno željo po boga-sIa'ii in slavi ter svoj nemirni temperament. Edini stvari, ki ga teži mezd. ki bi jih zaslužil, bi član ta, sta to, da so ga dali v jet.niško KER 8E CEXE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI QOR1 ALI DOLI Za izpladilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih ali lirah dovoljujemo še bolje pogoje. itn/ktn.A V AMERIŠKIH DOLARJIH Za taplačllo $9.00 morate poslati___$ 5.75 *'$10.00 •»' " ______:.H6*9 •* >• $15.00 >» " $20.00 «* $40.00 " • $60.00 Icmoft dobi T Kajna nafrartU itvWuJemo po Oabte Letter ur prtstojtatoo $l— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY Narod«" »' ______ " ____^21— » ____$41J$ » _____ kraja taplaiUorT tfolatjlH. Glmm 194k4TMMMH &WW JOMMf V. J lahko povrnil posojilo v par tednih ali mesecih. Na tak način bi ustvaril večni sklad (revolving fund), ki hi se uporabil ponovno. Poleg teg»a pa treba poudariti, da zaposleni član bi bil v stanu plačevati svojo članarino društvu. ki je posodilo denar. Seveda je mnogo težkoč za 11-etanovittv takega sklada. Društva so trpela veled depresije ravno kakor pojedine i vsled depresije in ni vedno lahko najti potrebne sklade >za ta kreditni oddelek. Že sama organizacija takega posojilnega oddelka in. pravila za dajanje in povpraša nje posojil potrebuje preoej pre-mišeljaivanja. Ali nujne okolnosti potrebujejo nujno odpomoč. iRaraie tujerodne organizacije so mnogo storile v sedanji krizi za odpomoč potrebnim članom da si pridobijo držav- ohleko kljub njegovemu protestu, da .ie njegova žena .morda mrtva, pa da mu njeno smrt prikrivajo. CENA DR. KERNOVEGA BERILA JE ZNIZANA Angfeskotshwensko Berilo (nGUUMtOflNI MIHU HaNfiCIa, sa:-«fl KSUIGARNTGLAS NARODA' c^ Fukien ukazal svojim vojakom, itije takšnega navdušenja, a a ven-naj delijo med kmete makovo seme dar je moral mladeniču i>ovedati. in jih (Z grožnjami z visokimi da v-1 da bo moral svoj visoki sedež parki v primeru neposlušnosti prisili-, za vselej ostaviti. Naslednji večer jo do pridelovanja strupene dro- no ga videli. ki» je kupil pri večer- j ni blagajni \^stopnino za galerijski Kmetje so se večinoma vdali. Ko j sedež — bila je to prva vstopni-so pridelek poželi, se je guverner t ca, ki jo je kupil v svojem življe-nenadoma "spomnil" na davno. ju. Vest se je raznesla med operno pozabljen zakon, po katerem je pri- 'osobje in čez nekoliko dni je inter-delovanje opija nedovoljeno, in je'veniralo vse to osobje, s pevci in odredil zaplembo žetve. To je pri- 'gttH>Pn»W Pr» ravnateljstvu, ljubljen trik med kitajskimi tirani da bi dalo mlodemu možu prost in tiraniči, da izsilijo iz ljudi veli- sedež iza trajno. Tako se je tndi ke vsote denarja. Kdor noče pla- ztrodilo iti mladenič lahko znerva ta t i ali pa ne more in prosi milo- .poalnža vsak večer svoje opere. m Wen tstu OHf SVOJE PRIJATELJE LAHKO V ,. TA «tt a RESTAVRACIJI VRT 2A' PIVO IZVaSTOA PIJAČA IN DOMAČA KUHINJA! Posebno pozorng&t se daje banketom in partijam.; . 364 WEST 23rd ST., NEW N. Y., Telefon: €Heteea 3-9063 • • D MAMERATAIE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE ( OGLAŠUJTE ---V- ^ - A. .. A . «i * 1 —" *" '— —!--1—lj_- ,1 j ■■■; , . n, n^j. "GLAS NARODA" M smo ilinilfo, pmi pu fsi Sldftklcl ▼ flil oblld ■rr CENE ZA0CLASE SO ZMERNE i 1 m 1 f1 i. ^'s♦»ga zlomka že imamo, ic v«e-ga zlomka nam Ae (»hetj<». Pravijo, da ni več daleč Čas. ko bo mogoče videti tistega, s katerih boš po telefonu govoril. In da bo mogoče videti tistega na naj-veeje razdalje, skozi gore in zidove. — Kje imaš čenč.' — te bo vnra-šala. ko boš prišel domov. Dozdaj si lahko rekel: -— Nimam nobenega čenča. — ker si ga previdno skril za podlogo v klobuku ali pa v čevlje. V bodoče bo pa kar aparatek potegnila s police in te pregledala ž njim. pa bo takoj odkrila doslej tako tajno .skrivališče. — Malo nerodno bo — si misli ta.ali ona — ker se ne bomo mogle skrivati pred moškimi. — Le potolaži se. draga moja. Ze zdaj. ko še ni takih aparatov, se prav posebno ne skrivate. Pri belem dnevu, ko solnee najbolj pripeka, je mogoče videti najintimnejše dele ženske obleke, če so solnčni žarki pravilno usmerjeni in i"e stopa pred teboj v pravi razdalji. 'Noben aparat ne more pokazati več. kot ženske na plesu ali na morskem bregu prostovoljno in z nekako naslado razkazujejo. Vsako leto enkrat grem v Columbia Park, ki je skoro tik za mojim domom. Tam se vidijo stvari, da jih ni mogoče opisati. Ženske se dele v dve vrsti: v lepe in grde. Kje ie mejsi med tema dvema ekstremoma. ne vem. Toda zaenkrat sem ugotovil le to: v kopališču so nekatere vedno v •vodi, nekatere pa vedno na bregu. Tiste, ki ne morejo v nobeni vzbuditi posebne zavisti in v nobenem posebnega poželjenja, so običajno v vodi. Njihove holj srečne tovanšiee se pa zvirajo po pesku. Zato ,se mošfcetnu izplača iti enkrat ali dvakrat na leto pogledat. te bi bilo narobe, bi se seveda ne rzplačalo. Pri vsem tem je pa najbolj značilno. da se vsaka, ki je lepa. te prednosti salamen.sko dobro zaveda. Tista, ki pa ni kdove kako obdarjena z naturmmi lepotami, se pa najraje bolj pod vodo drži. Pa nič zato! Le za mižati moraš, ki se v vodo kobaca in ko priraca iz vode. Zamiži. ko se bo šla v kabino o-blačit. potem pa potrpežljivo čakaj dve ali tri ure. Po dveh ali treh urah (to je odvisno od starosti in deloma tudi od doživljajev) se bo "pojjuvila pred teboj, tako mladostna, čila in sveža, kot da bi šele o Božieti de/iolnila. svoje šestnajsto leto. No. pa saj veste: — ne Bog in solnee — v Ameriki in menda tudi drugod po civiliziranem svetu — skrbi za žensko lepoto apote-kar s svojimi poinadami. rd^čirf in praški. Ta lepota je sicer minljiva, pa se presenetljivo približuje naravni. Včasi je celo tako temeljita, da se naravna lepota skrije pred njo. Nihče jim ne sme in ne more oporekati, saj so vendar dar božji, in pravijo nekateri o njih, da so potrebna, zabela težkih dni, ki jih ubogi moški preživljamo. Zabela — it's right! — Vsa čast dobri zazbeli. o žaltovi zabeli pa ne bom razpravljal, da te v jezo ne spravim, dragi rojak! Glej ga. zlodja. ali me je vročina ali kaj, da sem zopet začel klepetati o najbolj vsakdanjem predmetu — o žerffckah ! Saj vendar pravi stari slovenski pregovor: — Maj, junij, julij* avgust — vino pij in babo pust'; meseca oktobra je pa spet dobra. Ali veste, kaj je dejal ribniški original Kokotee, če mu je kdo poleti žensko omenil? No, če ne veste, vam ne bom na tem mestu pravil, povem vam le toliko, da si je prav pošteno nosnice zal is-nil. "O L A J WAIOLDA' ii « ii in——— NEW YOKE, SATURDAY, JULY & 1933 THE LHOBT 1LOVBHB DAILY H V. M, * ADA SF.CRl: S«dem mesecev preden Re je naredilo dete moje hčere. je hilo tr?-ogledati se za kmečkim dekletom, ki hi se naučilo ravnati z otrokom in hi v pmstih u-ralt pomagalo Ma-rijantoniji pri domaeem delu. Marijantnnija je bila v hiši že deset let : videla je tnojo hčerko ra-r.ti postati lepo iti zjiljubiti se. stregla je meni v dolgi bolezni. V kuhinji je ona, držala kiLhalnieo v roki. Iskali muo in nismo našli. Hoteli 1 i imeti dekle v hiši vsaj mftw dni pred rojstvom deteta: dn hi se pri. učila redu domačega dela — 44 notranjim zadevam", kakor je v šali pravil soprofr moje hčere. Ae oroča)a šestnajstletno dekle iz Lodiveeehiaj Satna je sicer ni |>ozuala, hila pa je sestrična njene »zvKite nlužab-n:ee. Iz Lodivecehia je došlo pismo matere, /medeno, nesmiselno, sko-io nečitljivo. Med drugimi so stale v njem besede: " \e zmenite se za aedanjont, dekle je malo aiajhno. tolnje-\ulo še IkiIje 'kot odrastlo. XV ko I i ko majhna?.... Potrpljenje. Deževnega novembrskega popoldne je d'Kpela s svojo eulieo. Osebno sem ji šla odpirat, ko se »e (.glasil zvonec pri hišnih dnrin. Nagni via se čez vežno ograjo. sem jo zagledala vzpenjajočo se po stop njieah: bila je neke vrste pritlikavka. Postave deset- ali dvanjastletne-ga otroka, snha. skoro okostnjak; imela je visoka ramena in navzven KATARINA •potisnjeni prsni koš. Na tem revnem telesu, izavitem v raskav rjav Iplet. se je trudila debela glava, da bi stala kolikor možno po koncu in I bi se videl, vrat manj pogreznjen med rameni. Prsteni, nesorazmerni 'obraz skoraj brez nosu. me je pre-(sunil zaradi izraza oči. ki se je popolnoma strinjal s tistim ob ustih: nekaj izkušenega in neustrašenega. ,kar je nsiljevalo začudenje in ob-I etido vanje. Takoj, še na pragu, je dejala : "Katarina sem. Ne vstrasite se. j gospa, ker sem majhna (izgovar-Ijda je majna, s |>ovdarjenim :zad-Injim a)." Iste hes»Hie. z ravno tako neposrednostjo in gotovostjo, je rekla moji hčerki, takoj, ko .ie stopila | prednjo. "Toda otroka bo treba nositi na rekah ! Gotovo ga ne boš mogla," Iji je mehko odgovorila moja heer-1 ka.' "O. gospa!.... Imam tri bratee za seboj. Zadnja dva sem prav sama prenašala, sama vzredila. Mamama je morala hoditi na polje." "In tvoj oče, kaj dela?" "Umrl je. Utonil je lansko leto v —." Povedala je to čisto mirno, ne-brižno. Kaj nam je bilo storiti ? Naj hi jo poslali nazaj v njen domači kraj?.... Ni hilo misliti na to. Naj bi jo obdržali in ji ob svojem času zaupali dete?.... Kaj tedaj? Ona, vsa pozorna, je čutila naše oklevanje. se mu uprla. ' "Razumem, da me ne marate, ker sem majhna. Toda preiskusi-te me najprej. Ne utrudim se. če In prav hotela." i Govorila je skoro trdo in zdelo s" je, da nas hoče izzivati s pogumom. ki jo je povišal <7.a kako ped. Ta pogum nas je premagal. 1 Oddali smo jo v Marijatonijiue roke. Sprejela jo je v svoje trdo varstvo, jo tlačila z jedjo, se je polastila kot hčere ali mlajše sestre, ji razkazala hišo in jo vpeljala v vsakdnevn.o delo. Silno vzprejeni-Ijiva je Katarina delala čudeže. Ob klieu Marijantonlje je zjutraj pripravljena skočiLa iz |>ostelje. Brez lenobnih ostankov spanja, naravnih v njenih letih, se je takoj lotili. dela. Na \se je odgovarjala: — * Znam, znam dobro." In kadar je bil tisti "znani" laž, ji je uspelo, da je s trdoglavnim naporom iz-I vršil«, o čemer je trdila. odarji držala tako pokoncu ; tako je čitala s toliko radoznalostjo in vtopljenostjo in napetostjo vsega bitja in pozabo vsega drugega na svetu, da me ni slišala vstopiti. Morala sem jo poklicati, da se je vzdramila. Naglo se je vzravnala: v zadre- Knjigarna "Glas Naroda" SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 216 West 18th Street. New York POVESTI in ROMANI (Nadaljevanja ) Drobiž, la mM povntl — Spiasl MII«Mu*kl ......................« I Mile Ell/s ...........-......................M Dalmatin»ke povesil .....................U Mp roka .......................................—M II« Ohrida la Bi t olja ...................... Ifell t uroijeta ............................ Dve »liki: — Njiva; Starka ........(kfefiko) ..................................M I lev lea Ort»aiiaka ..............................M Ikifamnl Im| ....................................M ftkrs-..........H .........Ji .45 M M .M M (Jedek Je pravil; Marinka la tdjfkl ___________________________________ KI I zatwl a ............................... FaMJola ali eekev v f&atakstobsh K ran Baron Treok ..................... VitreiHta xc*dba --------------------- fta Diavsls ............................... Geispodariea svata ................... GastUae v atari LJuklJaal _____________jN lirika MyUUglja _______________________1.— GRUNT, roman ............................1.50 Omarji _________________ ______________76 (lunr v oblakih .........................* ti Hadil Moral (Tolstoj) ___________41 ild papeta. ve*. ___________________________ Rektorjev Moi ________________________M Mod vika ........................................J4« Hodi taai, Blag« file, reaelalgra .78 Helena (Kmetova) ________________________M Hode Brezdne (11. s*.) ..............M ...140 Kake se sem Jaz likal (Aleftovec) I. zvezek Kako srm se Jaz likal ; (AleAovec) 12. sv. ... i Kako sem se laz likal (Aleiovec( III. cvesek _________M Korejska brata, povest ls mlsljooov v- Koreji ...........—......I------ Krvna osveta ..................................M Kmelkl pvnt (denoa) ......................M Kuhinja pri kraljtri gasjl noilel ...M K«J se Je Markam sanjalo ........SS Katakl _____________________....................M Krltev pot patra' Kopljenlka ....... Kaj ae Je Izmialll dr. Oks .................45 I.evsUkovl zbrani aplsl l................ J« 1. zv. Peaaal; Ode la elefljo; So-net Je; Romance. Made In legende; Tolam* (Levstik ______74 S. sv. SUka Levstika In njegove kritike In polemike ... j N« krvavih poljanah. Trpljenje ln ---------64 J strahote z t»oJiilb i>oiioovest ................................44 •btffalee---------------------------------25 Povesti, pesmi v provt (BandeUlre) trdo vesauo ___________________________1.— Po strani klobnk .........................Bi _________________________________.44 gi je bila videti grja in nt*cnatnej-hh kot kdaj. Smehljaje sem ji položila roko na glavo: 44 Rada čitaš. Katarina!" 4'Rada." je odgovorila pomirjena in kot op»*ka tenma rdečica ji je pobarvala lica. — "Tu je toliko lepih knjig, toliko lepih čanopisov! O. ko bi mogla v.st^ precitati !.... Toda dovršila sem samo tretji razred osnovne šole." 44Bi se rada vrnila v šolo? S«' naučila dobro brati .''' <40. da. Kot otrok sem «i vtepla v gla\-»>. tla iKx^tanem učiteljica. Toda mama je morala hoditi na polje in bratce je bilo treba varovati. Potem je oče utonil. Kaj »e. učiteljica da bi postala! Delati je treba: pošiljati materi zaslužek. \'se j>ošljem, veste! Ničesar ne obdržim zase." Nenadoma je zrastla pred mojimi oč-mi in za hip je bila vbfoka. s\-etla in lepa. Spomnila sem se pravljic o vilah, razkošju mojega detinstva, v kojili se je spremenila prineezn dovršene lepote po zlob-nosti čarodeja v spačeno bitje. Totl;i na koneii pravljice j»» vei bilo sicer prihodnje življenje. .V no> nadaljevanje pod drupro p >dobo ?„.. Ni trenila z očmi. ko smo ji naznanili, da je zanjo pripravljeno drugo mesto, bolj primerno njeni osebi in njenim močem. Upala si je samo reei: "Pa bodi. Nočete me. Sem premajhna za dete. Vendar mi je bilo vse«** pri va«. Gledala je okrog sebe. kot hi Lvknla otroka, ki jo je prepodil, še preden se je rodil. Zadnji dan me je prosila, naj ji darujem neke zaprašene zbirke — ''Časopisa za male*' in nekaj zvezkov pravljic. Skrbno je vse zločila v enlioo. Obljubila je. da pridb ob nedeljah prebit kako uro z Marijan ton i jo in nas pozdravila s hladnim mirom. Zbirala je moči za novo hišo. kamor »>e je šla predstavljati .s svečanimi besedami, s katerimi se je pri nas uvedla. Skozi okno sem ji sledila z očmi: j te.sno mi je bilo pri srcu. O. žalost in sramota nad nami. ki si domišljamo. da smo dobri — pa je zid .sebičnosti, ki nas loči med seboj. bolj masiven, boli slep. bn|j gluh ml kamenja. Marijantoniji. ki jo je hotela spremiti. Nekoliko se je nagibala na desno, proti culici. Videla sem njen v z bočen hrbet, ujeno glavo, ki jo je nevidna pest potlačila med ra-teena in ki jo je volja, močnejša ml narave, držala ravno, skoro izzivajoče. Nisem se ganila od okna, dokle»* ni zavila, okrog ogla. "GLAS NARODA" zopet pošiljamo v domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. Naročnina za stari'kralj stane $7. V Italijo lista ne pošiljamo. POSLANCI P1J0 KO ŽOLNE Veliko senzaeinjo je izzval v Lodonmt govor, ki ga je imel Sir Alfred Salter na letnem občnem zboru Lige za pobijanje alkoholizma v Glasgowu. Sir Salter, u-vrledni zd ravnik-bakteriolojr ilt konzervativni poslanec okraja West-Beitmoinlse.ya. je ožigosal slab zgled angleškega parlamenta. "hiše. ki porabi ver žganja, ko-k«r vsi 2t> grajal to razvado, so me poklicali v predsedništ vo. da bi pojasnil svoj "neprimerni nastop". Izjavil sem. da bom v dokaz lahko navedel več imen. 'Nato so ine pustili pri miru". — Ta izjava v dnevnikih je hudo razburila duhove. Vodja soeijaliistie-nega kluba ]«m.sbury je pr Caribrod v začetku julija. Kdor »talno živi na jugoslovan-sko-boiga-rxki meji. se mora vsak dan bolj čuditi, ria je med obema bratskima narodoma sploh mogoča politična meja. Kogar še ni popolnoma okužil politični fanatizem. mora zavzet ugotavljati, da ravno na tem ozml.ju ni niti najmanjšega pametnega razloga za strogo drž>a{vno razmejitev. Lvaj neki loči Boljrart^ od Jugoslovanov! Jezik, tradicija, vera? Nič. po)Ndnoiua nič. Ljudstvo z ene ali tlruge strani meje se v ničemer ne loči. umetne meje je. postavil le znani princip velesil : divide et impera. Balkanski narodi so bili v.selej le igrača in žrtve velikih držav, ki so. ustrezajo«" svojim \"sakovrst nim političnim interesom. «"isto po svoji volji vprejral«' te narode v svoj voz. kakor tla hi šlo sani«, za vagone, za katere je pač vseeno, kateremu parnemu stroju se priklopijo in v kater<» smer bodo tekli. I)anet< ]»;« .se na obeh straneh meje ž«» sprašujejo domoljubi: Doklej bo trajalo še t«, sramotno stanje, doklej bo služil balkanki Slovan le /.a priprejro tujim prizadevanjem in načrtom. Vsem tem treznomislečim ljudem je jasno. «la je bilo mržnje in krvi več ko dovolj in da je «"as kreniti 7. o v na cesto Komu je bilo potrebno, da s*- je razrušila balkanska zveza, kojc prvi zamah je stri jwi.stohnno turško gospostvo? Komu je bilo trebno. da s«- uniči plodono^na aloga balkanskih narodov? Danes je gotovo /.«• vsako uverjen. da je bolgarski narod na ti«ni modnem potu vodil tujce, ki jt- tudi na ]irestolu delOval sani o v nemško in madžarsko korist. Zato je čas. da Holjrari uvidijo. k;ik«» zelo so bili izigrani v škodo svoji in ob-•"•eslovanski stvari. Interes bolgarskega naroda ne leži na romanjih v Rim. Herlin ali Budimpešto, marveč kaže v popolnoma drug pravec. Predsednik bolyarsk«' vlade Mušanov. ki je nedavno potoval preko naše kraljevin«-. še zaslepljeno tava v izvoženih starih potili, ki so prinesli njegovemu narodu toliko zlo in m-sreče. Vendar tudi la državnik lie more tajiti dejstva, da se jugoslovanska plemena oil Triplava <1«» ('rne«ra morja zavedajo, da da je njihova življenjska korist v sporazumu in lesnem medseboj-n«m /bližanju. M«>rda h«i j»r«'teklo še mnogo časa. toda o čemer narod po svoji Ogromni večini sanja in po čemer stremi, to se bo z nedvomno gotovostjo tudi uresničilo. Zffodo-vina ihim dokazuje, da osebe in njihove ideje umirajo, da pa na- il sporazuma m mrfd.se- rodi žive večno in da njihova stre-bo j nega sodelovanja, ki ju nare- mljenja prej ali slej zmaerovito kuje zdrava pamet. j prodrn. Politik, ki bi hotel ustavi- C lesi o "Balkan balkanskim na-i ti ta razvoj. j«» pod«>hen onemu rodom" pridfrbiva vedno več razumevanja in bila je zelo pametna taktična poteza, da j«» naši «»d-11 državniki lako vztrajno naglašajo 11 tudi postopajo v smislu te lepe rečen i ee. V detetu rz ameriške bajke, ki je hotelo ugasniti jutranjo zarjo in vzhajajoče sol ne".. Ako je v dušah današnjih bolgarskih vladnih mož resnično vzklila misel zbližanja in brat.ske- holgarskein Sobranju je neki u- • ga sporazuma in ako so priprav-g ledni ptilitik. čisrar ideologija še (Učni zapustiti svojo dosedanjo ot v politiki, bodo našli na nauržami Ui j,. v predlagal Siru Sal- - Ptleo selivke, trde ves_______________,7| Pred nevlbio ---------------------M Pepelniki ---------------------------M Poznava Boga ..................................JM Plebi ___________ PovodenJ ..... Praški ji»dek Prisega Haronskega glavarja _______U Pravljice In pripovedke (Koflutnik) t«* nvsaok ....................................^M 2. sveaek ..................................41 Prvi« med Indijanci_____________________M Preganjanje Indijanskih ndsjonar- 5 Robinson ....................................JI a^blnso^ Crtisoe....... ,.,..................... JKevolueija na PVrtntfUMnai RdeCn In bela vrtnica, povest Tri teisanih tako pijan, da so morali poklicati SalttM-ja kot zdravnika. Pomagal ga je nest i iz parlamenta v avtounobil ... Ta ugotovitev je tudi zaključila spor. Odgovora, ni bilo. liost. izrekel znamenite besede: "Nisem niti Srb. niti Bolgar, marveč Jugoslovan". A' teh dveh ire-slih je 'zapopadena jugoslovanska sinteza, -ki je popohuima istovetna z narodnim edinstvom slovanskega juga. St'ari bolgarski politiki na žalost niso sledili temu zlatemu geslu. murve«"- so se dali voditi K«>-o«liI sam«, svojo jxititiKo 111 je Bolgaixko strani odprta srca. odprte roke in polno razumevanje. .Mi .lugoslo-vani smo za iskreno zbliža nje. ki nja bolgarski narod usmeri v slovanski pravec. Tihomir Milisavlievič. 3 Btitkrnl t&ko tesni, da skoro sama nima v njej prostora." Nisem odgovorila. NAJBOLJŠI SLOVENSKI ROMAN "GRUNT" (Spisal Janko Kač) kar jih je izšlo po svetov* . ni vojni, ima v zalogi KNJIGARNA "GLAS NARODA" # Cen« $1;B0 IZNAJDLJIVOST SLAMNATEGA VDOVCA V Berliner-Selioenebergu j«* biva! majhen uradnik, skrben m::ž in «k"c sedemletnega dečka. Nikoli se ni zg'xlilo v njegovi družinici kaj p«>sebnega. Nekega dne pa je odšia žena z <»trokom k svojim staršem na počitnice 111 mož je |>ostal slamnati vdovec. Prva dva tedna se je solidno dolgočasil v svojem stano. vanju, potem ga je nekega, večera prijelo in je stopil v najbližjo gostilno. Tam je bilo tako prijetno, da se je odločil prebiti v tej prijetnosti vsak večer. Ker pa ni imel za takšne,zabave dovolj razpoložljivega kapitala, se' je moral ogledati za kakšen nov vir dohodkov — ki ga je našel na nepričakovan način. Stopil je na zadevni urad in prijavil tam rojstv«> novega otroka. Ker si je sam pona-redil izjavo neke babic«) in je bila stvar tako neznansko okorno uprizorjena, so mu verjeli brez nadalj-nega in bolniška blagajna mu je izplačala stroške za porod in dojenje. To je »zadostovalo za nekaj časa. Tver mu je zadeva tako dobro u-spela, j< imel ]>ogum. da je poskusil v drugič, ko mu je zmanjkalo denarja. Tokrat, je prijavil smrt deteta (ki se ni nikoli rodilo), a tudi smrt svoje žene. Na ta način je prejel podporo za bolezenske in pogrebne stroške. Končno je ponaredil poštni pečat na potrdilu o plačani najemnini — ki je ni nikoli plačal. Tedaj se je njegova žena vrnila in po naključju je prišlo vse na dan. Spregovorila je sodišče, ki ga je obsodilo na osem mesecev ječe. popolnoma podredil zunanji politiki Avslrij.'i in Nomčije. Da ni bilo tega tuje-a na bolgarskem prestolu, ki je p«kkvaril in dal vzgojiti v protislovanskem duhu vse mlajše pokoMnje nejgove dobe, bi ne bilo prišlo do bratomorne vojne med Srbi j«« in Bolgariji. bi si bolgarski narod ne bil nakopal vwb«* vpijoče sramote, da je vzdignil oboroženo 1*0 k o proti svoji osvOb<»diteljiei Iwiisiji in v svetovni vojni bi bolgarski narod, n«* bil stal ramo ob rami z Nemci in 'Madžari, veko v«*«" nim i sovražniki slovanstva. Zato je Bolgarijo doletela enaka usoda in tedanjo bolgat>»ko vlado zadeva vsa krivda. da j«* toliko že osvobojenega slovanskega ozemlja zopet padlo pod tujo oblast in j»» Bolgarija kot edina slovanska država izšla iz svetovne vojne poražena. NAJSTAREJŠA SKALČANKA UMRLA 4. julija se je na škalskem pokopališču zaprl grob Terezije Ble-kačeve. !)2-letne Kohaševe mame. Visoka so bila njena I«1!a in dolg je bil vet-er njenega življenja, a k'jub t«»11111 j«» smrt vse pretresla. Saj je :bil;t «|«» z;ulnj«'ga izredno dobro «»hraiijeua in sveža. Marsikdo ji je pri (Mlnicrjajijn let prisodil veliko manj. Kar smejala se je svojim občudovalcem : "Sein še krepka in š«* ne mislim na grob T' Zdaj je pa (Klšla. Odšla je z njo priča žil vi jen ja skoro štirih šaleških .generacij. Bila je Slomškova birmanka in j«» vedela o njem mnogo pov«>dali. Odlikovala j<» jfi izredna prožnost duha rn spomin. Njeni podatki o zgodovinskem gibanju Šaleške dolin*' so bili za čudo točni in številni. Vsakovrstne u POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri GLAS NARODA" 216 W. J.8th Street New York, N. Y. POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN a: . ■ S _ % DA" NEW YOMt, SATURDAY, JULY 22, 19SS THE LAEOEST SLOVENS DAILY In U. B. A. ■ ■'■ DEDSCINA ROHAN XZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL I. H TRUE STARI KORENJAKI 78 — \Ta to se raorete wtnesti, kajti to je za mene častna zadeva. Tudi tam postopamo * *vojirui ljudmi tako, da -morejo biti zadovoljni. K nam še ni prišel duh upornosti; ljudje so zadovoljili. Kot rečeno: v tovarnah se ne bo nič zgodilo, kar jie bi bilo po volji mojega očeta. In A rt ur Mertetis. a«ko je tak. kakoršne^a ste vi spoznali, ne bo imel več mnogo govoriti. Zaradi svoje sestre mu bom seveda moral prizane.sti, točk* sanio toliko, kolikor je neobhodno potrebno. Bilo je že čez polnoči, ko je Half odšel od Ludvika. Globoko dihanje mu dviga prsi. Samo še nekaj dni mora igrati mučno komedijo, "potem bo rešen in tudi Henrik in Eva Marija. Toda te dneve je moral še zelo pazita .na Henrika. Z Ludvikom Bodenbergom se je dogovoril, dako si bosta ostala v zvezi. Ako bi se dogodilo kaj posebnega, je moral Half sporočiti v hotel na ime Vamzita. Alko pa bi se hotel svojim sorodnikom pokazati, -bo Ludvik KaLfa 'pismeno obvestil in >V bosta o tem natančnejše dogovorila. Naslednjega jut pa pride Artur Merten« v Ralf o v urad. Ralf je poslal Hwnrika z nekim naročilom v risalno sobo. Tja ni Mertens nikdar zahajal in zato je mogel Henrika brez skrbi pustiti. Mertens se ozira s svojim hinavxkim smehom. — No. kje pa. tiči Henrik? Se zopet menda enkrat ni na.spil ? Kmalu po polnoči se mi je dozdevalo, da sem slišal na eesti avtomobil. AJi se je mogoče tako pozno .peljal v meslo? — Ne. g<#»pod ravnatelj; ob tem času sem jaz prišd iz mesta. Sinoči sem bil enkrat sam v niesu. Ali ste slišali avtomobil? — Da, 'ravno sein odprl okno svoje da bi sobo preznčil. ker je bila vsa zakajena in tedaj od daleč zasledim avtomobil. Drugače nikdar ne priti« noben avtonvobil tako blizu tovarne. In postal Ma vsak način najstrožje kazno-sem pozoren. Torej, vi ste bili? Ste tudi enkrat malo pobandali? — vati povzročitelje neprijetnega do- Posebno zanimiv starec živi na' kili 10 km od Nov-ga Pazara. To C'etinju in je sedaj, ko šteje že bli-Jje Jerotije dero Djokovič. Ta stažu sto let, po svojem burnem živ-irec je zelo zaposlen, ker ga v vsej Ijeii«« postal pobožen romar. To je I sirSt okolici Novega I'azara čf^to Kreun Perov Markovie. Življenje tega Ktarca je prawati roman. V mladih letih je K mm iz svoje Črnogorske domovine^ ki je bila pod turškim jarmom, odšel kot dninar v Turčijo, |>a je kmalu postal jslugra v grškem konzulatu v Smirni. Tu je živel uiirno in ugmlno. Nekega dne pa sr> ga obiskali v Smirni ži-veči rojaki, ki so pripravljali na-pad na avstrijski konzulat, da bi odnesli iz njega neke važne dokumente. Zahtevali so. da jim kot rojak pomaga, češ, da gre za sveto srbsko stvar. Mlad Krcun se je o-botavljal. ker je imel dovolj pojma o nevarnosti takega podjetja. Ko pa so mu očital i !> >:azl jivost ter navedli, da je stvar tudi v prid Rudije. je kot pravi Črnogorec takoj obljubil svojo pomoč, pa naj bo. kar bo. Načrt je bil izveden, došlo pa jc do .>popada s konzularnim o-t*~.hjem in so turške oblasti izvedle najstrožjo preiskavo med vsemi, v Smirni biva;prem svoj žep? — Ne. ne. — sikne naglo Mertens. — čez zimo mu bova to š* dovolila, toda potem bom ž njim z dobroto in ljubeznijo govoril. Potem bo dovolj, kajti drugače mu bo zares škodilo na zdravju in to bi mene bolel«. Torej. lza četrtek ga £e enkrat preskrbite v. denarjem. ' Trt Adfu *e je zdelo, da iz Mertensovih oči zopet h žari nekaj, vrfed česar bo moral biti zopet zelo oprezen. Toda nadalje se raz-govarja Mertens z Ralfom samo službeno, da bi Ralf mislil, da je priše^satno zaradi tega k njemu. Toda Ralf je imel določen občutek, da .je hatel Mertens samo izvedeti, kdaj se bo Henrik zopet peljal v mesto. Mertens se obrne in gre, toda pri vratih še enkrat postane in vpraša r — Ali se Henrik še ve-dno poslužuje istega avtomobila pri svoji vožnji v mesto? — Da. gospod ravnatelj; stoji vedno na istem mestu, kakor vert e. Merten« se zopet nasmeje. — Vedno dobro zasluži, ta gospod šofer. — Zastonj no mara in hoče biti vedno dobro piačan. — Ki morem misliti. Kak človek pa je to. ta šofer? Gotovo prav previden pri vožnji? — Včasih rad požene; je precej lahkomišljen. Kadar se jaz vo-£fln ž njim. vedno zaviram, toda gospod Henrik ga vedno m pranja. Kadar sam. vedno vozita divj<». _ Ralf ni vedeJ. zakaj je to rekel, kajti v resnici ni bilo tako. Šofer je bil vedno zelo »previden in se ne bi nikdar vdal zahtevi, da bi prenaglo vozil. Ralf je to aamo rekel, da je imel kaj reči, pa sam ni vedel, zakaj. In zopet mu ni všlo. kako so žarele Mertensove oči. Ko Mertens konečno odide, prične iRalf premišljevati. — Izgleda kot kak nov vražji naklep. Zakaj se naenkrat zanima tndi za to. ka.ko šofer vozi? Ta misel ga nikdar ne zatpusti. Ko {pozneje Henrik zopet pride v njegovo 'pisarno, mu pove. o čem je raagovarjal iz Mertensoim. — More* mi verjeti, 'Henrik, da ima zopet nekaj proti tebi; jezno žarenje njegovih oči mi je to izdalo. Razumljivo je, da se v četrtek ne pelješ v mesto. Toda 'boš zopet šel navidezno do avtomobila in boš delal, kot da si stopil v avtomobil. Toda — sedaj se »pomnim. — šoferja bo treba na nak način opazoriti, da bo pazil, da ae ne *bo kdo skrivaj "približal »avtomobihi in ga poškodoval. Ne morem «i pomagati: vedno mi vrf» po glavi, da Mertens namerava £a tebe avtomobilsko nezgodo. Henrik odločno prikima. — To sem ti že reke«! kmalu po dogodku v strojnici. — Povenn ti. da bom vesel, ako bo prihodnjih par dni že minilo, — az na mestu, se bora že prej skrU pOd smrekovimi ve iami in bom palzil. — O^tjtrbim ti največjo pozornost, Ralf. Toda Bog ve. da mi vae to it. preseda. — Bomo malo čast imej ie potrpljenje, mogoče bova sedaj -----1. ~ if,,,«...,, zgrvtma aiertenas. _ (Dalje prihodnjič.} kličejo za pričo pri razde I it vi go- j zilov in drugih (zemljišč nekdanjih begov. Cika »lero ima čudovit spomin in se živo spominja na dogodke iz svoje rane mladosti. V spojnimi ima že davno izumrle rrdbi-ne. kateri niso nekdaj begi odvzeli posestva. Kot priča pri razmejitvah gozdov in zemlji !č opravi ;a dolga pota in «ra ne utrudi naporna ježa. Villi «?e prav dobro, samo sluh mu že peša. Ko so ga nedavno vprašali. kako je živel, da si je ohranil č:htf?t v tako visoki starosti, je dejal. da je živel pač kakor žive vsi njegovi rojaki. Pil in kadil je kakor drugi, za zdravje, še manj pa za kaka (zdravila se ui nikdar brigal in celo "veliko bolezen' \ kakor ljudstvo imenu;e legar. je dvakrat brez posledic prestal po božji volji. Ta čvrsti starec je živel viti no v *vo j i vasi in je največ po dvakrat na leto prihajal v mesto. Tekom zadnjih let je videl tudi železnico in avtom »bil. pa ga mika. da bi enkrat poizkusil tak o vožnjo. Oženjen j'- bil trikrat in živi v poslednjem zakonu že 1."» let. Njegova žena ima komaj 4"» let in si je Cika Jero torej kot 80-letnik izbral 30-let no ne-: vesti"*. Na vprašanje, kako s»' počuti, je pripomnil, da ima še 13 zob in da je s tekom, ki boljši sploh m* more biti. Tretji oil starih korenjakov pa je pa je skušal trikrat pobegniti. Pri šerif P.eganovič iz vasi Trojice v zadnjem poizkusu se je v družbi ; Rosni, ki je v svojem 92. letu sta-enako pogumnih jetnikov že preril I r «sti te dni peš prispel v Beograd, iz neke trdnjav.-ke temnice na pro- j da hi osebno rešil neke nadeve o hto. beguncem pa sreča ni bila mi-i agrarni reformi. Potoval je ves čas la in so jih že po preteku nekaj dni . peš lo."uo 1-*» dni. I'soda male do-zajeli zasledovalci.^ Vsega skupaj i mačije je starcu tako pri srcu. da je prebil nesrečni Črnogorec 18 let je komaj čakal n:i nastop lepšega v ječi, leta 1878. pa je ruski veliki ( vremena za | vrtova nje. V pisarije knep Aleksij. ki je potoval skozi starček nima zaupanja in je zato j Smirno, j>o nakMučju zvedel zanj.'sam šel v Beogratl. da uredi vse.} do je bil poniiloščen. Na stroške ril- kakor treba. Sedaj je svoj posel že skega kneza se je Kreun vrnil v ( rno goro. Nemirna kri pa mu ni dala miru. Odpotoval je spet in j" LEPE PRILIKE Naprodaj imam tukaj v Oreensburgu tik betonske ceste 7 hiš. vsake cene od $1000 pa do $10,000. Tukaj je devet tovarn in po nekoliko se vedno dela, posebno dekleta dobe vedno delo. — V Pittsburgh imam pa tudi 7 hiš po ceni od deset do 25 tisoč dolarjev. Prodam radi starosti. Kdor se zanima naj pride, da si o-gleda te lepe prilike: eno miljo južno od Greens-burga. JOSEPH KEBE Box 629, Greensburg, Pa. 3DODDD SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 WEST 18th STREET NEW YORK, N. I. \ pišite nam za cene voznih listov, RE-\ ZERVACIJO KABIN, IN POJASNILA ZA po-; TOVANJE 12. avgusta: Sat uri i hi v Trst A«i»ltui.iu » Clierbour^ 15. avgusta: Brtrnifii v Brcmt-n Slal«litk.m v boijlocn« 16. avgusta: SHIPPING tlx ^ NEWS _ 26. julija: Hamkurc v Cherbourg I'rea. Housevelt v Havrs 27. julija: v Hrem*n FRANCOSKI PARLAMENT JE NAKLONJEN FRENCH LINE. 1» gmlka. Kreun je moral v jeeo, iz katere 28. Julija: Vremlam v Boulogne lie de France v Havre 29. Julija: Vulcanla ▼ Trst Aquitania v Cberbour« 2. avgusta: Waxliintfton v Havre Iieutsi-I.luiu] v Hamburg 4. avgusta: Olympic v Cht-rbourfr 5. avgusta: Cliampbin v Havre «11 Sit vola v Oenoa Berengariu v Cberboui« 8. avausta: I.-Viach;in v Cht-rl.ourg Euro|»a v Dreinen 9. avgusta: Sew York v IlamMur« 11. avgusta: I'a ris v ll.-ivre M:Lj.xii«- v Cherbourg H-tl^r.la ril v i-oulogrte Muz iin.in v Havre opravil in se v Beojrra-tln odpočiva zči enako doljro pot naza*. Odheil so je za lo-dnevno hojo sicer 112 bil zaposlen nekaj easa v Greiji pri j jr ljubezni tlo takega |H»tovanja. praditvi korint-ke ceste, pozneje pa temveč zato. ker je brez sredstva, je dobi J službo vratarja neke ban ke na otoku Samo-i. Tam je ostal do balkanske vojne, takrat pa ni irnel več obstanka. Odpotoval je v ( rno goro in dasi je bil star 7.» preko 70 let. se je prijavil kot vojak. Zaradi visoke starosti ga niso hoteli sprejeti, mož pa se je podal k samemu knezu Nikoli, ki jra je naposled le uvrstil med vojake. — Starec se je udeležil bitke pri Skfi-drn in je bil za hrabrost odlikovan z zlato svetinjo. Takoj, ko je konec balkanske vo ne. se je vrnil v (ir-eijo. ob^izbrnliu svetovne vojne pa spet v C'rno jroi o, kjer je sodeloval v obrambi Lovčena ves čas do avstrijske okupacije. Pod avstrijsko okupacijo si je obvaroval svojo svobodo kot sluotoval kot romar v Jeruzalem. Ko se je vrnil domov, je svoji hčerki prepustil svojo hišico, sam jva se jt> nastanil v neki samotni kolibi. Med rojaki u-živ-a veliko spoštovanje. Ker se je v dveh vojnih boril kot dobrovolec. je pred leti prosil tudi za pokojnino, ki pa je še ni dobil. N'egov vrstnik, ki je v visoki starosti blizu 100 let tndi nenavadno čil. pa živi v vasi Izbiea ka- NOV OTOK ZA GOBAVCE Katoliška provinca v Kebanlu v Oceaniji je- lamošnjo vlado zaprosila, da ji prepusti oskrbova-nj-e gobavcev na otoku Enelana. Število jrobavcev se je namreč zadnje leto I ako pomnožilo, da za njih dozdaj določeni otok Kavienjr ne zadošča. Za bodoče koncentracijsko mesto '7.a gobavce bil zato določen otok 'Enelana. Otok Enelana ima pred Kaviengom tndi to prednost, da je ploden in ga bodo tako gobavci za samo-vzdrževanje mogli tudi obdelovati. Tako je sedaj na otoku Enelana 250 gobavcev, med njimi tndi nekaj katolikov. Poleg enega duhovnika bodo bolnike oskrbovali še en brat in 4 misijonske sestre. Nedavno j-e na Enelano prispel iz Evrope tudi težko pričakovani zdravnik dr. Hren. ki se je šolal na .misijonskem zdravniškem institutu v Wnrzburgu. Ta institut je dozdaj v misijonske province odpi|ia v Brein»-n 25. avgusta: Veendam v Boulogne 26. avgusta: Ruriiu v Cenua llererig.iria v Clierboury 29. avgusta: leviathan v Cl.erbourg 30. avgusta: I»e Orasse v Havre Majestic v CJierbour^ Manhattan v Havre Deuixyhland v Hamburg 31. avqusta: Kremen v Bremen 2. sept-mbra. <".»ji«r- <1: Savoia v Genoa 5. septembra: lie rk v llaiiibuig 8. septembra: Olympic v Cherbourg 9. septembra: 1'ari* v Havre Vuh-aniu v Trst V«»I«-ud:.ni v H<-ul>.gne Knr>>r>it v Hreiuen 13. septembra: l^fay-tte v Mavra Manhattan v Havre B^reiiiraria v Chertx>urg Al!.«-1 f Ballln v Hambuig 15. septembra: Kutterilain v Boulogne Majestic v Cherbourg 16. septembra: Ilex 1 «!eno.i Rr^-nvn v Kremen 18. septembra: Reliance v Hamburg 20. septembra: fhatnplain v Havre 21. septembra: Aiiuilania v Cherbourg 23. septembra: Saturnia v Tr*t lie «ie France v Havre V*-enri:!tn v lioulogne 26. septembra: K11 ropa v liremi-n Siatf-niliim v Boulogne 27. septembra: Washington v Mavre .»Inui 'etnnia V <'liertnmrB Oerlschland v Hamburg 29. septembra: Paris v Havre 0!ymi»i< v Cherbourg 30. septembra: C«-nle ili Savoia v G**n«>a v JUGOSLAVIJO Moderna udobnost in neprekosl jiva postrežba v vsen razredih... Tedenska odplut-Ja iz New Yorka... Pripravne in hitre železniške zveze iz Hamburga | ZMERNE CENE Dl Pojasni'a vam da vsak lokalni agent ali HAMBURG-AMERICAN LINE 39 BROADWAY, NEW YORK Poziv! Izdajanje lista je v zvezi s velikimi stroški. Mno go jih je, ki so radi tla- bih razmer tako prizadeti, da so nas naprosili, da jih počakamo, zato naj pa oni, katerim je mogoče, poravnajo naročnino točno. Uprava "O. N." V0DNJIK0VE KNJIGE za leto 1934 lahko že sedaj naro čite. — Pošljite nair in knjige Vam bodo poslane naravnost ne dom. F ir o čila sprejema: "GLASNARODA" 216 I8th Street New York, N. Y. ... SKUPNA ... POTOVANJA pod osebnim vodstvom V LJUBLJANO SE VRŠE LETOS S SLEDEČIMI PARNIKI: "ILE DE FRANCE" preko Havre-------28. JULIJA Ceua vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 101.23 za tja in nazaj pa samo..........$ 182.00 AQUITANIA preko Cherbourga--29. JULIJA in ! 2. AVG. f^ena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 102.34 za tja in nazaj pa samo.........$ 182.00 " E U R O P A " preko Cherbourga-----9. AVGUSTA Cena vožnji: iz New Yorka do Ljubljane........$ 104.84 za tja in nazaj pa samo ........$ 185.50 Kdor se je odločil za potovanje v stari kraj to leto, naj se takoj priglasi in preskrbeli bomo vse potrebno, da bo udobno in brez vseh skrbi potoval. PIŠITE SE DAXES NA: Slovenic Publishing Company TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York, N. Y. 1 1 I 1----