7B
fSamota a prijazueui kraji vrhu gore, sredi zeleiiih smrek in bukovja, leži pušcftVt. Zeltf star je n?.č ta kraj,   mnogo stol«tij je  užiS minulo,  odkar stoji to J iidovje,  kamor je hittla mnoga  četa  poboŽDih ljudi po tair m tolaJbo, f ki ju č-iovek ca tem svetu Lako tužko najde.    Še atoji cerk?ica.  lepa Se iu prijazua iiuiai jtobožuiir] in spokoraim Ijudžm,  ki so drug za drugim tnkaj živeli ia uživali sveto  »5arobo tihe,   gozdiie   sain6te.   Tu so bivali več stoletij 6ui pobožui uiožje, ki so se lot^ili od posvetuega hruuia ter aa podali v saaioto,   da bi tu v mirueni življeiiji deiali in inolili za svoje brata trpine ler bi veniike živo Ijubezeii do bjižujega v dejanji   učili.    A ne samo svetiui liiožera   pužt^aviiikotu je  bil   uekdaj  ta  kruj  Ijub iu  prijeteu,  tudi  ^saceoiu
huzemu se vzbudč sveta tSutila, kadar stopi na ta kraj, kder je daleč od po--vetnega hruma, ter mu prijetuo petje drobnih ptičic radujočih se aarave liožje, doui na uh6. Da-ei sain^U, veuder iiua filovek tu nebesa \iU iia /finiji, kajtt tu je sam z v^višeno aara^o božjo, sam 3 sTOJim lastnirn sroem v družbi neakoučuo dobregaBoga. Resje, kar pravi naš domad peenik, ki poje:
Življcnja ralovja tnni znnaj lirurui. Tn Tlttda jm inir iu tihftta, Tiun Kunuj vrvenje, drvonjp Ijudi Tu n6tri jo sveta simiota.
Skoila, da je vedno oiauj in manj tacih o.staukov h starodavnih Casov, ki aas spomiDJajo 6ne žalostin* ddbe, ko je pogaustvo v kcravih bojih divjalo proti kršfiaostva, tar jih je aiuogo bežalo, peljaaili od sv. Duha\ v pušdave. da bi tu s »jvojim spokoruiui živijeojem v^ruike k bogoijubueiuu živijtsoju napeljevali.