LETO VIII. — ST. 15 M I .. ŠAH«! UlSStffiM- AP^LA 1955 GORENJSKE ft Sava" - ni edini problem r 1 ^ Radovljici Predlog oHrajnega družbenega plana okraja Kranj pred Ljudskim odborom mestne občine v Kranju Pred dnevi je 'bil v Radovilji-ci redni letni občni zbor Mestnega odbora SZDL. Zborovanje je začel predsednik tov. Btane Prešeren, ki je podal obširno poročilo o delu Mestnega odbora SZDL na svojem (delovnem področju. SZDL šteje na področju Radovljice preko (1100 članov, od katerih večje število aktivno deluje pri kulturno " prosvetnih, te'esnovzgojnih, športnih j in drugih organizacijah. Odbor je v (preteklem letu organiziral udeležbo članov in občanov na zletu Svobod ob Završnici, ki je zelo lepo uspel. Ob sodelovanju idrugih organizacij je organiziral tudi občinski praznik v Radovljici s pestrim kulturnim sporedom. Tako je £UD »A. T. Linhart« .uprizoril na prostem Klinarjev »Plavž«, TVD »Partizan« in športno društvo »Prešeren« pa sta izvedla pester telovadni in športni spored. Premiera in ponovitev »Plavža« sta privabili okoli 2500 gledalcev iz Radovljice in okoili-ških naseHi. Cl'ansitvo se je rv lepem številu udeležilo velike partizanske prireditve »Štajerska v borbi« na Ostrožnem pri Celju, sodelovalo pa je tudi pri drugih prireditvah na podeže-lju. Socialistična zveza je vzpodbujala in usmerjala kulturno prosvetno, telesno vzgojno in športno dejavnost, kjerkoli je mogla in kjerkoli je bilo to po- trebno. Odbor SZ se je posvetil vzgoji mladine in šo sadovi tega dela že vidni. Na občnem zboru pa so analizirali tudi dobre in slabe strani dela naše mladine in sklenili, da ji bodo v bodoče nudili še več pomoči. Ljudski poslanec Ivan Berton-celj - Johan je govoril o gospodarskem kriminalu, ki povzroča skupnosti veliko škodo. Gorpcdarski kriminal bomo o-mejii'i le, če bomo bolj pozorni, če bomo stalno kontrolirali gospodarska podjetja. Socialistična zveza, je dejal, se bo najbolj okrepila če se bomo bolj zanimali za njeno delovanje, če se bomo v večjem številu udeleževali sestankov, zborovanj in zborov volivcev, na katerih bomo z nasveti, predlogi un pobudami, pa tudi s stvarno in dobronamerno kritiko največ pripomogli, da bo socialistična miselnost čimpreje prešla v živo stvarnost. ' . ' \ Pretekli petek je bila zelo pomembna seja Ljudskega odbora mestne občine v Kranju, na kateri so odborniki, v precej živahni razpravi, govorili o delitvi sredstev med Okraj, ljudskim odborom in mestno občino. Spričo letošnjega gospodarskega položaja bo LOMO že itak 'razpolagal z minimalnimi denarnimi sredstvi. Zato se tudi ni strinjal s predvideno delitvijo sredstev in je opozoril okrajni ljudski odbor na določene nezakonitosti v predlogu okrajnega družbenega plana. Posvetovanje komunistov V četrtek 31. marca je bilo v Kamniku uspelo posvetovanje komunistov, ki mu je prisostvoval tudi član Centralnega komiteja in z.vezni poslanec tovariš Tomo Brejc. Na zborovanju so obravnavali vprašanja, o katerih je razpravljal CK ZKS na zadnjem plenumu. Iz virov in razdelitve dohodkov predloga okrajnega družbenega plana je razvidno, da se od skupnih dohodkov, v katere so zajeti tudi vsi dohodki mestnih občin s posebnimi pravicami, ne oziraje se na to, iz katerega naslova se stekajo, formira na območju mestne občine Kranj 67% vseh teh sredstev. Delež ljudskega odbora mestne občine Kranj na dohodkih o-kraja, upoštevaje predlagane gospodarske instrumente, pa znaša le 29%. Razlika v strukturi ostvaritve dohodkov po posameznih območjih in njihovih razdelitev kaže, da se podeželske občine, predvsem pa Okrajni ljudski odbor, finansi-rajo v prvi vrsti iz dohodkov, ostvarjenih na območju mestne občine Kranj in le v zelo majhnem odstotku (5°/o), iz dohodkov mestne občine Tržič. Za skupne dohodke mestne občine v Kranju predvideva predlog okrajnega družbenega cij 51,642.000, upoštevati pa je treba pri vseh teh , skladih še odbitek — obvezno 6% rezervo. Razen te navedene delitve sredstev določa predlog okrajnega družbenega plana še, da mora mestna občina iz svojega fk'.ada za kreditiranje gospodarskih investicij, odobriti podjetju »Sava« v Kranju 40 milijonov investicijskega kredita, za že kupljene stroje v inozemstvu. Pa poglejmo kako bi bilo s sredstvi občine, če bi prišlo do plačila tega kredita. Ce odštejemo od sklada za kreditiranje gospodarskih investicij 6% obvezne rezerve v znesku 3 milijone 98.000 dinarjev, ostane torej LOMO znesek v višini 48 milijonov 544.000 dinarjev. Odštejemo nato še omenjenih 40 milijonov kredita »Savi« in bomo videli, da ostane za namenske Sklade le 8,544.000 dinarjev. Za vso ostalo komunalno graditev in druge investicije v plana naslednjo delitev: za ad- zdravstvu, prosveti in fizkultu-minisitrativni proračun 195 (milijonov 200.000. za stanovanjsko izgradnjo 56,462.000 ter za kreditiranje gospodarskih investi- OBCNI ZBOR OKRAJNEGA ODBORA ZB KRANJ Skrb za borce in otroke padlih še vedno prva naloga Preteklo soboto popoldne je bil v Tržiču redni letni občni zbor Okrajnega odbora ZB, ki se ga je udeležilo 110 delegatov osnovnih organizacij kranjskega okraja. Med številnimi gosti smo opazili tudi člana re publiškega Izvršnega sveta m stari borci podpisovali prošnje za priznanje službenih let ljudem, ki so bili med okupacijo v sovražnih vrstah. Seveda je moral OO ZB take prošnje zavrniti. V kranjskem okraju so bile v preteklem letu 4 komisije za ri pa ne bi bilo na razpolago pravzaprav nobenega denarja. Omenjena odredba okrajnega ljudskega odbora, razvidna iz okrajnega družbenega plana, da mora LOMO Kranj poravnati znesek 40 milijonov »Savi«, ni v skladu z obstoječimi pozitivno - pravnimi predpisi. V določbah zveznega, kakor tudi v predpisih republiškega družbenega plana ni predpisov, oziroma pooblastil, po katerih bi Otrokom padlih borcev družbeni plan okraja lahko do- ki dobesedno kriče po rešitvi. Da pa je ljudski odbor voljan pomagati podjetju, je predložil Okrajnemu ljudskemu odboru predlog, iz katerega je razvidno, kako bi bilo možno, kljub vsem težavam, vendarle pomagati »Savi«. Predlog je tak: okr. sklad za pospeševanje kmetijstva naj bi se od predvidenih 38 milijonov znižal na 28 milijonov. To znižanje namreč ne bi bistveno zavrlo posneševanja kmetijske proizvodnje, ker bomo imeli letos iz vseh drugih skladov in virov skupno 230 milijonov dinarjev za pospeševanje kmetijstva v okraju; iz okrajnega gozdnega sklada naj bi se prav tako izdvojilo 15 milijonov kot posojilo podjetju; stali manjkajoči znesek v višini 15 milijonov, pa naj bi se vzel iz že predvidenih sredstev za gradnjo poslopja Okrajnega ljudskega odbora Zveze komun za Gorenjsko. Ker za ta objekt v prvem polletju še prav gotovo ne bodo dokončani načrti, so torej izgledi za gradnjo tega poslopja v prvem polletju zelo bledi. Prav gotovo pa bo dosti laže omogočiti gradnjo tega objekta iz skupnih sredstev ob u-stanovitvi okrajne skupnosti komun. Tak predlog je ljudski odbor mestne občine v celoti osvojil in si je ob izglasovanju tega predloga še pridržal pravico morebitne pritožbe Ljudski skupščini LRS, če Okrajni ljudski odbor, kljub vsem dokazom ne bi upošteval predloga mestne občine. Pred delavskim praznikom Churchilla bo zamenjal Eden Še delček tega, kar bi bilo dobro povedati » MLADINA PRED 90. LETI »Tri zgodbe« sedmi slovenski film SPORT i Iz sodnih dvoran V---< Kladinska konferenca Prva mladinska konferenca za izvolitev začasnega komiteja LMS za kamniško komuno je bila sklicana za 20. marec. Zaradi nepredvidenih ovir ni bilo delegatov iz Tuhinjske doline. To nedeljo je bilo zborovanje dobro obiskano. Za predsednika začasnega komiteja je bil izvoljen Milan Terpinc, za tajnika pa Ciril Vidmar, Se/a OLO Radovljica Radovljica, 7. aprila. Jutri zjutraj se bo pričelo skupno zasedanje obeh izborov Okrajnega ljudskega odbora v Radovljici, ki bo razpravljal o družbenem planu okraja v letošnjem letu. Pričakovati je živahno razpravo. poslanca tov. Franca podeljevanje štipendij otrokom sekretarja glavnega od- padlih borcev in sicer okrajna h 1 7R NOV LRS tov. Marja- in tri mestne. Delo le-teh ni predsednika bilo sistematično, niti ni bilo prave evfidence. Komisija v na Bertonclja m OO ZB Radovljica tov. Ivana Bertonclja — Johana. Po državni himni, ki jo je odigrala tržiška godba na pihalo je skupščino otvoril predsednik OO ZB NOV Kranj tov. Franc Koželj - Vanjo V svo- Skofji Loki pa sploh ni delala ter je vse delo prepustila referentu za socialno skrbstvo pri ljudskem odboru, kar se ne bi smelo zgoditi in kaže na precejšnjo neodgovornost te komisije. V Kranju so bili primeri, sevati. je treba preskrbeti poklic in kvalifikacijo in to naj vodi odbore ZB pri njih delu. Razen štipendij pa so bili o-troci deležni tudi številnih letovanj preteklo poletje. Iz kranjskega okraja je odšlo k morju in v letoviške predele Slovenije 7 kolonij, ena pa celo v Avstrijo, kjer so se otroci kovi seji soglasno glasovali, da navžili sonca in zdravja. se odpravijo protislovja okraj- Seveda pa je v okvir dela nega družbenega plana in naj organizacije starih borcev spa- se le-ta vzkladijo z zakonitimi daljo še marsikaj drugega, tako določili zveznega in republiške-n. pr. skrb za postavitev spo- ga družbenega plana, menikov in plošč. Doslej so v Ljudski odbor na drugi stra-okraju postavili že 50 spomeni- ni smatra, da je podjetju »Sa-kov in 63 plošč, v številnih va_ va« nujno potreben ta in vesti- polnjeval že obstoječe zakonite predpise višjih družbenih planov. V nobenem primeru pa ne more določevati uporabe sredstev iz investicijskega "sklada v določene namene, kar je popolnoma in edino stvar ljudskih odborov s posebnimi pravicami. Zato so vsi odborniki na pet- Tudi v Komendi so darovali kri em izčrpnem poročilu je orisal ^ jfi mestna kornisija dodelila uspehe organizacije bivših par- stipendij0 brez vi0žene prošnje tizanov v preteklem letu, prav tako pa je nanizal tudi vrsto pomanjkljivosti v "nI v - kratkem uvodu delu, ki jih bo odbor skuša v tekočem letu s^Segt'po^ila Je predsednik Zv Koželj govoril o zunanjih notranje političnih uspehih in kljub temu, da je vedela, da imajo starši okoli 40.000 dinarjev mesečnih dohodkov. Nič manj kričeč je primer, ko je dobil štipendijo nižješolec, čigar starši imajo lepo premoženje. Take in podobne primere bo treba v tekočem letu odpra- seh oz. občinah pa so dela v teku. Pred zaključkom zborovanja so delegati! zvolili tri delegate za III. kongres ZB NOVJ. ki bo v Ljubljani ta mesec. —vš. cijski kredit v predlagani visini, vendar je ljudskemu odboru spričo letošnjega gospodarskega področja ta kredit nemogoče poravnati zaradi izredno velikih komunalnih, zdravstvenih in prosvetnih problemov, naše države, nato pa je poročal ^ jn pos)krt>e4ii da ^0 pre delu okrajnega odbora ZB. jemgin štifpendije otroci padlih Pestro delo OOZB Radovljica Najvažnejša fJ^^J^ borcev, ki jo zares potrebujejo. V kranjskem okraju je bilo v preteklem letu 600 štipendistov Zveze Iborcev in sicer v a tudi v preteklem letu skrb o^rgantJiie - -oje člane, za njThov ekonomski m socialm Četrtek, 7. aprila 1955 (po telefonu). Danes popoldne so se zbrali na Jetno skupščino OOZB Ra Izoli, ki ju je obiskalo 160 otrek od 8 do 18 let. Socialni problemi borcev, in-ternirancev itd., ki jih je reše- odbor je skr- Kranju 142, v Tržiču 101, v bel za zaposlitev starih borcev branju 11; in najpotrebnejšim dodeljeval Skofji Loki 81 in v posameznih denarne podipore. Posebno skrb občinah 276. Okrajni odbor je pa je posvečal OO ZB tudi ugotovil, da starši in redniki zdravju svojega članstva. Kljub otrok padlih borcev še niso do- naporu, ki je bilo v to delo vlo- volj poučeni in seznanjeni s ženo, pa je okrajni odbor ZB Pravicami o štipendijah in o v tem pogledu še premalo na* vlaganju prošenj ter je še več pravil. Na vsak način bi bilo primerov, ko zelo potrebni otro * \1 "nHnraviti primere, da so Mio organizacije hodili I na stroge ..„Aio v, v; je lahko sami pla< dopuščajo očuva,nje zdrayja ^bJf deležni člani organizacije, ki ekonomsko niso naj-£3le preskrbljeni. Prošnjo in pritožbe. ki RO iih nreiemali občinski in mostni H bori ZB velikokrat niso bile rešene, ali pa so jih ti odbori je bilo tudi stališče posa-ienje ljudje, ki bi ga meznih odborov ZB do štipen-?a. . aV„ivi -pačali ker jim to cBd, ki so smatrali, da so šti-dohodki. Gmotne pendije socialna dajatev, ne pa nujno potrebno sredstvo za šo-lanje teh otrok. Stipendije naj bi resnično postale investicije v delovno silo, ki naj bi čimprej aktivno posegla v graditev socializma. O tem so odbori ZB premalo premišljevali. Problem šolanja otrok padlih pošiljali neposredno okrajnemu borcev bo pereč samo še nekaj odboru v rešitev ter je zaradi let, za to pa mu bo treba v toga delo marsikdaj zastalo, teh letih posvetiti toliko več Precej je bilo primerov da so pažnje in ga kar najbolje re- ganizacij iz vsega okraja. Občnemu zboru so prisostvovali tudi številni gostje. / Po uvodnih formalnostih je podal poročilo o delu OOZB Radovljica njegov predsednik Ivan Bertoncelj - Johan. Okr. odbor ZB Radovljica je prav tako kot kranjski, posvetil v ci niso dobili podpore. Nejasno preteklem letu največjo pozor- dovljica delegati osnovnih 01- vala komisija za prošnje in pritožbe, so biili v preteklem letu uspešno rešeni. Vsi stari borci, ki so iskali zaposlitve so jih tudi dobili. Težji problemi, s katerimi se ukvarja ZB pa je strokovno zaostajanje borcev. Mnogi niso pokazali nobene želje po večji kvalifikaciji. Da se to odpravi so bile že v preteklih letih organizirane posebne šole in tečaji, v katerih so sta-izpopolnjevali svoje nost otrokom padlih cborcev. V radovljiškem okraju je trenutno ri borci 275 teh otrok, ki dobivajo de- znanje, narne podpore. Otroci padlih borcev so prejemali dokaj lepe Zgodovinska komisija pri OO ZB se že dalj časa bavi s pri- štipendije, za visoke šole 7000 pravami za ustanovitev muzeja dinarjev, za višje srednje šole 6000 dinarjev, za nižjo srednje in vajeniške šole 5000 din. Bilo je nekaj primerov, da štipendijo niso bile vzklajene, vedar je okrajni odbor ZB te napake sproti odpravljal. Okrajni odbor ZB Radovljica je preteklo leto organiziral 2 koloniji in sicer v Piranu in talcev v Begunjah in je v ta namen obiskala tudi koncentracijska taborišča vj Nemčiji. Dokumentarni dejavnosti OO ZB pa moramo na vsak način prišteti tudi knjigi tovariša Ko-ncblja - Slovenka, ki jo je za-V žil MOZB Jesenice in Slavka Smoleja. ki jo je založil OOZB Radovljica. Akciji za darovanje krvi, ki se ji zadnja leta tako množično odziva naše prebivalstvo, so se te dni odzvali tudi občani Komende. Vzpodbudo zanjo sta dala učiteljica Iva Fakin in občinski tajnik Andrej Perne. ki sta samoiniciativno začela zbirati prijave za krvodajalstvo, obenem pa zbirala naročnike in naročnino za RK in s tem poživila to organizacijo, ki je v komendski občini že skoraj zamrla. Odziv prebivalstva je bil zelo dober. Prijavilo se je kar 318 občanov (sem pa moramo Razširili bodo trgovinsko mrežo Na zadnjem rednem zasedanju Delavskega sveta tovarne »Iskra«, ki je bilo pred nekaj dnevi, so največ razpravljali b razširitvi Itrgovinske mreže pri nas in v inozemstvu. Po tej razpravi lahko pričakujemo, da bo tovarna »Iskra« v najkrajšem času prodajala svoje izdelke v skupnih prodajalnah s podjetjema Elektro zveze in Telekomunikacije, v vseh večjih mestih naše (domovine: v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Sarajevu, Reki in Skoplju. Prav tako pa bo povečala tudi izvoz v inozemstvo, zlasti v Turčijo (kinoprojektorje in električne števce). Iz poročila predsednika Upr. odbora jo biilo tudi razvidno, kako veliko je povpraševanje po skoraj vseh izdelkih »Iskre«. Za nekatere svoje izdelke ima zaključene pogodbe že skoraj za vse letošnje leto. Zaradi tako velikega (povpraševanja pa bi radi čimprej povečali tudi proizvodnjo, za kar nujno potrebujejo nove prostore in stroje, prav tako pa tudi strokovnjake. Zato so na zasedanju sprejeli tudi sklep, da bo tovarna štipendirala še 15 študentov strojnikov in elektrotehnikov na srednjih in visokih šolah. prišteti še vse tiste, ki so se prijavili na svojih delovnih mestih izven občine). Najbolje so se odrezale vasi Moste, Su-hadole in Klanec. Kaj malo ra-zumvanja za to humano akcijo pa so pokazali vaščani Križa in Zej (kjer se je prijavil le en darovalec). * Ta teden je prišla ekipa Zavoda za transfuzijo krvi tudi v Komendo. Vsi prijavljeni so brli temeljito zdravniško pregledani. Od njih jih je darovalo kri 260. S to akcijo so Komendčani pokazali polno razumevanja do skrbi naše družbe, da oskrbi klinike z zadostno količino krvi, ki je že tolikim državljanom rešila življenje. Koristen ogled Republiška Gostinska zbornica je povabila na večdnevno potovanje in razgled turističnih krajev v Sloveniji, 25 zastopnikov največjih poslovalnic »Putnika« iz vse države. Te dni se ta skupina mudi tudi na Gorenjskem. Ogled turističnih krajev je organizirala Gostinska zbornica predvsem zato, da bi spoznala izletnike iz ostalih republik, z nekaterimi manj znanimi, vendar po lepotah nič manj privlačnimi, kraji v Sloveniji. Gostje so si ogledali številne kraje na Gorenjskem in spoznali, da ne predstavlja Gorenjsko samo Bled oziroma Bohinj. Tak način turistične propagande, ki ga je prva uvedla omenjena zbornica, je najučinkovitejši način propagiranja nafto, iza turiste manj znanih, krajev v republiki. Priprave za 1. maj v Kamniku Občinski komite SZDL je prevzel vodstvo priprav za proslavo praznika 1. maja in 10-iletnice osvoboditve. Ustanovljen je bil posebni odbor, ki je že pričel z delom. PRED DELAVSKIM PRAZNIKOM 1. MAJEM Žandarji, bajoneti in pendreki... Se trije tedni nas ločijo od ben zverini /kakor človeku. Mla-največjega proletarskega praz- tal je z gorjačo in psovail de~ nika — 1. imaja, ki ga (praznu- lavce. Ko ni vse skupaj nič pojejo zavedni ljudje širom po magalo, je izapovedal žandarjem, svetu. Nič koliko spominov ve- da preidejo v napad. že stare borce za delavske pravice na ta praznik tudi pred vojno, kako so tedanji oblastniki na vsak način skušali preprečiti manifestacije delavstva ob svojem prazniku. Da bi te spomine osvežili, se je inaš sodelavec obrnil na znanega starega revolucionarja in borca za delavske pravice tov. Janeza Mlakarja iz Šenčurja, ki mu je pripovedoval, kako je bilo v ia- Kakor volkovi so planili žandar j i nad množico, jo začeli razganjati in pretepati. Nastal je nepopisen vik in krik. Žandar j i so se postavili v strelsko vrsto z nasajenimi bajoneti in komaj čakali povelj a ... Zdelo se mi je, da bi brez pomišljanja klali ljudi, ne glede na to, kdo je bil kdo: mož, žena ali otrok. Le s težavo smo mi, zaupniki, krotili množico de stih časih, ko sta vladala bajo- lav zlast£ medino, da se net m pendrek ... Takole je pričel s isvojim pripovedovanj em: »Bilo je 1926. leta na Jesenicah. Pripravljali smo se na praznovanje našega največjega praznika — 1. maja. Zaposlen sem (bil v jeseniški (železarni, razen tega pa sem bil tudi tajnik rdeče sindikalne organizacije. Jasno, da sem imel največ dela ,in skrbi prav jaz, kajti gotovo ni bilo vseeno, kako bomo proslavili praznik dela. — Slavje je moralo biti čim do-stojneje. Na praznovanje sem želel povabiti tudi svojo družino, ki je tedaj prebivala v Šenčurju pri Kranju. Ker pa žena tudi mi trije, moja mati, štiri -zaradi (malih otrok ni mogla z letni sinek Janko in jaz. Moji doma, je moja mati pripeljala materi je bilo tedaj 60 let in s seboj sina Janka, ki sem mu razumljivo |je, da stara žena ni želel pokazati, kako delavci pra- mogla tako hiteti, kot mladi znujejo isvoj praznik. Deček je ljudje, zato so bi]|i pri njej ni s kamenjem pognala nad žan-darje, ki bi v tem slučaju prav gotovo streljali. Žene in otroci so zmerjali žandarje ter jih spraševali, če jih ni sram, da zatirajo delovne ljudi. Vse skupaj pa ni prav nič zaleglo in ko je prišla nova četa žandar-jev, so .ponovno planili ma ljudi. Množica se je raztrgala morali smo bežati. Kdorkoli ne bi uporabil hitrih nog, bi )bil zaboden ali pa vsaj neusmiljeno tepen. Zandarji niso delali prav nobenih razlik, s puškinim kopitom je bil tepen 10-letni otrok ali odrasel mož. Med bežečo množico smo bili PRED FESTIVALOM GORENJSKIH GASILCEV Nad 5000 članov iz 136 društev se bo zbralo konec maja t Kranju Organizacija prostovoljnih ga- delujočim moderno in strumno skih. zvez FLRJ. K udeležbi so silcev '— reševalcev ima na Go- izvežban nastop in nove meto- povabljeni tudi gasilci s Koro- renjskem 80"letno tradicijo. iZe de v strokovno Itehnični (vzgoji, ške. dalj časa se je razpravljalo o Nadaljnji namen je, prikazati Priprave za izvedbo festivala skupni proslavi visokega jubile- povojno rast prostovoljnega ga- so že iv polnem iteku, društva ustanovljeno prostovoljno gasil- Iz Poljanske doline Na področju bodoče komune Gorenja vas je 7 prostovoljnilv gasilskih društev. Novoustanovljeno gasilsko društvo v Luči— nah kaže že sedaj dobre strani. Člani društva so zbrali sredstva, s katerimi so kupili novo brizgalno. — Sedaj nameravajo zgraditi tudi nov gasilski dom. Ravno tako je bilo nedavno novitev Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko, ki povezuje vse občinske gasilske zveze. Ustanovni zbor Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko je sprejel sklep, da se v proslavitev 10- sko društvo v Sovodnju. Člani društva zbirajo prispevke za nakup nove motorke in drugega gasilskega orodja. Kmalu po ustanovitvi društva so poslali v Medvode na tečaj za gasilske častnike in strojnike dva mla- ja v mejah vse Gorenjske. Le- siflsibva v novih družbeno eko- prijavljajo svojo udeležbo in tos je bila izvedena v skladu s nomskih pogojih, pokazati ozre- tekmovalce.. Občinske gasilske predstojećim formiranjean ob~ den napredek in številčno moč zveze so izdelale svoj program čin — komun lin okrajne skup- naše organizacije. V ta namen za vaje. Kot priprava za lesti- nosti komun za Gorenjsko tudi se za festival pripravljajo šte- val bodo v večjih središčih reorganizacija gasilstva in usta- vilne prireditve, ki bodo zlasti manjši nastopi. Posebna skrb je tehničnega in manifestativnega posvečena, nastopu pionirjev - značaja. Festival pa je vključen gasilcev, žena - gasilk in sanii- v program proslav 10 - letnice tetnih odsekov, kar naj da pcr dinea, katerega sta napravila s osvoboditve na Gorenjskem. sebno obeležje festivalu v zve- prav dobrim uspehom. Tudi Izvedeni bodo tudi Ištevilni na- zi z izvenarmadno vzgojo civil- druga gasilska društva imajo za atopi, akademije, tekmovanja, nega prebivalstva. Istočasno pa seboj že mnogo uspehov in so letnice osvoboditve in 80-letnice parade, vse glavne prireditve pa bo v Kranju organizirana prva vsa zelo akitivna Tako je pro- obstoja prostovoljnega gasilstva bodo 28. in 29. maja. Na festi- razstava sodobne gasilske opre- na Gorenjskem, organizira 28. valu bo sodelovalo nad pet ti- me, na kateri bodo sodelovali in 29. maja v 'Kranju, doslej soč članov iz 136 društev, kolikor vsi domači proizvajalci gasilske največja manifestacija gasilstva jih sedaj aktivno deluje na Go- opreme, v iteku pa so tudi po- renjskem, razen tega pa priča- gajanja za udeležbo poznanih kujejo tudi velik odziv gostov evropskih tvrdk gasilske opre- iz ostalih okrajev Slovenije, ka- me. na Gorenjskem — Gorenjski gasilski festival. Namen gorenjskega gasilskega festivala je, pokazati vsem scr kor tudi gostov iz ostalih gasil- Hvaležni so vodstvu tečaja Pevovodski tečaj, ki ga je organizirala v tej sezoni na Jesenicah Zveza kuttturno-prosv. društev radovljiškega okraja, zaključuje svoje prvo leto. Pet- imel tedaj res šele štiri leta, vendar je komaj čakal, da bo prišel na Jesenice, da vidi. jkaj bo. kmalu žandar j i, ki ji niso prizanesli. S prvim vlakom sta odšla moja mati in sin Janko domov v To vam pripovedujem zaradi Šenčur. Konec naslednjega ted-tega, ida boste ob koncu videli, na, v soboto, sem tudi jaz obi kaj je otroku ostalo najbolj v spominu. Vzdušje praznovanja je označil z eno samo besedo; pa o tem ob zaključku. Na dan 1. maja smo si ogledovali pisano množico ljudi, ki je valovala po cestah. Na dvorišču delavskega doma se je skal svojo družino v Šenčurju, pa sem vprašal svojega otroka Janka, kaj je v:del na Jesenicah. Otrok oni je z eno samo kratko besedo odvrnil: Žandarje! Tako je bilo naše praznovanje delavskega praznika tistega zbralo več tisoč ljudi — delav leta, vendar praznovanje delav cev in mladine, da kljub (pre- skega praznika tudi v vseh napovedi zborujemo. slednjih letih 'v predaprilski Ju-Zandarmerija je že na vse bilo prav nič dru-zgodaj zjutraj razganjala ljudi gačno- velikokrat pa so bila še po cestah, jim trgala rdeče zna- bolJ !burna> tXKii ,kri Je teMa-(< ke ter jih pretepala. Iz Radovljice je prišel policijski komisar dr. Fon, ki je z veliko gor-jačo v rokah pozival ljudi, naj se umaknejo in razidejo. Ska" družine v Šenčurju kal je kot obseden, bolj podo Tako mi je pripovedoval star komunist in revolucionar Janez Mlakar, ki danes uživa več kot zasluženi pokoj v krogu svoje Iz Kamnika Občinski komite (ZKS kamniške komune pripravlja posvetovanje vseh množičnih organizacij in ustanov o problemih dela in življenja žena iter ženskih organizacij. Pri žrebanju loterije Počitniške zveze Slovenije se je sreča nasmehnila revni učenki (prvega razreda kamniške gimnazije Ani Marinko iz partizanske vasi Velike Lašnje, ki je zadela 50.000 din. ]V tem slučaju je žreb res dobro izbral! najst tečajnikov iz raznih krajev radovljiškega okraja je z zanimanjem redno prihajalo tako h klavirskim uram, kakor tudi na predavanja, kjer so dobili osnovne pojme o glasbeni teoriji ter posameznih panogah petja. S pomočjo Zveze je organiziralo vodstvo tečaja izlet v Ljubljano, kjer so si tečajniki ogledali balet R. Straussa »Nekdanje svečanosti«, balet Gotovca »Simfonično kolo« in balet Stravinskega »Lisica zvitorepka«. Vsi tečajniki upajo, da bodo lahko obiskovali predavanja tudi prihodnjo sezono in žele, da jih bo vodstvo tečaja pred ofi-cielnim zaključkom letošnjega tečaja povabilo še enkrat v ljubljansko opero. P. O pripravah on razporeditvi prireditev bomo še poročali. Vse napovedi kakor tudi do sedaj že izvedene priprave kažejo, da bo to največja prireditev prostovoljnega gasilstva na Gorenjskem skozi osemdeset let obstoja. stovoljno gasilsko društvo Tre— bija imelo v preteklem letu največ vaj in tudi največ prireditev. To društvo je eno najbolj akfivnih, saj ima izvežba-nih že več desetin, med drugim tudi žensko in pionirsko desetino. Člani društva so napravili lepo število prostovoljnih delovnih ur pri gradnji zadružnega doma na Trebi j i, kateri bo že v letošnjem letu izročeti. svojemu namenu. MG RAZSTAVILI BODO SVOJE PROIZVODE Tudi v Bohinju je mladinska organizacija pričela s svojim delom. Na žagi »Tomaž Godec« pr. sodelovanje pri samouprav— ljanju, sestavljanje različnih, pravilnikov itd., šla mimo mladinske organizacije. V prihodnjih dneh bodo postavili v po- je komunski mladinski komite sameznih obratih podjetja mla-ponovno vzpostavil mladinsko dinske aktive, ki bodo združili organizacijo ter se njeno delo vseh 1913 mladincev Železarn«-, v podjetju že občuti. Na prvih ODGOVOR NAŠIM BRALCEM Kako je s posojili za gradnjo stanovanjskih hišic sestankih so mladinci razpravljali o novem plačnem sistemu in tarifnem pravilniku. Prav tako pa so posvetili več pozornosti delavskemu upravljanju. V delavskem svetu tega podjetja je bilo tudi doslej več mladin- Prejeli smo precej pisem naših bralcev, ki so Se obrnili na uredništvo našega lista, naj se pozanimamo, kako je z najetjem posojila v letošnjem letu, za, gradnjo individualnih stanovanjskih hišic. Ljudski od- že zbral podatke vseh onih, ki žele graditi stanovanjske hišice. Ostalim našim bralcem — interesentom, pa sporočamo sledeče: Družbeni plan ljudske republike Slovenije za letošnje leto Na mladinskem političnem zborovanju pretekli ponedeljek ki sta se ga udeležila tudi poslanec Zvone Labura in predsednik sindikata Železarne PLn-tar, so razpravljali o bodočem delu v zvezi z družbenim planom, o sodelovanju mladine v cev, ki pa niso aktivno pose- delavskem upravljanju in o zje-gali v delo sveta in niso kaza- tu delavske mladine v Kranju, li tudi nobenega zanimanja za Od 19. do 5. maja bo na je-sodelovanje v tem organu druž- sanicah tradi-cionatai ■ mln^r^j^ benega upravljanja. Mladinska festival v počastitev rojstnega organizacija v podjetju jih je dne maršala Tita. Mladina bo-zaradi tega klicala na odgovor, organizirala več kulturnih in kjer so mladi člani delavskega športnih prireditev ter parado sveta obljubili, da bodo odslej s sodelovanjem vseh mladin- Ljudje in dogodki Sprememba na Downing Streetu Churchilla bo zamenjal njegov zet Eden Ta teden se je končno vendarle zgodilo to, kar so nekateri politični »preroki« v Angliji napovedovali že dalj časa. Dosedanji ibritanski premier Winston Churchill je odstopil. Zapustil je hišo na Dow- vojne je povzročilo, da marsikdo prejšnjih volitev dalekosežne veže Vsa velika dejanja, vsa jiunlaštva (in, vse uspehe tega obdobja na njegovo ime. Z opisovanjem dogodkov iz tega obdobja britanske zgodovine v svojih memoarjih, si je Chur- bor mestne občine v Kranju je je predvidel, da morajo Okrajni ljudski odbori uporabiti 25% vseh svojih investicijskih sredstev za gradnjo stanovanj. ,0-krajni ljudski odbor v Kranju namerava ta razpoložljiva sredstva (okoli 24 milijonov), razdeliti bodočim središčem posameznih komun, predvsem komuni v Železnikih in Gorenji vasi in morda še komuni Cerklje in 2iri. Interesenti s celotnega ostalega področja kranjskega okraja, pa naj se za ni ma- ri :ng Streetu št. 10 — rezidenco chiill pridobil Nobelovo nagra predsednika hritanske vlade — do za književnost, da bi napravil prostor svojemu Zato ni čudno, da je bilo pre zetu, dosedanjemu zunanjemu nekateremu Angležu hudo gle ministru ' Anthonvju Ednu. dati v torek popoldne »premierov poslovilni sprehod« v Bu-ckinghamsko palačo, kamor je za njih koristne — posledice in jo za tovrstna posojila pri podružnicah Narodne banke v Kranju, Tržiču oziroma škofji Loki. Uredništvo Železniško postajališče Kočna zaprto!? Kočna je pomembno železniško postajališče na južnem delu Jesenic. Poslopje je bilo da se drže pravila, naj kujejo železo takrat, ko je še vroče. Izredno zanimivi pa so tudi komentarji ameriškega tiska o odstopu W. Churchilla. Ti komentarji namreč načenjajo novo stran Churchillovega odstopa. Politični krogi v ZDA opozarjajo, da sta bila Churchill in Eden samo navidezno enotna v svojih zunanje-političnih koncepcijah, medtem ko obsto-odhajal, da poda kraljici ostav- jajo med obema državnikoma ko na položaj ministrskega pred- dejansko precej velike razlike zgrajeno predvsem za potrebe sednika. Pri ocenjevanju perečih zuna- delavstva javorniških valjam in Tisti, ki na odhod britanske- nje političnih problemov. Torej obratov na Jesenicah, saj ga premiera niso gledali zgolj zna zadnja sprememba v bri- smo tudi sami prispevali velik kot na senzacijo, so se začeli tanski vladi vplivati tudi na delež h gradnji. Danes pa de-takoj spraševati, kaj je prive- zunanjo politiko Velike Brita- lavci nimamo več vstopa v ča-dlo »starega mačka« do tega, da nije. Sicer verjetno ne bistve- kalnico postajališča. Prav (zad-je podal ostavko. Vsi, ki ko- no, toda vendar. Kot je razvid- nje tedne, ko je bilo razme- no iz ameriških komentarjev, roma mraz, smo zadnji večerni gre tu predvsem za različna vlak morali čakati na prostem gledišča glede odnosov Velike in prezebati — razen tega pa Britanije in ZDA. še v ftemi. Nekaj pa je resnice tudi na Zakaj to? Nek uslužbenec potem, da Churchill odhaja zato, stajališča je menda zbolel in ma ker ga k temu silijo leta. Z 80 Jesenicah ne morejo dobiti montirajo njegov odstop, menijo, da se je Churchill umaknil zato, da bo imel njegov naslednik Eden bolj proste roke v pogledu sprovajanja notranje politične koncepcije konservativne stranke. Zaradi trenj v delavskem svetu bolj aktivni. Mladinska organizacija je dalje razpravljala tudi o nekaterih nepravilnostih pri mladini v podjetju. Skušali bodo napake čimprej odpraviti. Mladina žage »Tomaž Godec« se že pripravlja na praznovanje delavske mladine v Kranju. Ker je veliko število mladincev in mladink iz podjetja vključenih v Svobodo in »Partizana«, bodo v okviru teh drb-štev v počastitev mladinskega praznika pripravili kulturni in športni program za domač kraj, sodelovali pa bodo tudi na razstavi v Kranju, kjer bodo razstavili proizvode, ki so jih sami izdelali. POSVET MLADIH KOVINARJEV Jeseniški komunski komite mladine je že razgibal jeseniško mladino, ki je v zadnjem času svojo dejavnost vidno poživila. Na veliko in množično mladinsko slavje v počastitev 10-letnice osvoboditve se jese-ška delavska mladina pridno pripravlja. V okviru priprav se je odločila za ponovno vzpostavitev mladinsko organizacije v železarni, ki je bila pred dvemi leti prenesena na teren. To pa ni rodilo zaželenih uspehov, ker je vrsta problemov, kot n. skih aktivov in centrov predvo-jaške vzgoje. Prav tako bo ena največjih mladinskih prireditev v počastitev 10-letnice osvolbo-ditve prvi posvet mladin proizvajalcev kovinarjev iz vse Slovenije, ki bo na Jesenicah 8. maja. Občni zbor gasilske zreze komune Jeseniee V nedeljo 27. marca je bil na laburistični leti in po 50 letih intenzivnega nadomestila? Tako je sedaj na Jesenicah ustanovni občni izbor političnega dela si je res zaslu- postajališču samo en uslužbe- gasilske zveze za komuno Jezil počitek. Sliši se, da bo še nec od 5. do 18. ure zvečer, ves senice. 16 gasilskih društev z ta mesec odšel na daljši oddih ostal Čas pa je vse zaprto. V območja bodoče jeseniške ko-na Sicilijo. tem času vozijo mimo še trije mune je zastopalo lepo število Seveda pa se kljub temu ne potniški vlaki in tudi potniki delegatov. Zbor je sprejed 2 Churchilla (bi bil dober povod misli odreči svoji poslanski morajo vstopati brez voznih odobravanjem ustanovitev zveza nove volitve. Zadnja poro- »karieri«. Se vedno misli ostati listkov. Delavci |se sprašuje|jo, ze, razpravljal je o bodoči ,or-Z odstopom W. Churchilla se čila to tezo močno opravičujejo, v Spodnjem domu, v tisti poli- koliko časa bo to še trajalo in ganizacijski obliki bodočih dru-zaključuje, kot ugotavljajo bri- kajti zvedelo" se je, da se je tični areni, kjer je začel svojo ali je to pravilen lodnos do de- štev in zveze ter sprejel sklep tanski Časopisi, poglavje sodob" Eden ob priliki svojega obiska kariero. Po 50 letih misli sesti lavcev. o organiziranju velikega gasil- Sir Anthonv Eden, novi predsednik brit. vlade stranki vidijo namreč prvaki konservativne stranke prav v tem trenutku najugodnejšo priložnost, da razpišejo ponovne volitve v parlament. Odstop ne britanske zgodovine. Ime W. pri britanski kraljici — ko mu nazaj v iste klopi, kjer je v Churchilla in njegovo politično je le-ta ponudila mesto mini- prvih letih našega stoletja za- delovanje, ki je trajalo celih strskega predsednika, kar je čel. Kljub letom in kljub od- pol stoletja, je močno poveza- sprejel — razgovarjal (tudi o stopu pa bo še vedno ostal — no z razvojem Britanije v tem razpisu novih volitev, ki naj bi naj uporabimo Edenove besede stoletju. Ze samo dejstvo, da bile predvidoma že 26. maja. — »dominantna osebnost v Spod" je Churchill vodil Britanijo v Kratek rok jasno kaže, da si njem domu najtežjih dneh druge svetovne konservativci obetajo od čim- S. B. Delavci skega festivala v počastitev 10-—————■—— letnice osvoboditve. V nov Ur MED ČLANE pravni odbor zveze sta bila med PREŠERNOVE DRUŽBE , drugim izvoljena tudi Vinko BO RAZDELJENIH VZC STO Arko iz Železarne Jesenice za DOBITKOV MILIJONSKE predsednika in Maks Dol ina r. VREDNOSTI. ZATO predsednik LOMO Jesenice, za POHITITE Z VPISOM! poveljnika. TEDEN DNI PO SVETU LAKOTA ZARADI POPLAV V južno azijski deželi Nepalu, ki šteje med redke države tega predela, ki same krijejo svoje potrebe po življenjskih potrebščinah, je izbruhnila lakota. Lakota je nastala kot posledica lanskoletnih poplav, ki so prehrambeni položaj te dežele spravile v zelo resen položaj. Najhuje so bili zadeti vzhodni predeli, kjer je 2.000 kmetov zapustilo svoje domove in se preselilo v glavno mesto Katmandu. OBSODBA GESTAPOVCEV V Lyonu je sodišče obsodilo 7 Nemcev za zločine, ki so jih napravili med drugo svetovno vojno, kot pripadniki Gestapa v Marseillu. Obtoženi so bili trpinčenja ljudi, ubijanja talcev, ropanja itd., za kar so prejeli zaporne kazni od 8 let do dosmrtne ječe. STAVKA NA FINSKEM Na Finskem je pričelo stavkati več kot 4.000 poštnih uslužbencev zaradi prenizkih plač. Razen njih pa tudi občinski uslužbenci groze. « bodo v kratkem iz ^tih razlogov začeli stavkati. ATENTATI NA CIPRU britanskih so ne* bombi, Id V stanovanje častnikov v Nikosi znanci vrgli dve ran«n*. dokler otok ne bo g^ji k Grčiji ter da so a atentati šele začeteJt ski nacional in prieetek na Jesenicah Pretekli torek je bila v Kra- Razstavljeni predmeti so pri" nju zaključena razstava higien- kazovali številne možnosti za- eko tehnične zaščite, ki jo je ščite pri delu. Obiskovalci so Zavodom za priredil skupaj socialno zavarovanje v Kranju, republiški (Zavod za proučevanje varnosti pri delu. Razstavo, ki je bila dobro organizirana, si je ogledalo več kot 13.000 C j udi. Razstavo so obiskali tudi številni delovni kolektivi in šolska mladina. — se lahko seznanili z mnogimi načini zaščite pri (delu na posameznih delovnih mestih. Razstava je nedvomno uspela. Razstava HTZ se bo sedaj preselila na Jesenice in bo odprta od 9. do vključno 14. a-prila in sicer v dvorani »Svo- Nova šola v Kamniku Občinski odbor v Kamniku je svojčas sprejel sklep, da se zgradi novo poslopje za osnovno šolo, ki je zdaj stisnjena v starem poslopju na Glavnem trgu. Zaradi pomanjkanja prostora je bil nekaj časa pouk v treh izmenah, potem pa so a-daptirali dve učilnici v poslopju DID. Vendar je vprašanje zgradbe novega šolskega poslopja neodložljivo. Občinski odbor je že zagotovil kredit za PABERKI IZ DRUŽBENIH PLANOV OKRAJA RADOVLJICA IN KRANJ Kaj bo prineslo leto1955? TRGOVINA Z ozirom na povečanje kupne moči prebivalstva v letošnjem letu in zaradi znatno povečane proizvodnje blaga za široko GOSTINSTVO Reorganizacija gostinstva, ki je bila izvedena v lanskem letu, bo pomenila tudi osnovo za razvoj gostinstva v letošnjem potrošnjo, predvideva predlog letu- Predlog družbenega piana družbenega plana okraja Kranj okraja Radovljica predvideva povečanje blagovnega prometa 6«/0 povečanje prometa v gostin- v trgovini za nadaljnjih 15%, stvu okraja. medtem ko predvideva istovrst- K izboljšanju pogojev za raz- Veltiko obetajoča okoliščina, da imajo ljudski odbori s posebnimi pravicami že namensko vezana določena denarna sredstva za pospeševanje obrtništva na svojih območjih, daje slutiti, da bo v letošnjem (letu na tem področju marsikaj narejenega. Ena izmed pomembnejših na'- ni osnutek za okraj Radovljico v°j gostinstva bo pripomogla v log obrtništva v letošnjem letu 10% povečanje blagovnega pro- Gospoda vsne novice iz vse domovine PORAST INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE Po podatkih Zveznega zavoda za statistiko in evidenco, je naša industrijska proizvodnja narasla v februarju v primerjavi z januarjem Povprečno -za 3°/o. Najbolj je narasla proizvodnja v kovinski industriji in sicer za 25%, v elektro Industriji za 16'/«, v lesni jndustriji za 15'/«, v proizvodnji tekstil i j in gume za 5% ter v proizvodnji električne energije za Približno 59/o. V ostalih industrijskih panogah ni bilo bistvenih sprememb. GRADITEV ŽELEZNIŠKE PROGE KNIN—ZADAR V zveznem družbenem planu za letošnje leto je določenih za gradnjo železniške Proge Knin—Zadar, 430 milijonov dinarjev. Ta denar bodo letos porabili v prvi vrsti za gradbena dela. Gradnja proge bo trajala najmanj 2 leti. NA RAZSTAVI KERAMIKE V CANNESU Na mednarodni razstavi keramike, ki bo letos konec junija v Cannesu, bodo sodelovali tudi jugoslovanski umetniki z okoli 40 deli. Ob tei priložnosti bo tudi med-Orodni kongres keramikov. PRED USTANOVITVIJO ZVEZE PROMETNIH ZBORNIC V prvi polovici tega meseca bo v Beogradu ustanovna skupščina Zveze prometnih zbornic Jugoslavije. Do sedaj so ustanovili republiške Prometne zbornice že v Sloveniji, Hrvatski, Crni Gori, Bosni in Hercegovini, v najkrajšem času pa bo ustanovljena tudi republiška zbornica v Srbiji. bede« in v dvorani lutkovnega gledališča pri »Jelenu«. Razen Posveto in kulturo te dni raz- izdelavo načrtov. Ko je svet za meta. V organizaciji trgovskega o- poučnega in zanimivega splošnega razstavnega gradiva bo razstava zajela tudi lokalno pravljal o tem, je ugotovil, da mi;ežja **> še napraviti določene popravke, z ozirom na sta a. precejšnji meri oprostitev plačevanja zveznega davka na dobiček, kar bo omogočalo podjetjem doseči večja lastna sred- predvideno novo uredbo o trgovini, hkrati pa bo treba po- je dosedanje šolsko poslopje, v katerem je zdaj gimnazija, zi- problematiko zaščite dela. Oba clano za osnovno šolo, gimnazi- ^etLtt kar največjo skrb okre- prireditelja — Zavod za pro- ja pa potrebuje razen učilnic pItvi družbenega upravljanja, učevanje varnosti pri delu LRS tudi kabinete in laboratorije. v prvi Vrsti v samostojnih tr- in komisija za HTZ pri Zavodu Sprejet je sklep, da se zgradi govinah, kjer je bilo doslej naj- novo gimnazijsko poslopje, več pomanjkljivosti in ponekod znani. bo projekt tako tudi grobih kršenj delavskega Ena izmed Če bomo hoteli povečati promet v našem gostinstvu, bo treba v prvi vrsti povečati in vsebinsko izboljšati propagando za vse naše turistične kraje, v prvi1 vrsti za one, ki so manj pa bo tudi sistematično usmerjanje mladine tudi v one poklice, kjer najbolj primanjkuje novega kadra (sodarji, urarji, kovači, dimnikarji, tesarji, pečarji itd.). HH ROB za socialno zavarovanje na Jesenicah — sta k razstavi pripravila številne strokovne in ■poučne filme, ki jih bodo predvajali v dvorani kina »Radio« na Jesenicah dnevno od 8. do 15.30 Ure (neprekinjeno). Ti domači in tuji filmi bodo prikazovali problematiko varnosti pri delu in preprečevanja nesreč na posameznih delovnih mestih. osnovnih nalog gostinstva pa bo v največji me- vendar naj praktičen, da bo tudi v prime- samoupravljanja. ru večjih sprememb lahko po- L&t^e lefto *<> ™ " , ... . trgovino napredek tudi v tem slopie služilo svojemu namenu. , , , . , . . . .... KJ J ker bodo z lastnimi mvesticiT Kot gradbeni prostor prihaja v sUmi feredstvi lahko poštev samo travnik v večji smeri mer^ popravljali in preurejali proti produ, nasproti sedanjemu ter vzkiajevali svoje trgovine s gostinstva pa je ta, da posluje šolskemu poslopju. sodobnim in kulturnim načinom večina gostinskih podjetij in Z. postrežbe potrošnikov. POUČEN PRIMER Na zadnji seji Ljudskega odbora mestne občine Kranj so odborniki ljudskega odbora razpravljali in sklepali tudi o pre-na ta način približati turistič- nehanju poslovanja grosistične-ne kraje najširšemu krogu de- ga trgovskega podjetja »Preskr-lovnih ljudi. ha« Kranj. To sklepanje je bilo Zelo pereč problem našega podobno zvonenju po toči, prišlo je namreč v tistem času, ko je narodna banka že blokirala Gospodarsko gospodinjski tečaj uPodbrezjah Prejšnji teden je bil v Pod- zelo resno, dokazuje tudi ude brezjah zaključen dvomesečni ležba, ki je bila 100%. gostišč še vedno v zasebnih stavbah ter z zasebnim inventarjem. Zato bo treba vsa sredstva, ki bodo letos na razpolago gostinskim podj etj em, uporabiti razen za olepšan je lokalov tudi za odkup tujih in za na- tekoči račun podjetja in ko so že vsa dejstva govorila in samo potrdila obstoječe stanje. Ob lanskoletni reorganizaciji trgovske mreže se je »Preskrba«, ki je do reorganizacije poslovala kot detajlistično, pre- tepaj , ki je bil organiziran na pobudo domače kmetijske zadruge. 30 deklet se je kar nerado poslovilo od kuhinje in šolskih klopi. Razen najpotrebnejšega znanja iz gospodinjstva, biologije, zdravstva in drugih Pritegniti vaško žensko mladino k izobraževanju v okviru različnih tečajev, ni problem. Večja težava je z vzgojo moške pošolske mladine in ostalega prebivalstva, ker je za to težko najti primerno vabljivo obravnavala negospodarske probleme, precej številnejša. Tečajnice so se predstavile javnosti že na Mednarodni praznik žena, v kulturnem domu. Občinstvu, ki je do zadnjega kota napolnilo dvorano, so pripravile pester kulturni spored in pogostitev z najrazličnejšimi kuharskimi izdelki. Letošnji gospodarsko - gospodinjski tečaj v Podbrezjah je vsekakor viden prispevek k vzgoji prebivalstva tega kraja, saj takega ali podobnega tečaja že ni bilo tod od leta 1938. C. bavo potrebnih tnovih osnovnih osnovala v grosistično podjetje, sredstev. Vse poslovalnice podjetja so se osamosvojile, uprava pa bi se OBRT morala prilagoditi novemu — Predlog letošnjega družbene- grosisti,čnemu načinu pr. slo vaga plana okraja Radovljica nja. predvideva 5% povečanje vred- Ce se je hotelo podjetje iz de- nosti obrtnih storitev. tajlističnega, reorganizirati v Skladnost v razvodju naše grosistično, je moralo znižati ce- industrijske proizvodnje s po- ne svojim zalogam blaga na gro- trebami potrošnikov, terja po- sistično raven, ker v nasprot- večanje zmogljivosti obrtnih o- "em primeru ne bi moglo biti bratov. V prvi vrsti pa bo tre- konkurenčno. Takrat menda ba v letošnjem letu pomnože- nihče ni dvomil, da ne bi pod- vati kapacitete socialističnega jetje z začetno izgubo v znesku sektorja obrti in razen tega tudi pomagati zasebnim obrtnikom. splošno izobraževalnih predmetov so dekleta spoznala, kako velikega pomena je za kmetijstvo znanost. Zelo so se navdušile za učenje. Tečaj bi rade še podaljšale, toda sneg je skopnel in delo jih kliče spet na polje. Vodstvo tečaja se je potrudilo, da je bila snov posredovana čim nazorneje ter se je pri pouku često posluževalo modernih učil. Da so dekleta vzela tečaj obliko. Ker so bila na programu tudi različna kmetijska predavanja širšega značaja, je vodstvo tečaja nanje vabilo tudi ostale vaščane. Tako je imel tečaj ob ponedeljkih značaj ljudske univerze. Z izrednim Kdaj bo ustanovljena komunalna banka v Tržiču? Osnovna naloga komunalne Komunalna banka ali hranil-banke ali hranilnice je pred- niča daje tudi potrošniške kre-vsem, da zbira finančna sred- dite, posojdia zasebnim obrt-stva in jih daje na razpolago nikom za investicije; daje kre-občini, podjetjem socialistične- dite tudi kmetovalcem za naga sektorja in seveda tudi za- predek njihovega gospodarstva, sebnikom. Taka banka ima to-, Kadar se pri nas govori o rej dolžnost mobilizirati de- kreditnem sistemu, se redno nama sredstva iz lokalnih vi- misli samo na kreditiranje so-rov, vplivati na prebivalstvo, cialističnega gospodarstva, pri da svoje prihranke vlaga v kr tem pa se dostikrat pozablja kalni denarni zavod, pritegniti v na kmetovalce in obrtnike. U- 1,405.000 dinarjev, ki je nastala zaradi znižanja cen, tudi kmalu nadoknadilo. Toda... ni šlo vse kot po olju, kakor pravimo. Ker je poslovalo novoosnovano podjetje z manjšimi obratnimi sredstvi, je lahko naročalo le manjše količine blaga kot ostali večji in na tržišču že bolj vpeljani grosisti. Zaradi manjših naročil, so dobivali od proizvajalca tudi manjši rabat (2—3% namesto 4—5°/o). To je bila ena izmed okoliščin, ki je izpodkortivala konkurenčnost podjetja. Ce temu prištejemo še morda pomanjkljivo tehnično in deloma organizacijsko poslovanje, so bili to kar tehtni vzroki, da podjetje ni in ni moglo priti na zeleno vejo. Ni rečeno in tudi nikjer nI zapisano, da v pogojih sociali- Še delček tega, kar bi bilo dobro povedati. Namesto vesela, žalostna a resnična dolga leta zamotava! in nikogar ni bilo, ki bi svoje poslovanje vsa sredstva redba o potrošniških kreditih stičnega gospodarstva ne more zanimanjem so ljudje sledili družbenih organizacij, lokalnih predavanjem kmetijskih stro- skladov in vse morebitne ob" kovnjakov Okrajne zadružne činske denarne presežke. Na ta zveze iz Kranja. Udeležba je način zbrana sredstva dajejo bila v primerjavi s prejšnjimi trdno finančno osnovo za raz- videne potrebe. Zanimivi so naleti, ko so predavanja največ voj lokalnega gospodarstva. čini zbiranja sredstev komunalnih bank, oziroma hranilnic. Ti so: namreč ni zajela vseh potreb naših potrošnikov. Zato ima ravno komunalna banka možnost zadostiti vse take nepred- vezano varčevanje. ^al^azvezati. ge danes ni razvozlan in čakamo, kdaj se bo našel nekdo, ki ga bo presekal, ker drugače res ne sme in ne more iti dalje, raste odpor proti temu Delovni ljudje so tega naveličani in v njih ki«. Pri davkih in še kje drugje to zelo prav pride. Zaradi svojih pretepov in iz-^merja ljudi, kot gredov je bil mož že dvakrat 2e v zadnji številki našega U4 smo napisali, da predsed-cerkljanske občine _strahu- bandit, ti si nas »namalal« v časopisih! Ali bi jih rad enkrat pošteno izkupil?« Profesor mu je odvrnil, če ga roka srbi naj udari, če mr sli, da bo potem bolje. Komaj je utegnil povedati svoje do konca, ga je zadel udarec, ki ga je omamil in podrl na tla. To munistov nista znali napraviti je bilo veselja in smejanja. Pa teJ sramoti v vasi konec. Ra- Naštevfanje MantšnjakovSh »junaštev« bi bilo preveč dolgo če bi hoteli o vsem pisati. Tudi nimamo tega namena, ker je škoda prostora, vendar naj povemo še nekaj svojih misli. Martirij akovo početje traja, kot smo videli že dalj časa in le čudno se nam zdi, da so ljudje to prenašali toliko časa. Se posebno čudno pa je, da Socialistična zveza in Zveza ko- l»WP ^ kraja njegovi pred sodiščem in tudi kaznovan, 'smo ga prekletega škrica! Pre- Kumemo, da nekateri, zlasti bi bi^i on pa Lzvojjen vendar se je njegova kazen rahljali so mu kosti, da je ko- oblasti nenaklonjeni ljudje te- iiapca in ^ vaipot. obakrat po nekem neverjetnem maj odšel domov. Seveda je bil Sa niBo marali »obešati na veliki Predsedovanje bo v naključju spremenila v pogojno prvi pri delitvi baitdn predsed- zvon«, ker jim je Martinjakovo Njegovo Prf;" „ t " " ~ H Doinilo deset let. Ze kazen. Martinjak se je spozabil Srn letu aopv ^ Franc Marti- tako daleč, da je, še predno je ^t-ed vojno ^ ^ po Vojni pa potekla prva pogojna obsodba, **jak znan P_ ^ za predsednika zagrešil še drug delikt in po- ^ bili izve j Jokega odbora, novno je bil pogojno obsojen. Občinskega iju"^ ------~ bU Spi0h kandi- Prav te dni je potekla njegova q^°Dto' aieseni J6 šl° istega druSa Pogojna obsodba in ljud- ve]iko njegovih' pretepov ne jn cerkljanska fara je bila je U>le čutijo. Zopet je podiv- upajo prijaviti. ker se ga - ^ vedno bre Martinjak se nik ljudskega odbora Franc ponašanje samo voda na njih Martinjak. Najbrže je mislil, mlin, ne razumemo pa tistih da si on lahko več privošči, ker zavednih ljudi v Cerkljah, ki je pač župan in »predstavnik« so Martinjakovo ponašanje vi- ljudstva. To pa je samo delček dedi in zanj vedeli, pa so molča. njegovega samopaštva. Ljudje H. To je resnično nerazumljivo boje! Kot župan pa si je dovolil še marsikaj drugega. Takoj bomo ^Udje t*JT5e toliko bolj zanemarje-P J___,tfr-nn Sest otrok njegovih popivanj, /o ni veliko, za- in nam lahko marsikaj pove. Ali je bil morda vpliv kronično pijanega župana Martinjaka tudi v SZDL tako mogočen, da si niso člani upali ničesar pokre-niti. Pa še eno vprašanje prebivalcem v Cerkljah: Verjetno vedo, da bodo v kratkm imeli svojo komuno in da ta pomeni velik korak naprej pri družbenem upravljanju in da bodo tako ležali, kakor si bodo po" stlali. Ali bodo Cerkljani spona sodišču. Takole se je zgodi- venirati tudi na sodišču, vendar sobni, da si bodo sami krojili h ez dušnega pastirja; jal. O pretepih smo napisali že je sam odpravil z v zadnji številki, danes pa naj ^r,'i- sai res ne gre, jih še malo ilustriramo... ^lotoriem ponj, b J . Li q bi v njetgo^ občini ne bilo 29. januarja t. 1. je naš list slišali kaj. Na postaji Ljudske ^urnika jn to miu je zagotovilo objavil reportažo »Delček tega, milice je hotel videti vsako pri- ^^edsedniško mesto! kar bi bilo dobro povedati«, s javo in ovadbo, češ da mora be je zbral krog lju- podnaslovom »Vesele In žalost- »poznati situacijo«. Seveda so l^t f>r> t^h kmetov, ki mu kade ne iz cerkljanskega kota«. Tedaj ga najbolj zanimale prijave i , boga i 7 denarjem ni nihče mislil, da bo ta pri- proti premožnim kmetom, ki jih *\kd^-nin Tako vsaJ pravijo spevek v našem listu po vsej je hotel zadržati. Zakaj, že ve vanje združeno z zavarovanjem, premijsko varčevanje, tekoči računi delavcev in uslužbencev, šolsko varčevanje, »šparovček« itd. neko podjetje v konkurz, če ga na to prisilijo predvsem ekonomski pogoji. Vprašanje pa je, ali se ni likvidacija podjetja dal?, preprečiti, oziroma ali se ni dalo že takoj v začetku poslovanja razmišljati o sanaciji varče- položaja v podjetju. Čeprav bo morda ob prenehanju poslovanja podjetja »Preskrba« — nekateri so tega mnenja — vsaj deloma trpela preskrba prebivalstva na Gorenj-Ze samo dejstvo, da Narodna skem (»morda« zato. ker bo kon-banka podpira ustanavljanje kurenca ostala kljub temu tako komunalnih denarnih zavodov močna kot doslej, zaradi šteje dokaz, da je pravilno razu- vilnih konkurenčnih podjetij iz mela pomen lokalnih bank. Na- Ljubljane), bo pa vendarle porodna banka je v mnogih pri- učen gospodarski primer za primerih izročila komunalnim de- hodnost. Ta primer bo opozoril narnim zavodom kreditiranje ostala podjetja, da so minili ti-manjših gospodarskih organiza- sti časi, ko so ljudski odbori po- Kb^u!f]ti si" ne zna^° druSače verjetnosti doživel svoj epilog mo. Prav tako je skušal inter N *ta' zapuščeno okoli strganih in umaza-t*$T sam pa P^e- P'le ■ • • Samo »adrut«! ima 43.000 din dolga sadri«* ,__x.. „„.„♦„„siv lo: Pisec reportaže, profesor slovenščine na cerkljanski gimnaziji, je nekaj tednov po objavi reportaže sedel v vaški krčmi, za njim pa se je pijan prima j al i okodi^kib. kmetih, gruntarjih sam župan in nekaj njegovih kar 80.000 din. Ti ga prijateljev. Martinjak ne bi bil Martin jak, če ne zivati profesorja: »Ha, baraba, *M pietnda i S^eda ne tirjajo za dolg, saj ga Martin jak, če ne bi pričel iz-S^ajo na ta način lepo »v ro- zivati profesorja: »Ha, ga je sodnik vrgel skozi vrata in od tedaj tamkaj ni več poskušal uveljaviti svoje volje. Pretekli mesec je v gostilni Sajovic napadel organa LM, ker pa sta bila dva, ju je samo zmerjal z barabami, banditi, lenuhi itd. ter grozil, da je že marsikoga pretepel in bi tudi njima ne škodovalo. življenje v komuni, če niti s sedanjim županom, ki je s svojim obnašanjem ne samo poniževal človeško dostojanstvo soljudi, temveč je s svojim ravnanjem škodil v prvi vrsti tudi ljudski oblasti in njenemu ugledu, ne znajo napravita zapik? —vš cij, obrtnih, gostinskih, trgovinskih in komunalnih podjetij. Toda žal je zaenkrat v Tržiču ustanovitev komunalne banke še daleč, četudi bi bila njena ustanovitev 'zelo zaželena. Komunalna banka bi namreč o" mogočila ustanavljanje novih podjetij v kraju, medtem ko zaenkrat občine nimajo zadostnih ali pa nikakršnih sredstev za te namene. Zakaj ni izgledov za ustanovitev take banke v Tržiču? V nedeljo 17. aprila ob 15. Predvsem zato, ker z ozirom na uri bo v dvorani TVD »Parti- krivali izgubo podjetij, ne oziraje se na to, s čim in kako je bila ta pogojena. Prav pa je, da se je začel ljudski odbor zanimati in predvsem razpravljati o delu in poslovanju naših podjetij. In prvo tehtnejšo razpravo beležimo ravno ob primeru »Preskrbe« in njene likvidacije. I. AUSEC Razpis obstoječe prednise mora le Narodna banka voditi posle podjetij, ki se bavi jo z izvozom. V Tržiču pa izvažajo skoraj vsa industrijska podjetja. Poslovanje z manjšimi gospodarskimi organizacijami pa bi trenutno ne dalo komunalni banki toliko dohodkov, da bi bila lahko rentabilna. zana« V Radovljici II. Nastop neznanih talentov radovljiškega okraja. Nastopali bodo pevci, godbeniki, recitatorji, plesalci in drugi iz raznih krajev okraja Radovljica. Nastopajočim* bodo povrnjeni potni stroški. 10 najboljših pa bo prejelo de- Toda ljudski odbor ne bo o- narne nagrade. Ocenjevalo bo občinstvo. Prijave je poslati na »Neznani talenti« — v roke P. Ulaga Jesenice. Zveza kulturno prosvetnih društev pustil misli na ustanovitev mestnega denarnega zavoda, ker pač ni možno ustanavljati novih gospodarskih podjetij, če zanje ni denarnih sredstev. V. J. 2504 Od petka 3.3 AH Med najvažnejše notranjepolitične 7/K0Hnnia 1 illHcIra dcS°dke tega tedna moramo nedvom-Z.U3CUUIIJC LJUUJRC no šteti zasedanje Ljudske skupšči- c|/iincrinp I fc^ ne LRS" Na zasedanJu Je prišla do JRUpoilllC izraza enotna zahteva ljudskih mno- žic po ustanovitvi komun. O delu komisije za proučevanje ustanavljanja komun je poročal sekretar Glavnega odbora SZDL in poslanec tov. Stane Kavčič, ki je med drugim dejal tudi naslednje: »Formiranje komun je v prvi vrsti družbeno - politično dogajanje, -čeprav je ob tej priliki treba reševati in rešiti mnoga ekonomska, pravna, organizacijska, kadrovska in materialna vprašanja. Komisije na okrajih in občinah so opravile ogromno delo, ki nikdar ne bi bilo tako uspešno, če ne bi uživali simpatij in podpore najširših množic. Ljudje so razumeli in začutili socialistično in demokratično vsebino komun. Skupščina je tudi razpravljala o izpremembah in dopolnitvah zakona o skladih za urejanje voda. Skladi sicer ne bodo ukinjeni, le namesto obveznih prispevkov gospodarskih organizacij se bo v sklade stekal del okrajnih, občinskih in republiških sredstev. V nadaljevanju je skupščina tudi sprejela zakon, s katerim so lekarne postale samostojni zavodi. Zasedanje Zvezne industrijske zbornice, ki je bilo v Beogradu je MLron; 7n iifrHitOV obiikal 'tudi podpredsednik Zveznega URIC|JI LU UUUIlCT izvršnega sveta Svetozar Vukmanovič, flftCnftHn rctlffl ki je na skupščini govoril o ukrepih IJUofJUUU IMVU za stabilizacijo našega gospodarstva: Stalno večanje industrijske proizvodnje pomeni tudi večanje kupne moči prebivalstva. Potrošnja na prebivalca je iz leta .v leto večja, vendar smo lahko opazili tudi neke določene anomalije in nevsklajenost. Večanje potrošne moči vaškega prebivalstva je bilo znatno hitrejše kakor pri mestnem prebivalstvu. Nekateri teh pojavov so v razdobju tako burnega in kcnjukturnega razvoja gospodarstva povsem normalni, so zakonit pojav* ki še bo še stalno pojavljal tudi v bodoče. Organi rVniranja bodo zasledovali take pojave v gospodarskem razvoju in jih, v kolikor bo le mogoče, odstranjevali. Investicijska sredstva bodo usmerjali v tiste gospodarske veje, ki bodo ublažile taka in podobna nesorazmerja. Zvezni izvršni svet je razpravljal V^fltp tri inP^PrP in FpreJel oč]o]i' ki b0 določal, kdaj ICOClC ge bodo dnevnice, terenske doklade itd. štele v materialne stroške. Najvišja dnevnica, ki bo priznana kot materialni strošek je 1000 dinarjev za Prav tako pa je Zvezni izvršni svet lazpravljal o višini dnevnic za potovanje v inozemstvo. Odlok predvideva in določa pogoje, v katerih se te dnevnice štejejo v materialne stroške. Predvsem bo potrebno, da bodo upravni odbori gospodarskih organizacij sprejeli utemeljen sklep o potovanju. Razlog za potovanje je lahko samo, če posla ni mogoče urediti preko stalnih predstavnikov v inozemstvu. Važno določilo odloka je tudi dejstvo, da bodo morali direktorji podjetij delavskemu svetu vsake tri mesece poročati o opravljenih potovanjih v inozemstvo, kam in zakaj, in kako so bile izpolnjene naloge. Prav tako pa bodo morali dati račun tudi o potrošenem denarju v Itujini. Ce bi finančna inšpekcija ugotovila, da so bili stroški potovanja dejansko previsoki, bo posamezne primere obravnavala arbitraža Zvezne zunanjetrgovinske zbornice. tri mesece poročilo potovanje v tuzemstvu. PRED p.ha/.X(»va:Mi:m'i)i:i.a\s-x!-: mladini; v kiian.u ie živela MmU mladi pred (Prispevek k zgodovini delavskega gibanja v Sloveniji) Mislim, da bo v času, ko se mladino so izkoriščali Ruardi, rudarji in plavž.arji z vsemi pa so smatrali že to, če je defla-gorenjska mladina pripravlja po poreklu Francozi, v svojih potrebnimi rokodelci, vozniki, vec pozabil pozdraviti svojega skupaj z vso delavsko mladino obratih na Savi in v rudnikih najetimi rokodelci, ženskami in priganjača s predpisanim p0-Slovenije na proslavo desetlet- pri Savskih jamah pod Golico, otroki nad dvanajst let, ki so zdravom: »Bog daj srečo!« r.ice svojega življenja in delo- Isti lastniki so tedaj izkoriščali opravili šolo.« S tako ceneno Skratka: denarne kazni so bile vanja v svobodi, marsikoga za- delavce v svojih fužinah v delovno silo, so kapitalisti še od petdeset krajcarjev navzgor nimalo, kako je živela delavska Mojstrani. V Mostah in v Gio- dve desetletji potem reševali do odtegnitve večdnevnega ali mladina rta Gorenjskem v času, bekem ter v rudniku na Be- konkurenčni boj z drugimi, celo enomesečnega zaslužka. Ce ko še ni bilo pri nas organizl- gunjščici. Poleg rudarjev in že- tehnično naprednejšimi podjet- se je delavec spri s paznikom ranega delavskega gibanja. Pred lezarjev pa so še izkoriščali dr- ji. kar je razvidno iz poročila, ali mojstrom, je razsojal o tem propadom gorenjskih fužin in varje in številne hlapce na svo- ki ga je imel ob pogajanjih z delodajalec ali pa mojster" ali ustanovitvijo prvega izrazito jem blejskem veleposestvu in dunajskimi finančniki maja 1888 paznik. In kakšna je bija ta razsodba, jo je moral delavec ...... ..... .............. ................................ ...................„... brez ugovora sprejeti. Vsa ta pravila je moral delavec prebrati ali pa so mu jih prebrali ob začetku delovnega razmerja ter jih podpisati ali podkrižati, da jih odobrava in da jih bo izpolnjeval brez ugovora. Kranjska industrijska družba je v času, ko še ni bilo strokovnih delavskih organizacij, odtegovala od delavčevega zaslužka tudi denar za sredstva proizvodnje. Tako so na primer rudarji morali kupovati sami smodnik, vžigalne vrvice, vžigalnike in olje za rudarske le-ščerbe, če so hoteli delati. Vse te stvari so jim prodajali lastniki družbe v tako zvanih kastah (to ime se je na Jesenicah ohranilo do danes), ki so jih ustanovili zato, da bi bilo treba delavcem izplačati čim manj denarja. V kastah so delavci nakupovali živila s posebnimi boni, ki so jih prejemali namesto denarja. Sploh so denar zelo redkokdaj posedovali^ ker je bila večina v kasti stalno zadolžena in so tako rekoč morali delati le za koruzno moko direktor Luckmann. Takrat so in mast. Zganci so bili tedaj se namreč prvim delničarjem njihova glavna in mnogokrat Tu se je koval rod revolucionarjev kapitalističnega podjetja na Go- drugih zemljiških posestvih renjskem (1869) Kranjske indu- Delovno silo iz Tržiča so izrab strijske družbe, so izkoriščali Ijali v svoji jeklarni in pilarni Kranjske industrijske družbe že edina hrana gorenjsko delavsko mladino de- fevdalci — dediči kneza Sul- zamajala tla in so snubili za Tako je živelo delavstvo v diči barona Zoisa v fužinah, to- kovvskega in trgovski plemiči sodelničarje tvrdko Vogel Noot, šestdesetih, sedemdesetih jn pilnicah, valjarnah in kovači- Jaborneggi, ki so posedovali fu- ki je kmalu nato zavzel do- osemdesetih letih prejšnjega j ah na Javorniku, na Bohinjski zine na Slapu pri Tržiču. Razen minantni položaj med delničar- stoletja. Delavskih organizacij Bistrici, na Pozabljenem, pri v teh fužinah, rudnikih, jeklar- ji KID. V poročilu direktorja še ni bilo. Avstrijska sooialde- Stari Fužini in v Radovni ter nah, pilamah in kovačijah pa Luckmanna je za delavsko zgo- mokratska stranka je bila usta- v rudnikih na Bevščici in v je delala mladina še v Kropi, dovino tedanjih dni značilna o- novljena šele leta i889, isto le- Mrejži. Savsko in jeseniško Kamni gorici in Železnikih. svetlitev: »Kranjski industrijski to, ko so organizirali II. socia- Ta raztresena, tehnično za- družbi bo konkurenčni boj z listično internacionalo, dvajse: ostala podjetja so začela v šest- drugimi podjetji omogočila ce- let po ustanovitvi prve kapitali- desetih letih prejšnjega stoletja nena delovna sila in nadokna- stične družbe na Gorenjskem, propadati. V borbi za tržišča so dila naraščajoče cene starega Kranjske industrijske iruzbe. vzdržala le zaradi cenene de- železa, ki ga bo potrebovala bo- osemnajst let po Pariški komu" lovne sile, ki jim jo je dajala doča kmetijsko revna gorenjska zem- zače lja. Leta 1869 pa je večina teh pa je pričela obratovati leta novi družbeni ureditvi, trinajst podjetij propadla. Pokupili so 1890 op. p.).« To sem omenil sa- let po smrti tvorca znanstvene- jih lastniki ljubljanskega paro- mo mimogrede, da nam je jas- ga socializma Karla Marksa. mlina in iz njih ustanovili no, kako slabo je bilo nagra- tri leta po prvomajski stavki či- Kranjsko industrijsko družbo, v jeno delo v tistih dneh. kaških delavcev, zadušeni v kr katero se se vključila vsa ome- Delovni red iz leta 1866, ki ga vi. Vse to svetovno dogajanje njena podjetja, razen v Želez- je v celoti sprejela KID, nam pa ni prodrlo takrat do goreni- nikih, Kropi in v Kamni go- osvetli tudi odnose, ki so vla" skega delavstva. Začelo je po rici. Kakor so bili lastniki dali takrat med delodajalcem drobcih prodirati šele. ko su se prejšnjih podjetij nad delavst- in delojemalci. Delavci so bili začeli obrati na Jesenicah širiti t>~ »t ^^^-~^• —" ~~ """'•""-j- - * -.....k.omu a martinarna (Martinarno so ni — prvi socialistični revolu' sli graditi leta 1889, prva peč ciji, ki je napovedala bođctflB DRUŽINSKI POMENK Sladkor nam vrača zdravje Sladkor je važna sestavina sadni sok ali naribano jabolko s nič oslabeli in izgubili na teži. ljudske prehrane. Je pa tudi 3 ali 4 žlicami sladkorja. Da Večina otrok takrat nima teka razmeroma drago živilo, zato ga pa otrok ne bo občutil pretira- in najraje uživa tekočo hrano, mnoge gospodinje le skopo od- ne sladkobe dodamo temu še Posebno velja to za vročinske merjajo najrazličnejšim jedi- nekaj kapljic limoninega soka. bolezni. Tedaj si zopet poma- lom, ki jih pripravljajo. Ven- Tudi po kosilu mu servirajmo ga s sladkorjem. Da otrok pre- dar taka štednja ni na mestu, še kako sladko jed, n. pr. kre- voč ne oslabi mu dajemo piti Sladkor namreč odlično učin- mo, kompot, kolače in podob- sadni sok, tople mlečne pijače JT-J13 4 ČV +Ven° :e n°; Za PoP:0ldans^° Ju,žin° zj>- Podobno Te pijače mu yom neomejeni gospodarji, tak! proti delodajalcem in nadreje- in so semkaj začeli zahajati no- botnih otrok, starcev in zaradi pet pripravimo sadja ali morda vsaj deloma nadomestijo drugo bolezni onemoglih ljudi. Ima kruh z maslom, marmelado ali hrano. Seveda pa moramo vse dobro lastnost, da ga telo po- medom. omenjene sladke sokove nevtra- polnoma absorbira in ga skoraj nič ne gre v zgubo. Za šoloobvezne otroke, ki so Otrok se bo večji količini lizirati z nekoliko limonine ki-sladkorja hitro privadil, če mu sline, da bolnik ne bi bruhal ne bomo stregli z njim preveč P° njih- so bili tudi novi delničarji KID. nim popolnoma brezpravni. Da -/i delavci s severa in prinašali Ker je bil Delovni red, ki so ga bi zadušili vsak odpor delavst- s seboj nove ideje. Toda delav uvedli Zoisovi dediči leta 1866 va že v kali, je Delovni red ska zavest se je le počasi preža kapital i stično izkoriščanje določal, da bo delavec, ki bi bujala. Sele po prvi generalni zelo prikladen, so ga obdržali »šuntal« ali rovaril, takoj od- stavki jeseniškega proletariata tudi novi gospodarji. In prav puščen. Enaka kazen je doletela leta 1904, so bila preorana plod-iz tega Delovnega reda, ki ga tistega, ki bi se prekršil proti na tla za rvolucionarno delova* ki so občutljivi za drisko, pa sladkor mnogo koristi, če ga hrani sedaj Tehnični muzej je- Delovnemu redu. ali pa če bi nje, sprva še šibko, a ob koncu ga uživajo v vecjan Koiicinan. moram,0 ravnati previdnerje in jemljejo racionalno in v večjih seniške železarne, si lahko u- ga »gosposka Zaprla in .bi bil prve svetovne vojne že mon^. to količino nekoliko zmanjšati, količinh. stvarimo podobo, v kakšnih po- zaprt več kakor tri dni«. Ra- tako močno, da so jeseniški de- a ne povsem omejiti. zato je prav, da sa vsaka go- gojih je živelo takrat delavstvo zen tega pa so pravila Delov- lavci prvič organizirano vdrli Materam, ki so vedele za ve- spodinja seznani s hranilno na Gorenjskem. Ta Delovni red nega reda določala še številne itz tovarne na ulico in zahtevali liko hranilno vrednost sladkor- vrednostjo sladkorja, ki ji po- nam med drugim pove, da so v denarne kazni. Vsako najmanj- konec vojne in kruha. To ob" ja je tudi uspelo, da jim otro- gosto lahko nadomesti tudi kak fužinah in drugih obratih de- žo nepokorščino so delodajaloi dobje, je polno zaolef.jakv sicer zdravi, a slabotni, je slad- vidnQ in vs11jivo. Pri otrocih, Tudi tuberkuloznim bolnikom kor še posebno važen, zato naj cd med boleznijo niso skoraj obrok mesa. RECEPTI Na to jih ne bo težko privaditi saj je splošno znano, da otroci ljubijo sladke stvari zlasti bonbone, čokolade ipd. To dejstvo nam tudi potrjuje, da njihov organizem zmore sprejeti in prebaviti v^čje količine kot jim jih običajno nudimo. Ce v prehrani slabotnega o-troka povečamo množine sladkorja bomo že v kratkem času Cvetačna juha: V slani vodi ga prekrijemo z gornjim, poli-z v-iseljem opazili, da postaja skuhamo bele cvetne jglavice, jemo z maslom, smetano in iz dneva v dan krepkejši. Isto nakar pripravimo prežganje, ki drobtinami ter spečemo v .povelja tudi za stare, onemogle in mu dodamo zrezano čebulo in čici. Tako pripravljeno cvetačo oslabele ljudi. Redko uživanje rdečo papriko. Zalijemo ga z sladkorja jim prav kmalu da vodo, v (kateri smo kuhale cve-novih moči. Sladkor je nada- tačo. Nekaj minut preden polje tudi važen pripomoček pri stavimo juho na mizo, denemo sestavljanju jedilnega lista za vanjo kuhane cvete, 2-3 alice bolnike izjema so sevada tisti smetane ali 4—5 žlic mleka in 6 sladkorno boleznijo. Niko- okisamo z limoninim sokom, k-mur pa ga ne smemo vsiljevati, ga lahko nadomestimo s kisom. Otrokom povečamo njegovo ko- Cvetača v solati: Lepo, belo ličino zjutraj v kavi, za dopol" cvetačo skuhamo v slani vodi, dansko malico pa jim ponudimo razdelimo na posamezne cvete, limoninim sokom, lali celo nedorasli dvanajstletni kaznovali s petdeset krajcarji gorenjskega proletariata. Ta čla- otroci. Paragraf 33 označuje, do dva goldinarja globe. Denar- nek pa je le bežen oris življe- kdo vse je delavec in pravi: no kazen od enega do treh gol- nja, skozi katero se je morali »Delavci so vse osebe, ki s te- dinarjev je moral plačati oziro- prebijati takratna mladina, ka'1 lesnimi močmi in priučeno ma mu je bila odtegnjena od t ere vnuki in pravnuki smo dal spretnostjo kaj koristnega o- zaslužka tistemu, ki je »užalil« nes mi. pravljajo. Delavci so torej vsi predpostavljenega. Za žalitev M-ar lahko serviramo s kuhanim ali pečenim krompirjem kot samostojno jed. Mode Vzgojni pomenki Kaj je značilno za trinajslldnika? Telesne značilnosti. S trinaj- gometaša, dovolj velik za do-sbimi leti deklica skoraj že do- brega košarkarja?« se sprašu-seže spolno zrelost. Večina do- jejo. (.LAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, založniško in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, Koroška cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Heznik. Urejuje: uredniški odbor. Tel. uredništva: St. 475, uprave št. 190 / Tek. rač. pri NB Kranj - okolica št. 624-T-127 Izhaja vsako soboto. Letna naročnina 400 dinarjev polletna . . . 200 dinarjev četrtletna . • • 100 dinarjev Posamezna štev. stane 10 din začinimo oljem in poprom. Cvetača s smetano: Celo cvetačo skuhamo v srtani vodi. Nato jo predenemo v drugo posodo, prelijemo s smetano, posipamo z drobtinami, dodamo maslo ali mast in spečemo v pečici. Nadevana cvetača: Celo icve-tačo kuhamo v slani vodi, vendar ne sme biti povsem mehka. Kuhano prerežemo na polovico in napolnimo s sledečim nadevom: 2—3 glavice drobno zreza-ne čebule prepražimo s 'faširano teletino ali svinjino. Dodamo še zelen peteršiljček, poper in sol. jo precej bolj odrasle. Prav tako je za fante značilno, da se v tej starostni dobi sila kritično opazujejo in se primerjajo s svojimi vrstniki, da bi odkrili prve znake moškosti. Kar zadeva duševne značilnosti je mladi človek 3. ali 4. gimnazije že dosegel raven, ki mu omogoča obvladati tiste delavnosti, ki jih v sodobnem življenju vsak dan srečuje: zna čitati časopise, kupiti vozni listek pri raznih prometnih sredstvih, ali pa vstopnico za za- Ko to napravimo, pridenemo še Elegantna spomladanska jopica Plinoma nezrela in marsiKdaj bayno prirediteVi nakupovati po vročemu mesu 1 jajce in 2 do z velikim ovratnikom in spodaj razmišlja, zakaj ne postanejo trgovinah; prav tako se je na-3 žlice smetane ter vse skupaj zoženimi tričetrtinskimi rokavi, večji in močnejši. Da, morda učil paziti nase, na svojo zu-dobro premešamo. S to zmesjo ki jo lahko nosimo U vsakemu se celo vprašajo, če so normah nanjo in notranjo podobo, k;ir napolnimo spodnji del cvetače, kriiu. no rvjpvtyti ali ne. »Ali bom vse veča njegov občutek golo- bi mesečno perilo v prvih štirih mesecih po trinajstem rojstnem dnevu; istočasno začne dekle zelo hitro rasti. Ker se ta pubertetna rast pri deklicah začne eno ali dve leti prej kot pri dečkih, so trinajstletne deklice navadno večje kot njihovi enako stari sošolci. Zato se tudi občutno bolje počutijo v družbi dečkov, ki so približno eno leto starejši od njih. V tej starosti naj se torej deklice spoznajo z dejstvom, da so ženskega spola in z vsemi značilnostmi, ki iz tega dejstva izvirajo. Nasprotno se dečki s trinajstimi leti začno šele polagoma razvijati. Večina od njih je še Dočim so deklice za približno eno leto prej spolno zrele, se dečki bolj nagibajo k športu vosti in samozavesti. Nič mani še važnosti za ta občutek pa J* tudi dejstvo, da je že dojej svet, ki ga obdaja, v vsej res nični in stvarni podobi. Ima » u in času, in* veliko«'1 pojem o prostori Nagnjeni so tudi k temu, da se ™<%£ °tJ, o č* izogibajo deklic, ki se jim zdi- ™ ot>Ilkl zemI-<01 v sovnem zaporedju, da loči dobi pred 1000 leti od one pred 31 leti. Skratka - spozna se v sv< ji osebni okolici in v razmer^ kraja, prostora in časa. Ko je to stopnjo dosegel JI stopijo v duševnosti trmaj^J nika nekatere «SI\ovnflptS membe. Ce so za desetletni ki skuša *°W?tw*l-si naibira dejstvo m_ eo ^ | ^ i* drugega za drugim jn se^ zdijo vse enako va /.n , : biti trinajstletnik najP^ prepričan o smism ^ mu ty neke stvari, potem šele zdelo vredno vi^ truda vanjo in se 7- jati. (Kon ec P1 -ihodnjič) I Tri zgodbe Deseto obletnico jugoslovanske filmske umetnosti smo Slovenci dostojno proslavili: ustvarili sorto nov umetniški film. »Tri zgodbe« sc tudi de but ju- sedmi slovenski fdm KULTURNO ŽIVLJENJE V KOMENDI Prežihovega njak«. Voranca »vod- Vedno večji uspehi kvalitetne in jih ljudje zelo radi bero. V tej sezoni se je društvo o-pomoglo tudi v materialnih ozi-rih. V Domu so položili parket, S. Sever (Andrej Vitužniik), So^r (Naci — »Na Vci/ovih Zadnja premiera je pokazala, Mure«) in Sardočeva (Lencka — da imamo nekaj mladih ljudi. »Kopiji pod brezo«). Vsi trije ki se .uspešno uveljavljajo v so s wojo igro odločno izpod-goslovanskega cmnibu.-. - filma, naii filmski ustvarjalnosti. bili trditev — ki je bila v zad- v 'katerem je preizkusilo svoje Kot uvod v »Tri zgodbe« smo njem ca^u pri nas tako razšir-fijposobnos'.i več mladih film- videli filmsko kantato »Plat jena — ,da gledališki igralci skih ustvarjalcev. zvona« (glasba M. Kozina), mla- »niso za ii.m«. Režiserji »Treh zgodb-* so čr- dega režiserja M. Groblerja. Ponesrečena pa je zapored" pali tsnov iz literarnih del tako Film je ustvaril po Aškerčevi nc^t druge in tretje r/.godbe ki imenovanih socialističnih reali- baladi (»Tlaka«. Dokazal je, da je napravila na gledalce nepri- atov: Ingoliča, Kranjca in Pre- se lahko s kamero razgiba sta- jeten vtis. Obe zgodbi vsebujeta do Maroje« in ljudsko igro zevanju in zdr^vemuTazveTrilu žihovega Voranca. Vse tri zgod- tičm material. Kdo so igralci? isto molivieno osnovo (dekle »Zaklad«. Ravno sedaj pa se pri- Kcmendčanov. Naj cmen:mo še , be imajo tragičen konec. Fabu- Skulpture in predmeti (godska pričakuje otroka), čeprav sta pravljajo in študirajo uprizori- da je kulturno - prosvetno dru- SoS^^Sa«]«?^ W,hSS lativno ujemajo življenje na- plastika) postavljeni v nstrez- konca različna. V drugi zgodb* tev »Dva ducata rdečih vrtnic«, štvo priredilo za predpust zelo Sno Lukov ca Toda aoaraS šega ljudstva na Dravi, ob Muri ne kombinacije, v realistično se nesrečno noseče dekle utopi Ta dejstva nas navajajo, da uspešen veseli večer ki je naT ra tega kina 1e zlo slaba h ^ fe na Koroškem - to je z.vlje- okolje gradu. Idejni junak je (v literaturi in filmu sicer ob- moramo odkrito priznati, da dušll vse vaščane. Sb^sS^ te^J^JŠ* nje preprostih ljudi, ki :jih na slovenski tlačan. S spretno mon- rabljen motiv), v tretji pa šele zasluži to uspešno delo vse pri- V društvu deluje tudi knjiž- bavo svoTesa noveT ulnLZ njih življenjski poti pretresa azo, dinamično kamero in svet- s tem dogodkom dobi Miha Bo- znanje - in to že spričo tega, niča. ki jo z veliko prizadev jektoria na bi Komenričan? nt le delo, ljubezen in smrt. Vsi Icbnimi efekti je dosegel iz- rovnik vzpodbudo za kopanje ker bi mnogi mislili, da je Ko- nostjo vodi tovariš Levstek ^^0^51^^«^ neti trije elemenli neposredno redno razgibanost. Osnovni ton vodnjaka. Tu ne mislim kritizi- ™nda konservativno kmečko Knjig sicer zaenkrat še nimajo deliah kn nia]!i t -čustva, misli in deja- je podkrepila kantata, sodeloval rati posameznih zgodb, ampak naselje. mnogo, a te kar jih je - ] 1 Kulturno - prosvetno življe- tovariš Jezeršek, ki mu razen nje v Komendi ima že lepo tra- ^c^a in igralskega ta- dicijo in tudi letošnjo sezono je lenta tudi ne manjka velika Oi~ kulturno - prosvetno društvo ganizacijska in ustvarjalna »Janez Cebulj« zelo delavno. sposobnost. Dramatska sekcija je že do Niso pa delavni samo v dra- rih. V Domu so položili parket, sedaj pripravila tri premiere: matski sekciji, tudi šahovska nabavili nove sodobne stole in narodno dramo »Deseti brat« Sekcija, orkester in Ljudska modernizirali oder (ki so jo igrali tudi na pro- univerza mnogo doprinašajo h stem), Držičevo komedijo »Dun- kučtumemu izživljanju, izobra-do Maroje« in ljudsko igro zevanju in zdravemu razvedrilu - ter nabavili nekaj gledaliških rekvizitov. Velika želja vseh Komendča-nov pa je, da bi si nabavili kinoprojektor. Sedaj jim vsako ,------. ---- r-v-ii.vi.iiui ušutio, ampak nja teh ljudi. Zunanja voz pa je zbor in orkester Sloven- le njuno kombinacijo v omni-»Treh zgodb« je boj človeka z ske filharmonije in Slovenski busu. Zelo dober vtis zapusti naravo — z vodo. oktet. Grobler je krstil film konec prve zgodbe (»Slovo An- Ceprav so motivi za filmske kot eksperiment, kar v filmski dreja Vitužnika«), kjer se ra-zgodbe vzeti iz književnih del. ustvarjalnosti tudi je. zočarani glavni junak ne utopi v tem primeru ne gro za golo Eksperiment pa so tudi »Tri Stem seje režiser krepko izog-lopijo napisanega. Režiserji so zgodbe<. ne v tehničnem srni- nil šabloni tujih filmov, snelo segli naprej: literarno de- slu. ampak v dosedanji praksi Dialekta, kakor tudi odrske lb jim je bila le skopa osnova jugoslovanske filmske ustvar- slovenščine, film ne prenese, za (ustvaritev več ali manj iz- jalnosti. Morda bo s tem po- Dialekt, avtentično uporabljen, vimega scenarija. Zelo bo razo- skusom našel naš film nove po- bi imel premalo poslušalcev in čaran tisti, ki bi iskal v »Slo- ti in nove izrazne možnosti, bil neugodno sprejet pri drugih vesu Andreja Vitužnika« (reži- vsebovati pa bo moral seveda narečnih skupinah; odrska zbor-ja J. (Kavčič), Ingoličev roman specifičnosti našega okolja. na izreka pa zaradi realistično- »Splavarji, »Na valovih Mure« V »Treh zgodbah« sodelujejo sti filma, ne ustreza. V »Treh boda v Stražišču je zadnji čas (režija L Pretnar) Kranjčevo večina znani gledališki igralci, zgodbah« je napravljen nekak- pod vodstvom požrtvovalnega zgodbo, ali v »Kopiji pod bre- Igralsko najbolj dodelane ka- šen kompromis, ki pa še ne pevovodje tov Edvarda Ošabni-20« (režija F. Kosmač) novelo rakterne interpretacije so dali: predstavlja standardnega slo- ka pokazal zelo lep napredek. venskega filmskega jezika. Di- Zbor šteje 32 pevcev, ki kljub alekt je zaradi tematike in udejstvovanju v prosvetnih in krajevno določenega dogajanja športnih društvih, redno obisku-— opravičljiv. jejo pevske vaje. Nastopajo pri S posegom v literaturo se je vseh proslavah na domačem odprl tudi pri nas problem odru v veliko zadovoljstvo po-umetniške predelave. Nimamo slušalcev. kvalitetnih scenaristov, kar one- V nedeljo, 27. III. je zbor pri-mogoča uspešno delo režiserjev, redil tudi samostojni pevski Člani igralske družine so večina že rutinirani igralci, med njimi je tudi nekaj nadarjenih mladih ljudi, ki se bodo z u-spešno vzgojo lahko izoblikovali v dobre igralce. Največji delež pri uspehih komendske igralske družine pa je gotovo prispeval vedno delavni režiser Gostovanje šivatitkih pevcev Moški pevski zbor DPD Svoboda v Stražišču je zadnji čas so največ časa. A. C. V Velesovem so marljivi Mladi kulturni delavci v Ve- Jurčičeva ljudska drama »Ti- lesovem že dalj časa niso imeli hotapec«, je navdušila številne nobene prireditve. Vsi smo že gledalce, ki so z zanimanjem misiiM, da pri njih sploh ni več spremljali dogajanje na odru. zanimanja za kulturno - pro- Kot igralci so nastopili skoraj svetno delo. Toda, če bi vedeli, sami mladinci, ki so kljub te- pod kakšnimi pogoji morajo mu, da so po večini prvič nasto- oni delati in koliko ovir mo- pili pred občinstvom, zadovolji" rajo premostiti, da uprizore sa- vo odigrali svoje vloge. Solistični koncert v Loki Solistični vokalni koncertiin pokazala poseben smisel za zahtevajo publiko, ki je precej čustvene odtenke ter nevsiljivo dojemljiva za petje, da ne re- podpirala solista. Koncert je čemo, glasbeno že kar iizobra- bil veliko umetniško doživetje čemo, gla.^^.^ ~~ — --------- --- ------- ^^mm^m žena. V Škofji Loki zadnjo ča- in za majhno mesto se te ne ~™"j; .-—*•--, — -~ — —-j""^ »"»i« — kot je «."6v~« ušesno aeio režiserjev, redil tudi samostojni nevski manjka. Dvig glasbene Loka - pomemben zlasti za Scenarij, kot literarna zvrst si koncert z 18 narodnfiS in ™t-7 item kraju je. gotovo vzgojo poslušalcev. mora pri nas mrvt *p1o „*~J ____:_■ ulu'"'/n™ci Zborovati V učiteljev na Homcu kulture v item kraju je. gotovo vzgojo poslušalcev, v precejšnji meri povzročil tenorist Polde Polenec. Z vztrajnim in trdim delom se je povzpel od prepro.stega kmečkega fanta do opernega solista. Po dveh letih nam je v seboto, tokrat z mezosopranistko Sonjo Prejšnjo soboto so imeli zbo-Drekilerjevo. zopet pripravil rovanje učitelji iz spodnjega prijeten večer samospevov in dela kamniškega šolskega cko-arij. V prvem delu programa lisa. Po vzornem nastopu, ki sta mam razen Cerubinija pred- ga je imel upravitelj homške stavila tudi razvoj domačega žole tovariš Perko, je imel re-iamespeva od Vilhurja do Sr ferat d afatnfftilh proh'<;rn '•itija in Kozine. V drugem šolstva šolski inšpektor tovariš Tfe,pokazalo ete sta kes^tu- UragQ Mehcyra Tov AvguStin csa sta pokazalo cIj sia kcs «1- Orago Menor ^■»hitevni svetovni glasbeni Lah sekretaj ^'eraturi. Posebno odobravanje je žela Drakslcrjeva z Bizeje-vim »Pastirčkom« in tarijo iz opere »Carmen«. Polde Polenec Pa si je po začetni tremi osvo- mora pri nas pot šelo utreti. nimi pesmimi v Goricah pri »Tri zgodbe« dokazujejo, da Golniku. Obisk je bil žal zelo slovenska filmska ustvarjalnost majhen in marsikdo je izrazil ni rahitično dete, kot jo mnogi obžalovanje, da ni bilo večjega hočejo prikazati, ampak da ima odziva. mlade ljudi, ki so in ki bodo Moškemu pevskemu zboru iz sposobni ustvariti marsikaj. Stražišča želimo tudi v bodoče S. Šimenc kar najlepših uspehov! LU NA JESENICAH ti? ni zaključila sezone Letošnji program Ljudske u- cionarje. Zdaj so na vrsti stvo verze na Jesenicah je bil zelo vzgojna in zdravstvena preda- jjtjd neater Rila nr» mo b*jO predstavo v svoji zapu- z Jurčičevim »Tihci^cem« szsscrg. si:^z ™ ~ = v nagradili za njihovo požrtvo- Preddy°™. k^ so'^ gledalci valnost. nagradili z velikim odobrava- Kljub vsem težavam, ki. jih niem in 'aPlavzom. S predstavo imajo, je prav razveseljivo dej- bodo gostovali še na nekaterih stvo, da je dramatska sekcija °drih bližnje okolice, prav tako občinskega komi- Pe <>Borec<< letos uprizorila Pa bodo Predstavo ponovili tuže dve predstavi. Zlasti zadnja, di še doma,-v Velesovem. teja ZKS pa je govoril o notra- športnike, kulturnike, planince, Ja- Gospodinjska učiteljica rtov. nje in zunanje - političnih atref.ee pa tudi politične gosno- Bregantova z Jesenic, je £ovo- aaiske m organizacijske funk- publiko z arijo iz Wagner-jeve opere »Mojstri pevci«. Na avdiciji v Grazu si je z njo zagotovil gostovanje v tamkajšnji Nove knjige Med J esenicani v Glasb eni so rila o prehrani dojenčkov, predšolske in šolske mladine. Svoje predavanje je obogatila is številnimi epidioskopskimi slikami. Pravilnost aivedbe tovrstnih „ predavanj J« potrdila razprava, Ime B. Traven je znano po To je pravzaprav »pustolovska v kateri so matere stavite pre-!ZI1«eobenem dokazal, da ga Vsem svetu in tudi pri nas ta zgodba«, toda ne v slabem po- davateljici številna vprašanja. S,? zvrstimo med najboljše pisatelj ni več tujec, saj ima- menu te besede in jo nikakor Tako živahne in pestre razprave ♦ ac mo v slovenščino prevedenih iže ne moremo uvriiati k tistim po predavanju, jeseniška LU predavateljski kader. — uvrsti" mlajši prve osnove glasben tenoriste. vrgto njegovih del. )>Mrtvaška pustolovskim zgodbam, ki jim skoraj še ni umela, zato bi bilo Skoda v. poslušalci lobanja«, »Bela roža«, »Obiral- ne pripisujemo umetniških kva- umestno, predavanje ponoviti, pravila tudi aueia ^ ^ bombaža« in »Most v džun- litet. - »Zaklad Sierra Madre« Podobno predavanje je bilo tu so ga (nestrpno m h ^. ^ ^ ^ ,tejemo nekateri za najboljše di pretekli ponedeljek, ko je kovali. Mi^a -e snremliala družil še mlaHim=w roman r Ze drugo leto po osvoboditvi poje nad 30 cicibanov, torej dobile delavske Jesenice predšolskih otrok starih od 4 do Državno glasbeno šolo. Odkar 7 let. Neverjetno veselje ki ga obstoja se je — z ozirom na kažejo do pevske ure predvsem krajevno potrebo, razumevanje predšolski otroci dokazuje pra-pri merodajnih forumih in z vilnost uvedbe te ure na Glas-ozirom na priznan in deloven boni šoli. Pri njih dobivajo naj- kovali. Nastopajoča je Marica Vogelnikova »Zaklad Sierra Madre« profesorica Deset let po zmagi Ob deseti obletnici osvoboditve želimo našim delovnim ljudem posredovati nekaj izvirnih prispevkov iz dobe narodno Osvobodilne bori)-, ki naj bi ostali trajen dokuineni zanamcem ha čas velikega junaštva in trpljenja slovenskega in vseh nigoslovan-kih narodov. Zaradi lejra sla s* okrajna odbora fcveze borcev NOV v Kranju in v Radovljici skupno z uredništvom »Glasu Gorenjske« odločila, da razpišeta nagradni natečaj kc i)i obravnavali čas osvobodilnega boja in lfud^kcSPrcvol'ueije na Gorenjskem. p o j da je neko d^lo nagrajeno je, da obravnava NOB s ' u„ „•• Gorenjskem in da delo še ni bilo nikjer 'n revolucijo Objavljeno. ZA LITERARNA DELA BODO PODELJENE 3 NAGRADE: 1. 2.r».000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.000.— dinarjev PRAV TAKO ZA DOKUMENTARNO GRADIVO: 1. 25.000.— dinarjev 2. 15.000.— dinarjev 3. 10.000.— dinarjev 7EN TEGA TA RAZPISUJEMO TUBI TRI NAGRADE FOTOGRAFIJE IZ NOB, KI SE NISO BILE la med najboljše podeželjske vzgoje, veselje do petja, neka-glasbne šole. 150 gojencev se teri s slabšim posluhom pa si uči violino, violo, violon-čelo, izpopolnjujejo tudi posluh da ■ kontrabas, klavir, pihala in si bodo pridobili pogoje za iz Ljubljane o sodobni ureditvi iroDlla ter teorijo o glasbi. Na sprejem na Glasbeno šolo. 2e- soli imajo tudi šolski godalni limo, da bi jeseniška glasbena Travnovo delo. Je izredno su- govorila' ing. Branka Tancigova gestivna in notranje ter zuna- iz Ljubljane o sodobni urec nje napeta povest o treh iskal- stanovanj, predvsem kuhinj cih zlata v Mehiki, obsedenih * od zlate mrzlice in zastruplje- V ponedeljek zvečer je bilo ^enci sarni- ter Pionirski pevski ko uspešno, kot je doslej nih s pohlepom po bagastvu. v okviru jeseniške Ljudske uni- zbor- °ba sta na minga, Bučarja, Tomca, Pahorja, Preglja. Simonit.ija. Sivica, Liparja, Svare, Kernjaka, Mi-helčiča. Mirka. Kramolca in Vrabca. Prireditev bo v kino dvorani JULIJ CEZAR razen tega, da deklamira Sha Naj povemo že takoj na ze- kespearove četku: »Julij Cezar« je ricer pomanjkanjem govorniške ruti deber film, ni pa izreden. V ne- izraža še s svojo mišičasto bo »Večer umetniške besede«. Zaradi izredno uspelega prvega nastopa, ki ga je imel umetnik konec lanske sezone, bodo ob 20. uri. Kranjčani brez dvoma to gostovanje z navdušenjem pozdra- TeČCij V K&Mtliku vili. Takšni večeri so pri nas več V začetku februarja je kam-ali manj novost, ker so s to niška »Solidarnost« organizirala verze s popolnim panogo umetnosti ukvarjajo le ideološki tečaj, ki bo trajal do i govorniške ruti- redki posamezniki. Dolinar se konca aprila. Redno ga o'oisku-z njo intenzivno in resno u- je okoli 50 članov, predavanja kvarja iže vrsto let. Dosegel je pa so'^v dvorani LOMO. Do njem najdemo spet iste napake, postavo bolj telesno moli in za- Kvarja ize vrsto let kot smo jih doslej zasledili že vratnost Maika Antonija kot m.no?0 zei0 Wyfth usnehov v vseh filmih, ki -.0 bili po- Pa njegovo inteligenco. Igralsko T(ln, h A uspenov. daj »o bila naslednja predava sneti po Shakespearovih delih, sta na višini samo J. Mason ci„v^tih .^^rtu dela *ja: Marks in marksizem. Pa Predvsem niso nravilnn rarvr- (Uni Br„t„c> in t n:tti«,.i^ rt.-* * n m tujlh avtorjev — r.ška komuna, I. svetovna voi Predvsem niso pravilno razvr- (kot Brutus), in J Gi°tguld (kot ščeni po posameznih scenah Cassius). Množične scene so v rlška komuna, I. svetovna voj-.1n sicer: Franceta 'Prešerna, na. Oktobrska revolucija, Drut" . ..„.-^----- o»^wv ^ v Ivana Cankarja, Dragotina Ket- beni sistem FLRJ, Naš gc po- dolgi in številni monologi, zara- filmu sicer zadovoljivo podane, teja, Srečka Kosovela, Antona darski sistem in življenjski di tega zavlada v filmu pogo- vendar če pomislimo, kaj so Berkopca, Shakespeara, Dosto- standard ter .Ustavna ureditev sto odrska atmosfera. Razen te- Američani v tem pogledu spo- jevskega, Daudeta, Voltaira itd. države. Na programu sta med ga pa tudi igralsko, film ni na sobni ustvariti in so dejansko Nastop ni (ponovitev lanskega drugimi tudi še zanimiva pre-takšni višini, kot bi človMc pri- že ustvarili, potem nt: s slikiv- programa. Izvajalec bo ponovil davanja o kulturi in umetno-čakoval. sodeč po imenih na- no stranjo filma ne moremo biti le nekaj najbolj z navdušenjem sti ter o razvoju delavskega gi-stopajočih igralcev. Najbolj zadavojni. Prejetih del iz lanskega cr>o- banja v Jugo^aviji (govoril bo je razočaral Marlon Brando, ki —C reda. tovariš Ivan Regent). Z OBČNEGA ZBORA OKRAJNIH ZVEZ »PARTIZAN« KRANJ IN RADOVLJICA V Gorenjski zvezi 6500 članov 9w**W&* Obe o krafni zvezi 9ia se združili t> Gorenjsko zvezo Pred 14 dnevi se je v Radovljici zbralo 45 delegatov iz 14 društev »Partizan« s področja okrajnih zvez v Radovljici in Kranju. Iz poročil obeh tajnikov je bilo videti, da je O-krajna zveza v Radovljici imela v 16 društvih 3400 pripadnikov. Okrajna zveza v Kranju pa nekaj nad 3000. Na občnem zboru so delegati obeh okrajnih zvez sklenili, da se bodo združi!! v ba v društvih pestra in po načrtih sodobne telesne vzgoje, da pa društva tudi ne bodo zanemarjala statistike in da bodo redno poročala o vsem svojem delovanju. Potrebno bo tudi dobiti prednjaka, kj bo po društvih posredoval vadbeno snov in usposabljal vodnike za samostojno vodenje oddelkov. Okrajna zveza za Gorenjsko ima letos obširen načrt, ki bo bodo pomerila tudi v medsebojnih srečanjih v plavanju, atletiki, odbojki, namiznem tenisu in smučanju. V razpravi se je oglasil tudi načelnik »Partizana« Slovenije Tomaž Savnik, ki je med drugim dejal, da moramo skrbeti, da bo čimveč mladine v telovadnici, da je potrebno mladino vzgajati v poštene in sposobne delovne ljudi, ki bodo kos svojim nalogam povsod in ob vsakem času. Mladino pa bo najlaže pridobiti tako, če bodo društva skrbela za pestrost vadbenih ur. Na koncu so izvolili delegati še nov upravni odbor. Za predsednika Gorenjske zveze je bil izvoljen Janez Ogorelec iz Kranja, za podpredsednika Rudi Finžgar iz Begunj in Franc Markelj iz Tržiča, za tajnika Dušan Feldin iz Nakle-ga, za načelnika in načelnice Marjan Košar ter Anica Ažman (oba iz Kranja), razen teh pa so bili v nov odbor izvoljeni še izkušeni tovariši iz drugih enot. Zgodba o Marku in Juliju Pred dobrimi dva tisoč leti so ljudje še lahko živeli ibrez ur. Takrat so dejali — »zjutraj budi vojaka rog, meščana pa petelin« — čez dan pa so ugotavljali čas, po soncu. Vendar pa so tudi včasih potrebovali uro kot neobhodno reč. Ni bila samo za razkošje, kot so takrat nekateri mislili. Brez ure niso mogli biti sodniki. Da ne bi zavlačevali sodnega postopka, so določali vsakomur, ki je ihotel govoriti, primeren čas in zato so morali imeti uro. Grški in rimski Jsodniki so imeli preproste ure. Bila je to posoda z odprtino na dnu, skozi katero je iztekla voda približno v četrt ure. Vodni uri se po grško pravi »klepsidra«. .Zato so »takrat dejali,, če je kdo govoril celo uro: »Njegov govor je trajal štiri klepsidre«. 17. aprila v Stražišč Vrsta članic TVD »Partizan« iz Podbrezij eno, v Gorenjsko zvezp »Partizan« s sedžem v Kranju. Iz števila članov, kolikor jih bo štela Gorenjska zveza lahko rečemo, da je to najmnožičnejša športna organizacija na Gorenjskem. Po poročilih je bila razprava, v kateri so se oglašali po večini starejši, izkušeni telesno - vzgojni delavci. Vsi so poudarjali, da bo morala Okrajna zveza za Gorenjsko nuditi vso pomoč osnovnim enotam, to je društvom in sicer v ideološki, upravni in tehnični vzgoji. Morali bodo poskrbeti, da bo vad- posvečen zlasti proslavi 10-letnice osvoboditve. Lahko rečemo, da bo največja prireditev članov TVD »Partizan«, X. jubilejna Titova štafeta. V Stražišču bo množična prireditev — zlet gorenjskih društev »Partizan«. Na Bledu bo 22. maja tekmovanje v ljudskem mnogoboju in v vajah na orodju za prehodne zastave maršala Tita. Najboljši iz tega tekmovanja se bodo udeležili, lahko upamo, da bo teh res veliko, 11. in 12. junija republiškega zleta v Kopru. Te-lesno - vzgojna društva »Partizan« na Gorenjskem pa se Nagrada za prizadevno in požrtvovalno delo vseh TVD Partizan na Gorenjskem je dejstvo, da je zveza »Partizana Slovenije« sklenila, da bo 17. aprila na Gorenjskem medrepubliški dvoboj v vajah na o-rodju. Nastopile bodo najboljše raziscu vadcem - članom TVD Partizana iz Stražišča. Članice bodo tekmovale v novi, eni najlepših telovadnic na Gorenjskem, kjer bodo imeli gledalci priložnost videti naše najboljše telovadke, katere lahko le malokdaj vidijo. Da pa bodo gledalci pri- Govornika, ki je na zborovanju govoril pet ur zaporedoona, so prekinili z vprašanjem: »Ce lahko brez oddiha toliko časa govoriš, koliko klepsider bi pa mogel potem molčati?« Govornik ni vedel, kaj bi odgovoril in je ob splošnem smehu dokazal, da zna tudi molčati. V Rimu so nekoč sodili človeka, ki so ga dolžili umora. Ime mu je halo Marko. Ta je imel za pričo samo enega prijatelja, Julija, ki bi ga lahko rešil. Sojenje je šlo h koncu, a Julija >ni bilo od nikoder. »Kaj neki jje z njim? •— si je mislil Marko. — Menda ga sploh ne bo?« Po takrat veljavnem zakonu so imeli tožilec, toženi in sodnik enako časa za svojo besedo. Vsak je smel govoriti le pol ure, to je po dve klepsidri. Najprej je spregovoril tožilec. Trdil je, da po vsi dokazi proti Marku. Za umor tmora dobiti smrtno kazen. Tožilec je kmalu končal in sodnik je vprašal Marka, kaj (lahko pove v obrambo. Marko je le težko govoril. Groza mu je hromila jezik, ikoje videl, kako je padala voda iz klepsidre, kaplja za kapljo. Z vsako kapljo se je manjšala mada na rešitev. Julija pa ni bilo. Ena klepsidra je že prišla h. koncu in načela se je druga. Tu pa se je zgodil čudež. Kaplje so začele padati bolj polagoma, mnogo bolj počasi kakor prej. Marko je zopet pričel upati. Namenoma je povest dolgovezil, govoril o svojih sorodnikih, ki so bili vsi pošteni ljudje, o svojem .očetu, dedu in babici. Začel je že pripovedovati tudi o sestrični svoje babice, ko se je tožilec nagnil k uri z vzklikom: — Kdo pa je vrgel v uro kamenček? Aha, zato govori zločinec sedaj ne samo dve klepsidri, temveč že najmanj štiri! Mark je pobledel. Tisti trenutek pa je množica zavalo vila in skozi špalir je prišel Julij. Mark je bil oproščen. A kdo je vrgel kamenček: v klepsidro? Tega (nihče ne ve, a vsi menijo, da je to sstoril sodnik, ki mu je bilo žal ubogega Marka. Pionirski leksikon Spet borbe za točke Upravni j odbor Gorenjske Bled nogometne podzveze obvešča Ločan 7 4 0 vse nogometne klube in sekcije, Hrušica 7 2 1 da se prične spomladanski del Svoboda 7 2 0 nogometnega prvenstva GNP za prešerein 7 j 0 I. moštva 10. aprila, mladinci Jeseni 7 , 0 in pionirji pa se bodo borili za točke štirinajst dni kasneje, insiav o o u 24. aprila. (Izven konkurence) SPORED PRVENSTVENIH TEKEM GNP L moštva — 10. IV. t. L Na Jesenicah — Jesenice Svoboda, služb. Bogataj; na Bledu — Bled : Tržič, služb. Tr-šinar; v Lescah — Prešeren : Triglav, služb. Vovk (pričetek vseh teh tekem je ob 15. uri); v Kranju r— Mladost : Hrušica, služb. Jerkič (Na igrišču Mladosti ob 10. uri!) I. moštva — 17. IV. t. 1. Na Hrušici — Hrušica : Ločan; v Tržiču — Tržič : Jesenice; v Kranju — Triglav B : Mladost (na igrišču Triglava); v Šenčurju — Svoboda: Prešeren (pričetek vseh tekem je ob 15. uri!) Službujoči bodo pismeno obveščeni. , Za ilustracijo gorenjskega nogometnega prvenstva objavljamo lestvico po prvem delu tekmovanja za točke. Mladost 7 7 0 0 27:10 14 Tržič 7 5 1 1 29:22 11 7 4 2 1 18:10 10 31:15 9:26 11:30 21:34 10:20 32:30 10 Radovliičani ustanovili V nedeljo dopoldan je bil v Radovljici ustanovni občni zbor Aero kluba Lesce — Radovljica, katerega se je udeležil'/} veliko število navdušenih modelarjev, jedri ličarjev in padal- cev, med njimi zlasti mladincev in pionirjev. Tako veliko število navdušenih aero športnikov je že dalj Kratke novice Konec meseca marca Je bilo meddrušt. tekmovadnje mHa-dine iz tovarne »Iskra« •m Gol" nika. Tekmovali so v namiznem tenisu in šahu. Mladinci »Iskre« so prepričljivo premagali svoje tovariše iz Golnika. Rezultati srečanja so bili naslednji: namizni tenis '»Iskra« I : Golnik I 8:1, »lak*3« II i: GOlnik II 10:1; šah — »Iskra« — Golnik 11,5 : 4,5. Med tekmovalci v nlam|iznem ter/i'su je zOasti navdušii nadarjeni Pogačnik S. Kakor vsako leto, je *udl }e~ tos Planinsko društvo Tržič priredilo tradicionalni **fra~ marjev smuk« na plazu pod o-stenjem Storžiča. Na tstartu se je zbralo približno 60 tekmovalcev, ki so tekmovali v šestih skupinah. Najboljši med posamezniki so bili: plan^nC1o1 ~~ Franc Stritih (PD Tržič), alpinisti — Franc Primožič IAO Tržič), mladinci — Igor Verwc (PD 'Križe), mladinke Gorup red Troho an Ponikvarjem, Pri Ptonlrjih pa Albin Strajhar pred Milanom Strajharjem, Urbanijo in Pe-stotnikom. članice republiških vrst Slovenije in Srbije, ki v večini sestavljajo tudi našo državno reprezentanco. Organizacijo prireditve tega dvoboja je zveza poverila nadvse marljivim telo- in Leščani so Aero klub časa narekovalo potrebo po ustanovitvi Aero kluba v Lescah in Radovljici. Prav gotovo pa toodo imeli tudi člani novoustanovljenega kluba vse pogoje za uspešno delo, saj imajo pred durmi zelo dobro letališče in tudi strokovnjake -učitelje za jadralna in motorna letala, uprava letališča pa jim je obljubila tudi vso ostalo pomoč. y Aero klub Lesce— Radovljica se je že včlanilo 274 mladincev in pionirjev ter nad 70 članov. Novoustanovljeni klub bo razširil svoje področje še v Begunje, Brezje, Kamno gorico, Kropo, Podnart in Lancovo. Izvolili so še upravni odbor, nakar so se z zadovoljstvom razšli, ker so dosegli tisto, kar so sa že dalj časa želeli. Bojna štafeta na Jezerskem SK Jezersko je letos že drugič organiziralo tekmovanje v bojni štafeti s streijanjem( katerega so se razen domačinov udeležili še Kranjčani in Kam_ ničani. Lanski zmagovalci Kam-ničani letos svojega usPeha niso ponovili, čeprav so se tekmovanja udeležili kar s pettmi ekipami. Komisija, ki je ocenje_ vala posameznike in štafete ie svoje delo opravila nadv'e zadovoljijo, le zaradi slabih snežnih razmer (zelo močna od-juga) se tekmovanje ni pravočasno pričeti. Najbolj§. posamezniki štafet so ^ ninska tek (10 km) Roman Seljak (Triglav Kranj) m ^ vspon (4 km) — Zdravko Go-ričnik (Triglav Kranj) 10Q ^ smuk (2000 m) F Jekl .z ^ zerskega s 115 tockami v^ biPa štafeta Jezersko s m J? točkami in sa Je osVojUa hodni Pokal. P"* Triglavom Kranj in Kamnicam. šli na svoj račun, bodo med posameznimi točkami dvoboja nastopili še najboljši - vrhunski telovadci in telovadke na orodju iz vse Slovenije. Vsi prijatelji orodne telovadbe, ne zamudite te redke priložnosti. Zato v nedeljo 17. aprila popoldan, v telovadnico TVD »Partizan« v Stražišče. Dopisujte v „Glas Gorenjske** Danes pa nič vprašanj. To pa zato, da bomo zaključili naše tekmovanje — kdo bo imel po tridesetih vprašanjih največ točk. Po današnjih odgovorih še vedno vodi Peter Virnik s 43 točkami, vendar mu je tesno za petami Cilka Stularjeva, ki ima le tri točke manj. Veliko točk je nabral tudi Marijan Ogrin, saj ima že 35 točk in je tretji. On mi je tudi danes poslal najboljše odgovore, in bo zato dobil kot nagrado mladinsko knjigo Štefana Zweiga — »Magellan«. Odgovori: 25. Železo in čokolada sta si v nečem podobna. Kakor pokrivajo čokolado s tenkimi kosdtr-nimi lističi ali staniolom, da bi se ne navlekla Vlage in pokvarila, tako tudi železo večkrat prevlečejo s plastjo kositra, da bi se ga ne lotila rja. Tako dobivajo tudi tisto 'lepo, belo 'pločevino, iz katere delajo posodo za kristalna sladkor, škatle za konzerve, navadne čajnike itd. Kositer zelo dobro ščiti železo pred vlago, še važneje pa je to, da ga tudi pred kislinami. Pametno je male predmete prekrivati s kositrom, prav gotovo pa ne bo nihče kosdtril železa na strehi. Za to bi bil kositer tudi preveč drag. Železo na strehah prevlečemo s cenejšim materialom, s cinkom. Pocinkano železo se ohrani še Idailj časa kot pokositrano. 26. Zakaj torej ne delamo vseh reči iz enega materiala? Kotel, na primer, lahko naredimo 1b litega železa ali bakra. Cajniki so bakreni ali pločevinasti. Ali pa ste morda že slišali o mali grebači za peč, ki bi bila iz litega železa ali pločevine? Seveda še nikdar. Grebača đz pločevine bi se nam zvila ali »krivila, a tako orodje iz litega železa bi se razbilo ob udarcu na steno v peči. Vidite, razne vrste materiala imajo različne lastnosti in značaje. Ta se boji kisline, oni vode, tretji bi rad, da bi z njim previdno ravnali, s četrtim pa lahko tolčemo in udarjamo po mrH volji. Kadar lzdeiujeip predmet, morajo paziti na to, kako življenje se mu obeta: ali bo imel mir, ali pa začno že takoj prvi dan z njim klatiti po čemur koli že, dalje — ali bo prišla z njim v stik voda ali kislina in tako naprej. Zato delajo eno reč iz tega, drugo pa iz drugega materiala. 27. Šahisti so po svoji moči razvrščeni v tele kategorije: če-trtokategornik (najnižja kategorija), tretjekategornik, drugoka-tegornik, prvokategornik, mojstrski kandidat, mojster, (mednarodni mojster, velemojster in svetovni šahovski prvak — šampion. Moje pridne reševalce-pionir-je najlepše pozdravlja Vaš Kosobrin Vsi člani morajo biti aktivni Letošnji občni zbor Planinskega društva Domžale je bil dobro obiskan in prav živahen. Na njem so navzoči temeljito pretresali vse slabe in dobre strani v življenju društva v preteklem letu. Pokazalo se je, da je zadnja leta število članstva močno padlo in da je danes v Domžalah le 300 organiziranih planincev. To dejstvo po eni strani res mi razveseljivo, a po drugI nujno in razumljivo, kajti prva leta po vojni so planinska društva posrtaj ala tako močna predvsem zaradi koristi, ki so jih posamezni člani dobili od organizacije. Ljudje so se vključevali pogosto lie zaradi obleke in opreme, ki sta bile takrat dane planincem na razpolago. Danes, ko tega ni več, mnogi nimajo interesa biti še vključeni v organizacijo. Seveda v Domžalah ni vplivalo na fluktuacijo planincev zgolj to dejstvo. Vzroke moramo iskati tudi v tem, da zaradi velikega števila novih članov takratni še neizkušeni odbor ni mogel vseh pritegniti in obdržati ter jih pravilno usmerjati. Iz kritičnega pregleda dela društva v preteklem letu. ki ga je podal predsednik tov. Skofic in oz poročal odsekov pa je bilo razvidno, da danes večina članov aktivno sodeluje pri delu društva in vestno ter požrtvovalno skrbi za njegov napredek. Želeti bi bilo le," da bi bilo vseh 300 članov delovnih in da bi v društvo pritegnili še več, predvsem delavske mladine. Danes, ko je društvo preživelo najtežje začetne faze svojega razvoja, je uspešno zaživelo in more s ponosom pokazati na opravljeno delo. Naj omenimo samo tri najvažnejše pridobitve PD Domžale: zgradili so tovorno žičnico, nabavili avtomobil in zgradili Dom na Veliki planini. Dom je že odprt in sprejema številne turiste, čeprav še ni dograjen v celoti. Lani je društvo posvetilo vso skrb njegovi dokončni izgradnji. Obložili so zunanje stene im tako poskrbeli za toplotno izolacijo, pripravili eternit za severno steno, drogove Ka napeljavo električnih žic do doma in opravili nekaj manjših ureditev v notranjosti doma. V danska sezoni je obiskalo Dom na Veliki planini nad 3600 izletnikov, kar pomeni, da jih je bilo povprečno 25 na dan (v glavni sezoni). Markaeijski odsek, ki mu načel j uje tovariš Jože Vidmar, je lani markiral poti na Veliko planino in od tam dalje. Glavno delo sta opravila tovariša Robič in iZupančič. Markirala sta tudi pot: Velika planina— Konj — Presedlaj — Kamniška Bistrica. Tudi alpinisti, čeprav jih je le 9, lami niso počivali. Opravili bo 42 plezalnih vzponov od 3 do 5 težavnostne stopnje. Te- žišče plezalnega udejstvovanja je bilo v Kamniških aipah, ki so Dornžalčanom najbližje. Plezali so v stenah Planjave, Brane. Turske gore, Skute in KaJ-ške gore. V Julijskih alpah pa so plezali v severni steni Moj- strovke, v Razorju Trl^^,^ v Škrbini v Zadn^m Pnsoj^ ku. Na rednih or-kih so obravnavam bAw ^ w ganizacijska vprašanj Dopolnjevati v teoriji P tehnike. Iz sodnih dvoran OB ZAKLJUČKU TEČAJEV Jakob Pipan iz Luž se je pred obsodilo ina 6 mesecev zapora, kratkim zagovarjal pred sodi- Zivorad Srdanovič iz Tržiča ščeiiimi V07Tn',lr - n-.,t^rv^K.;i__- __XJ '. ge. Skočila sta iz avtomobila, nasilno dvignila zapornice in v eadnjem hipu rešila sebe in voz. To menda ni bil prvi in edini primer pri tem prelazu in priliki popravljanja zob je se-bi bilo zelo prav, če bi se Di -------- ■"■■im ±j±a- =----— -----v* proi eevati zdravljenje. Tako je bilo nalezljivim bcGeznim in odlo tudi pri posestniku Vinku Ča-dežu v Srednji vasi V Poljanah zaposleno neko dekle, ki nI bilo socialno zavarovano. Ob Pred kratkim je bil v Cer-veda morala nositi stroške ŠI- taiah zaWJučen drugi tečaj PAZ. Predavanja o proti avi- PAZ v Cerkljah ma. Vinko Čadež se je moral zarad1 kaznivega dejanja kr- onskl zaščiti je redno obiskova- lena Vernik je jeseniška babi šitve pravic iz socialnega zava- lo 90 ,tecaJnikov, ki so bili raz- ca, ki opravlja svoj poklic od "--- - ir.ni i. --J u.»----- f ^"»i >- Jci. auL.iddIiega zava- , ' "~ 1 ~—> •plavijo, SVOJ pOKUC o< pozna predpisov in s svojimi voznik z avtomobilom čakati pri rovanja zagovarjati pred sodi- deIJena v štiri skupine: sani- leta 1912 in bo v teh dneh no- zahtevami ljudi res upravičeno zapornici še četrt ure potem, ko ščem ter je bil obsojen na 3000 veterinarsko, kemično lin magala že petttaočemu otroku razburja. je vlak ze peljal mimo. din denarne kazni tehnocno. Zelo razveseljivo je na c J* ocroicu • deiatvrt Ha -iD Qn I-ji-i-i na sveT- s Ponosom pnpovedu- napravimo tudi v tem korak se pritegne tudi vsa ona dekle-naprej. Vsaka naša kmečka hi- ta, ki so že lani končala zdrav-ša naj bi se obogatila z vzorno stveno - prosvetne tečaje. PETTISOČEMU OTROKU BO POMAGALA NA SVET Jubilej požrtvovalne babice mur. Je ena izmed redkih, ki opravlja svoj poklic že toliko let. Želimo ji zdravja, da bi delala za dobrobit skupnosti še mnogo let. Dopolnil je 90 let -a še hodi v gore Skromna, vendar po vseh Jesenicah in v okolici poznana Helena Vernik, bo dopolnila letos 78. leto starosti. Sicer visoka starost za javnost ne bi bila zanimiva, če poklic Ver-nikove ne bi bil važen in če bi ga že 43. ^to ne opravljala tako vestno in požrtvovalno. He- Te dni je slavil Jože Vister z Jesenic visok življenjski ju- dejstvo, da je vseh 90 tečajni- £ SVf.S ™> P*"-"" & Jffg* kov uspešno položilo zaključne J rojeni poklicu, v katerem zdrav v 91. leto. Jubilant je bii .----r— --v,"- . . - . v«»» oTVLTijčt i,oKa-natece Joze Žagar s Senturške gore, izpite, za kar imajo prav go- Se Je 26 io'iikn izpopolnila, da rojen leta 1865 v Svečah na nekaj .^^^^^^^j^ P" Jet bil° v neki noči konec pre- S€ Je v decembru v nočnih urah *ov° velike zasluge vsi predava- tahfco vanJ° vsaka mamica brez Koroškem, se izučil v Bistrici mudil v gostilni na Senturški ki so v svoje delo vlo- skrbi zaupa. pri Rožu za žebljarja in delal Trampuž Marija, bivajoča Na cesti g,k(>fja Loka_Rateče vratarju tovarne Kranju sposodila 1000 dinarjev teklega meseca izruvanifa in polomljenih več drogov s cestno gori. Tam se je spri z Jožetom žili veliko truda. Tečajniki sa- Za posojilo ™^tM„*J™ prometnimi znaki. Preiskava je Podgorškom, ga zgrabil, vrgel nitete so bili pri izpitih naj- ugotovila, da je to storila sku- po tleh ter še na tleh ležečega boljše ocenjeni lin je bila nji- Podgorška pretepal ter mu pri bova povprečna ocena prav do- vsem tem prizadejal manjšo ra- bra svojo osebno izkaznico. Ker pa ^—yi,^ ^ Je uo je vratar le predolgo časa čakal pina mladih fantov, ki se od na povračilo dolga, je izkaznico pravljajo na odsluženje voia izročil Tajništvu za ^an^ ^ega roka ter so pred tem van- no pod očesom ter nalomi! eno s'tem se je število članov z S^Z-S^^S i!^*!™™.*** ^ Za te * bia Jože uspešno ^e^feS^PAZ je Trampuževa izginila in njeno sedanje bivališče zaenkrat se ni znano. pivali. Med njimi je bil tudi 20 letni Auguštin Peter iz Go- Pora. dešiča pri Skofji Loki. Proti vsem je bil uveden kazenski postopek pri sodniku za prekrške. reoro. za ta pretep je bil Jože uspešno zaključenimi izpiti PAZ zagar obsojen na 20 dni za- v Cerkljah povečalo na 200 članov. Trgovsko podjetje »Sadje« v stvari prste vmes tudi redno Kranju, je imelo pred Novim sodišče. Za 1. april so si trije vaščani letom na zal<>gi precej orehov, Delček krivde pa nosi iz Predoselj privoščili pred go~ U Jih Je daJo treti raznim za-stinskim podjetjem »Delikate- se,bnikom. Toda nekateri izmed Dne 30. marca** bi na železnica progi med Kranjem in Zab-nico kmalu prišlo do večje nesreče. V vlaku, ki je vozil proti Ljubljani so se peljali tudi dijaki, ki so obiskali v Kranju kino predstavo »Pot miru«. Pri sa« v Kranju preten k-DrulovM pa je nenadoma pa- seveda gledalo tudi neE/t Je šoIp n!? n™11 P00-^" Jedrca na 23 ore^ova jedP ■ Po srečnem naključju se -iOiee. ki J? 7e^PeU^» Sttfo T?' ^ se * S1 S - nič zgodilo ter je peš P-Jtajo LM, so i p~ £ ^^ffSSSL^ V Omeniti W in mu očitali samovoljnSt dre 277 kg ^ovih je- Kai lahko povzroči malomarnost! tudi uprava podjetja, ki ni v zadostni meri nadzorovala delo svojih uslužbencev. v tamošnji tovarni vse dotlej, S posebnim ponosom pa go- d<>kler g& ^ pogna]i g tr&bu. vori o svojem delu iz dobe o- hom za kruhom, Ze pred prvo kupacije, ko je bila večkrat na- svetovno vojno je prišel na Je- ravnost heroj ka. Obiskovala je senice, kjer je dobil zaposlitev partizanske mamice na Jelovici v žebljarni sedanje železarne in in v raznih drugih partizan- delal v njej i dolga desetletja skih enotah. Včasih je hodila vse do upokojitve. Zasluženi po en dan, večkrat pa tudi po P<>tooJ Je nastopil že pred 24 le- j • r,- j-i •„ f„j,- j„ ti. Vister je poznan med Jese-dva dni. Zgodilo se je tudi, da . j *t , , v_. , — , ' .' nicani kot ljubitelj gora in lo- so jo prish iskat partizani ce- yec> gaj fc vedno visoM lo z avtom na Jesenice. Čeprav hodi v gore to se o je bila na Jesenicah policijska njiin ^jraje razgovarja, ura, se okupatorjevih policistov saj ^h je neštetokrat prehodil, ni bala. Svoj poklic je izvrše- vsem, ki mu žele ob visokem vala ob vsaki uri in bila zato jubileju zdravja in dočakanja tudi ob vsaki uri na cesti, ter lOO-letnice, se pridružuje tudi nudila strokovno pomoč vsako- naše uredništvo. objave • oglasi kaljeva! pot domov. %ramo, da so bili dijaki i spremstvu profesorjev! ipd. Zaradi izgredov se bodo morali zagovarjati pred sodnikom za prekrške. Čeprav sta bila skladiščnika GLEDALIŠČE PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Konec preteklega meseca sta JESENIČANI! Konec pre bilom pe- Podružnica našega lista na Je-e z osebnim av ^ Ppešernova 0. 21, je ljala okoli ti Kra. GdPrU vsak torek in petek od S^co'Stku ko »ta vozila 8. do 10. ure dopoldne. _ Po- nju. v n„„. Dri nosta- druznica sprejema nove naroc- čez železniško progo P ^e nike> oglase> objave> rek|ame> fakoTa %a obtičala sredi pro- zahvale in čestitke. Radio Ljubljana Izven in za podeželje — zad nja nedeljska prdstava. Oskar Wuchner: »Pastirček Peter in kralj Briljantin«. Ponedeljek, 12. aprila ob 16. Poročila poslušajte vsak dan ob 6., 7., 12.30, 15., 17., 19. in 22. uri. Oddajo »Želeli ste — bosUušajte« ob nedeljah ob 13.30 In vsak delavnik ob 13. uri. — »Gospodinjski nasveti« vsak tian ob 7.30 uri. »Kmetijski nasveti« in »Kmetijska univerza« Vsak delavnik ob 12. uri. »Pregled tiska« pa vsak dan ob 6.30 Uri. Nedelja. 10. aprila: — 8.00 O iportu in športnikih. 9.00 Otročka predstava — Lojze K raka r: Mravljica o lesenem ptiču. 12.00 dogovor s poslušalci. 13.00 Pol poli- Ureza našo vas. 15.15 Igra četka godba P V- Boruta Lesja-ka 15 30 »Po naši lepi deželi« — Slikarji, zemilja in če napeve izvajajo Miro Grego stopnjo — Herbert Ruland: Počez čez črni kontinent. 14.30 Nove knjige. 15.30 Šolska ura za nižjo stopnjo — Katarina Spur: Zvesti tovariši. 18.45 »Partizanski pozdravi«. 20.00 Kulturni pregled. Torek, 12. aprila: 6.35 Slovenske narodne pesmi. 11.15 Cicibanom — dober dan! 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehni- ------uuiona z-upan, ke. 14.40 Pohorski fantje pojo gospodinja iz Kranja, Primsko-in igrajo. 16.00 Utrinki iz lite- vo 248< rodila deklico, rature — Giovani Verga: Pre- Poročili so se: Anton Kožuh, častiti. 18.00 Zunanje - politični zidar in Marija Flander, delav feljton. 18.30 Športni tednik, ka; Anton Silar, nameščenec in Zezlina in Strniša (predvsem Nedelja, 10. aprila ob 16. uri Zezlina) opozorjena naj pazita, da jedrca ne bi bila na vlagi in da se ne bi pokvarila, tega nista storila. Tako bodo sedaj morali jedrca ponovno prebirati, računajo pa. da bo okoli 100 kg jedrc neužitnih. Epilog: podjetje bo utrpelo škodo v znesku 60 do 70.000 dinarjev. S tem, da je delavski svet podjetja odpustil skladiščnika Zezlino zaradi malomarnosti in ga predal disciplinskemu sodišču, še ni zadeva končana. Verjetno bo moralo imeti pri Gibanje prebivalstva i V KRANJU Rojstva: Angela Mavec, na-meščenka iz Kranja, Kalvarija 52, rodila dečka; Milena Zupan, Dvodnevni izlet v Crikvenico priredi 1. in 2. maja »Transtu-rist« Skofja Loka za din 1900. Informacije na telefon 242. OBJAVA Prodam pisalno mizo z desetimi predali. Naslov v upravi lista. Podpisani Vincenc Vister, stanujoč na Kokrici 8, preklicu------- — ^^».^v. .u« uri: Gostovanje v Železnikih, jem in obžalujem vse kar sem P ravne osebe (zadruge, vodne Olaude - Andre Puget: »Dne- govoril v gostilni Laknar na skupnosti, cestne uprave, gozd- Kokrici o Cirilu Rozman. — ne uprave, državna posestva, Vincenc Vister. LJUDSKI ODBOR MESTNE OBČINE KRANJ obvešča vse posestnike v katastrskih občinah: Primskovo, Klane, Huje in Čirče, da se bo v mesecu aprilu t. I. začela nova katastrska izmera. Pozivamo vse posestnike in 20.00 Tedenski notranje tični pregled. Sreda. 13. aprila: 6.35 Doma- "*ože Zom. ^-----„-, Jjudje. 16.30 Zgodba ea nedelj-«fco popoldne — Frane MiJčin-*ki: Butalci. 17.30 Radijska igra Freroča! 15. in 16. aPrila ameriški film »Na otoku s teboj« Prodam zazidljivo Parcelo na Kokrici. Naslov v upravi lista. Radio aparat, Minerva — nov UKW z dvema zvočnikoma, 5 barv glasu, 3 valovne dolžine Predstave ob petkih ob 19. uri, in priključek na gramofon na-ob sobotah ob 18.30 uri in ob prodaj. Naslov v oglasnem od-nedeljah ob 16. in 18. uri. delku »Glas Gorenjske« Pozor! Gostinska podjetja, menze, restavracije, bolnišnice, klavnice, gospodinje in posebno mladina ZBIRAJTE KOSTI in jih oddajte našim odkupnim postajam Kranj, Tržič, Skofja Loka in Jesenice, ki vam jih plačuje po 14 din za kg »ODPAD« LJUBLJANA ZUV1A K IVO ^XJC Čebele premagale kobilice Nenavaden dogodek v Tunisu je bil pred kratkim invazija kobilic. Te so v okolici Camprona napadle veliko plantažo pomaranč. Nekaj sto tisoč čebel se je istočasno ( dvignilo tudi na te plantaže na svoje delo — nabirat med. Te so Itakoj napadle kobilice. Razvila se je srdita borba, v kateri so zmagale čebele. Sadjarji menijo, da so čebelo napadle kobilice same od sebe, da bi obvarovale sadovnjak, zasajen s pomarančami, ki je njihov največji vir prehrane. LOKOMOTIVA DOSEGLA HITROST 1331 KILOMETROV NA uro Francoska lokomotiva na progi Morsant-I.amot je pred kratkim razvila hitrost 320 kilometrov na uro, in s tem postavila nov rekord, ki jo boljši za 80 kilometrov na uro od tistega, ki je bil dosežen lansko leto. Ta lokomotiva, ki je postavila nov rekord, ima 6 motorjev s skupno 4740 konjskih sil in je težka 107 ton. Ze takoj drugi dan pa je druga lokomotiva na isti progi dosegia še večjo hitrost in postavila nov rekord — 331 kilometrov na uro. - REZERVE URANA NA ŠVEDSKEM Švedska razpolaga z iležišči uranove rude, ki je enaka 150 (milijonom ton premoga, , kar zadošča vsem potrebam po vsem svetu za tisoč let za vso energijo, 'kolikor jo porabimo danes. Tako je izjavil profesor .Svet" bern, ki je bil nagrajen iz Nobelovo nagrado. ALI BODO V BRAZILIJI SPET ZAŽIGALI KAVO? i J Morda ibodo letošnje leto v Braziliji (spel zažgali 6 do 7 imilijonov omotov kave, da bi s tem obvarovali Iceno, iki jo ima kava na svetovnih tržiščih. V brazilijanskih gospodarskih krogih menijo, da bi padec cene kavi povzročil (veliko obubožanje in da (bi to imelo v tnjihovem gospodarstvu resne posledice. METEOR. KI JE PRESTRAŠIL VSE ANGLEŽE Pred nekaj dnevi se je ponoči nad Anglijo pojavil svetel predmet, ki je z veliko hitrostjo hada.1 na zemljo. Hitro so bile cb-1 veščene skoraj vse gasilske postaje v Angliji, ker so menili, da ise je ponesrečilo j letalo. Toda, ves alarm je bil zaman, ker svetel predmet v zraku ni bil nič drugega kot velik meteor, ki je v višini (približno 300 kilometrov nad zemljo eksplodiral. IZ UVOZNIKA - IZVOZNIK Sprememba p pridelovanji* riza v Indiji Laxman Malli iz Nasika v zapadni Indiji je z zadovoljstvom gledal na svoje dozorevajoče riževe |nasade. Vse svoje življenje je bil farmer — pridelovalec riža. Nobeno leto prej pa še ni pridelal toliko riža kot lansko leto. Ko je bil pridelek pospravljen, je poljedelski minister v Delhiju obvestil Laxmana, da je dosegel svetovni rekord v pridelku riža — na aker 17.500 funtov riža! Malli je postal čez noč narodni heroj. Tudi drugi pridelovalci riža v Indiji, ki so kot Laxman, pridelali riž po novem japonskem načinu, so precej povečali svoj pridelek — cd 8 do 14 tisoč funtov na aker. Vseh zadnjih petdeset let je Indija letno uvozila do dva milijona ton riža, največ iz Burme. Danes pa že išče odjemalce izven svojih meja za cdvišen pridelek riža. Kako to? Kar naenkrat taka sprememba! Včasih so pridelovali riž v Indiji povsem ne-načrtno. Seme so preveč gosto sejali in ga potem niso mogli pravilno negovati itd. Največji sovražnik riža pa je skoraj vsako leto tajfun, ki riževe sadike skoraj popolnoma uniči. Indijci so tako vsako leto ostali skoraj brez svojega najvažnejšega hranila — riža. Trgovec iz Bcmbava, Panlal Kapadia, ki je živel 18 let na Japonskem in videl kako tam pridelujejo riž, si je zadal nalogo pomagati domovini in ji posredovati japonski način obde lave riževih polj. Poklical je vse svoje sodelavce in jim razodel japonski način gojenja riža. Vodil jih jc po pel ju, kjer so riževa stebla z dozorevaj očim klasjem ležala v blatu. Na oba konca polja so vtaknili več bambusovih palic in nanj navezali vrvice. Ker pa sadike niso bile v ravni vrsti je bilo delo precej ctežkočeno. Indijci so posejali riž preveč gosto in ne v vrstah, prav nasprotno, kot zahteva japonski način pridelovanja. Kljub temu pa so našli nekaj stebel v vrstah, katere so potem pritrdili na vrvice. To je bil prvi poizkus, ki so ga naredili v Indiji in ki se je zelo dobro obnesel. Cez teden dni so se rastline posušile in zrna riža so bila popolnoma zdrava, vsa druga stebla pa, ki so ležala po tleh, so bila uničena. Tako privezanim ste- blom na vrvice tudi tajfuni niso toliko nevarni, včasih skoraj nič. To je pomenilo za indijski narod pravo revolucijo v pridelovanju riža. Kmalu nato je prišla v Indijo še>japonska delegacija, ki je Indijce še podrobneje poučila o njihovem pridelovanju riža. Ta zahteva še, da seme najprej namočijo v slano vodo in seme, ki pade na dno je tisto, ki je dobro za setev. Tri tedne po sejanju, ko so sadike do štiri palce visoke, jih morajo presaditi v ravne vrste in morajo biti oddaljene ena od druge; po deset palcev ter jih polom privezati na vrvice. Prvi poizkusi pridelovanja riža na japonski način so pokazali, da danes lahko v Indiji pridelajo petkrat več riža, kot so ga včasih. Lansko leto so po novem načinu že obdelali dva milijona akrov zemlje, kmalu pa bodo na ta način posejali 75 milijonov akrov. to je vso površino, kolikor jo lahko uporabijo za gojenje riža. Lovska sreča in dober strelec Prvoaprilska ni! Ne! Tudi z lovsko latinščino nima nič sorodstva! Divje svinje -prašiči, že sedem let rijejo in se sprehajajo V gozdovih med Tržičem in Begunjami. Veliko škode so že povzročili, še bolj pa so se razbur- ja1! kmetje, katerim so divje svinje pcmendrale ajdo, požrle oves, koruzo in podobno. Hafttš& ulema tuda - lakamt Za kratek čas »Moja žena je na vsak način hotela imeti moj klobuk, češ, da je moderen. Pa sem moral menjati z njo . . .« Trmasti profesor« iso imenovali metalurškega inženirja, prof. Edward Wilson Davvisa, tki je že od leta 1952 med gospodarstveniki Severne Amerike /širil govorice, da ibo že v osmih letih zmanjkalo železne rude, če jo bodo tako hitro (izkoriščali kot so jo doslej in da morajo nujno odkriti nove vire, če hočejo, |da bodo obvarovali industrijo svoje dežele. Nova ležišča rude je po nekaj letih dela odkril sam profesor Davvis. Kmalu je odkritje nove rude in svoje načrte uveljavil pri vladi in jih s pomočjo gospodarstvenikov tudi uresničil. Ze leta 1953 so |za njegove načrte investirali milijon in četrt dolarjev. Tako so začeli izkoriščati takonit. ] Kaj sploh je takonit? Takonit je skala, ki vsebuje železo najboljše kakovosti in je najtrša snov, kar jih poznamo do danes. Parne lopate, s katerimi kopljejo železno rudo, si pri kopanju takonita polomijo zobe že po nekaj urah. Demantna vrtala, s katerimi vrtajo luknje ca miniranje, zvrtajo v eni uri lahko lo nekaj palcev globoko v takonit. Približno tristo metrov debel sloj takonita pokriva površino Mesabi v državi iMinnesoti. Dawis opisuje to pokrajino kot rezino pogače, ki je 110 milj dolga (in £ milji .široka ter vsebuje najboljšo žellezno rudo, ki ima 50 odstotkov železa, 50 odstotkov (pa je takonita, katerega doslej še niso znali uporabljati. Ker je takonit tako zelo trd, je /bilo (potrebno narediti nove načrte in nove priprave za izkopavanje. Davvisov iznajditeljski duh itudi tedaj ni miroval. Vedel je, da so Indijanci delali iz takonita konice za puščice, ki so jih naredili tako, da so na skali takonita zažgali grmado, ki se je zaradi vročine krušila. Na podoben način je tudi Dawis premagal trdoto takonita — z vročino. Izumil je baklji podobno napravo |iz kisika in kerozina. Vprašanje, kako izkopavati trdi takonit, je bilo z Dawisovimi plamemicami rešeno. Razen te priprave je Dawis izumil tudi napravo za drobljenje skal, ki je zmanjšala stroške za polovico. To je imagnetični separator, ki na (najhitrejši način Joči železo od drobcev skale. Vse te njegove »sanje«, vsi njegovi izumi in načrti so povzročili revolucijo v jeklarski industriji. Skrb, da bodo ležišča rude v kratkem času izčrpana, je prenehala, ker je Dawis V pokrajini Mesabi odkril več kot 5 bilijonov tcn takonita. Ze 1936. leta je prerokoval tamkajšnjim prebivalcem, da se bo njihova pustinja nekoč spremenila v obljudeno pokraji" no z velikimi mesti. To se je že uresničilo. Danes iso v pokrajini, kjer je še pred nekaj leti samevala necbljudena divjina, že štiri velika mesta. :Zato so Dawisu, razen vzdevka »trmasti inženir« dali še eno ime ■— »rešitelj pokrajine«. Cvenkeljnov Lojze iz Peračice je zelo navdušen lovec. Crne orače je vsa ta leta vzitrajno zasledoval, saj so mu ponoči prišli skoraj pred hišne duri in delali škodo na njegovih njivah. Toda, če (sreča |ni naklonjena, tudi pet tzapo-rednih strelov liz puške nič ne pomaga. Lojze-tovi lovski uspehi letošnjo zimo so bili, (kot bi bili v sorodstvu z letošnjim snegom, katerega tri mesece mi Ipadlo Inič, potem pa ga je bilo precej preveč. Pred približno štirinajstim5 dnevi, bila je nedelja, je Lojze, kot gospodar kovorskega lovišča, šel na ogled po gozdu. Ko je počival na skali iblizu Brda in užival toplo spomladansko sonce, je pod njim nepričakovano nekaj zašu* melo. Skoraj je okamenel in se Kako začudil, ker je pet ponočnjakov — divjih svinj, v primerni (oddaljenosti steklo nvmo njega. Skupina kevorskih otrek, ki so iskali prve pomladanske cvetice in Okrasno zelenje, jih je pregnala iz goščave. ILojze je imel .pri sebi puško in pet nabojev. Zaporedoma, je izstrelili prve tri metke in z vsakim nameril na enega prašiča. Kdo bi si (mislili. iDva sta na mestu obležala, tretjega pa so kmalu našli otroci iz Kovorja, ki so se Lojzetu takoj prostovoljno ponudili za (pomočnike. Omeniti moramo, da Lojze to zimo ni usrtre-lil samo te tri prašiče. .Ne! Razen teh, je (še tri položil na ščetine. Še večjo isrečo pa je imel majhen psiček iz Ljubnega nad Otočami. Ko je na tlovu po gozdu soremljal svojega gospodarja-lovca, se mu je nasmehnila sreča kot le malo komu. Med (živahnim tekanjem in poskakavanjem imed smrekami in grmovjem, se je srečal is komaj mesec dni starim mladim divjim prašičkom. [Posrečilo se mu ga je ujeti, njegov gospodar pa ga ima še danes na i-vojem demu. skupaj z ostalimi domačimi prašiči. 7iurd«t< Pesnik in kritika — Ali si bral? S tem vzklikom je pritekel k pesniku prijatelj in za spretno narejeno razburjenostjo skrival škodoželjnost, da so kritiki napadli in raztrgali neko pesnikovo pesem. — Bral, — je odgovoril pesnik mirno. — In kako se počutiš? — — Kot varno zgrajena jetnišnica. ki je vanjo čas zaprl nekaterim ljudem nevšiečne misli. Včasih se zgodi, da nekatera teh pobegne in zato ni nič čudnega, če tedaj pazniki streljajo in se psi podijo za njo. Dobra pesem Pesnikov prijatelj: Ta pesem je zlata vredna! Pesnik (grenko): Da bi bila le kruha! »Svoboda! Svo — o — b — o — da!« »Kwame! Kvvame!« Ponavljali so predsednikovo ime. »Boj! Boj!« »Akvvaba! Akwaba!« (Dobrodošel! Dobrodošel!) Očiste so bile podobne črni reki razburjenih, upajočih in veselih obrazov, katerih zaupanja poln izraz je bil nadvse prisrčen. Gneča je bila vedno večja. Vzkliki so se vsipali kot slap. Minisrtski predsednik je smehljaje, z dvignjeno desnico odzdravljal množici. Počasi smo napredovali po vijugasti cesti. Na moji desnici sedeč, se je predsednik obrnil k moni in dejal: »To je James - Town. Tudi to je prav, da vidite . . . Prav je, da vidite vse kar imamo, dobro in slabo.« Ozke ulice so se hitro polnile in avtomobil je počasi oral skozi pričakujočo množico mož, žćna in otrok, ki so venomer ponavljali: »Svo — o — b — o — da!« Na moje veliko začudenje sem zagledal do pasu gole ženske z ohlapnimi prsmi, ki so, vrteč svoje telo v krogu, plesala nek čuden, podrsujoč ples, izražajoč z njim svoje veselje. Bilo je, kot da bi govorile s premikanjem svojih rok in nog, vratov in trupov; kot da besede za sporazumevanje ne bi več zadostovale; kot da bi za njihove besede primanjkovalo zraka; kot da bi samo ritmični premiki telesa pri plesu, lahko do kraja izrazili njihovo vdanost, njihovo prepričanje in njihovo soglasje. Spomnil sem se: prav take kačash> zvijajoče se plese sem že nekje videl . . . Toda kje? Ah, da, v Ameriki, v zbirališčih majhne, mračnjaške verske sekte, v prostorih Holy Roller sekte, v iz nepresušenega lesa zbitih molilnicah na plantažah skrajnega juga... In sedaj vidim vse to še enkrat, le da je vsemu temu tokrat ozadje rastoče nacionalno gibanje. Ko sem potoval v Afriko, si nisem predstavljal, kaj vse me čaka in kaj vse bom videl; samo nekaj sem mislil, da vem: da 'mi !bo ostala afriška kultura tuja in nerazumljiva. Toda to, ikar sem doživeli, ko sem gledal silni ples teh žena, to sem že (poznal! Še več, ta afriški ples me je presenetil tokrat prav tako, kot [takrat, ko sem ga prvič videl v Ameriki, i Nikdar v mojem življenju nisem znal plesati več, kot nekaj osnovnih korakov in vedno je (presegalo moje zmogljivosti, zadržati v spominu melodije in ritme. To, kar me je vznemirjalo pri (črnskem plesu v Združenih državah, to isto me je vznemirjalo v Afriki. Peljali smo se skozi vzk.likajočo množico. Vsakokrat, ko je avto zapeljal počasneje, so se prerinili smejoči. in razburjeni del vsega tega bi bil, če bi gledal vse to |v Ameriki? Zakaj vsega tega ne morem dojeti? Odkod ta Isamo meni lastna nerodnost pri petju in plesu? Odgovore na ta vprašanja sem dobil šele potem, ko sem prodrl globoko v afriško džunglo . . . Avtomobil si je vzitrajno utiral pot skozi množico, ki je plesala, pela in vpila. Razmišljaj isem o moji materi, o očetu, o Sbratih . . . Bil sem preprosto presenečen nad tem kar sem videl; v srcu isem hkrati odklanjal in si to očital, se veselili in žalostil. Vse, kar pem ividel, me je omamilo. Je to sploh mogoče, da bi Be videl tu samega sebe, kako se smejem, plešem, (pojem in na ta način dajem duška svojemu veselju v tej valoveči gneči . . .? Sem vse to zatajil v sebi? Zakaj moje roke in moje noge vse življenje In is o mogle obdržati vsaj enega takta? Nesmiselno bi Ibilo reči, da sem sam hotel tako, ker to neznanje je Ibilo starejše |kot vsaka zavestna ali podza-\estna zahteva z Imoje strani. Osebno bi to celo želel, ker je bilo vedno del moje okolice, toda nikdar nisem imel prilike za to. »Kaj mislite?« |me je povprašati ministrski predsednik. »Zelo je presunljivo«, sem odgovoril. »To je nepokvarjeno, duševno deviško ljudstvo«, je nadaljeval. Končno smo prišli do vrste betonskih hiš. .Iz vseh oken in vrat so nas pozdravljali črni obrazi. Avtomobil se je ustavil in ministrski predsednik tje izstopil. Sledil sem mu. »Kaj je to?« sem ga povprašal. »Zene — (članice stranke, zborujejo«, ml je odgovori . . „ ,r^,.(|]a medtem Vstopila sva iv nek betoniran prostor in se m -ivliall o ko je pravkar .začelo zasedanje, na katerem so razP\'šcencev organizacijskih vprašanjih in o nastavitvi novih mam Neka velika, črna žena je pela naprej: »Vedno naprej, nikoli nazaj Vladallo je neko sproščeno črni obrazi prav do avtomobilskih stekel, se pritisnili obnje in vpili: »Svoboda!« V svoji notranjosti sem se ukvarjal z inekim drugim problemom. Kolikšen del vsega tega sem pravzaprav? Kolikšen znova je odmeval mod množico neprisiljen i-m^ ^ približno rodnih nošah so sedeli v ozadju, spredaj pa je se' n0.sah in 200 žena, Iki so bile prav tako oblečene v nar okah, prstih so za to slovesno priložnost nosile za vratom, na c ' in ramah velike količine zlata. /Rumen sijaj koV. , ila koži ob rdečkasti luči zahajajočega sonca _ to je bila raz- nosila 'krog dražljiva igra barv. Neka debela, črna žena lHedno najmanj vratu in Ina rokah zlato okrasje, ki je bilo VI\„llo zlato... 3 do 4.000 dolarjev — lin to je bilo pravo pra