Ref narodov - ena kulturna pokrajina (2) - Edinstveno odkritje pri Sv. Hemi (4)
LETO XXX — Številka 29	20. julija 1978 Cena 4.— šil. (4 din)
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P. b. b.
Erscheinungsort Klagenfurt	Verlagspostamt 9020 Klagenfurt
UVODNIK
Vprašanje
Rebrce
Težave okoli tovarne celuloze v ^®brci so znane. NT je že večkrat Poročal o tozadevnem problemu, ^jstvo je, da je s težavami te juž-nokoroške tovarne povezana velika nevarnost, da pridejo številni do-niači delavci ob svoj kruh. Naša
Kulturna dejavnost naših društev tudi v poletni sezoni ne preneha. Številni koncerti, folklorne prireditve in družabni večeri pričajo o naši življenjski volji. Mlada tam-buraška ansambla iz Hodiš in Loč v najkrajšem času pričarata dobro razpoloženje med goste, člani folklornih skupin in pevskih zborov se skoraj ne morejo več otresti številnih vabil na razne prireditve, ki imajo tudi namen, da prikažejo koroške Slovence kot prijazne in kulturne pripadnike majhnega naroda.
na,oga mora biti, te probleme trez-n° spremljati ter se truditi za so-od|očanje pri reševanju raznih go-spodarsko-socialnih problemov: saj j® znano, da je vprašanje koroških Slovencev predvsem povezano z 9°spodarsko-socialnimi vprašanji, Pri čemer igra problematika migra-cife (pomislimo samo na tako ime-n°vane „pendlarje“!) posebno važ-n° vlogo!
Zvedeli smo, da je zvezna vlada ve Pripravljena podpreti Rebrco s Sestnajst milijonov šilingov, nadalj-la Potrebna sredstva pa je priprav-nuditi dežela. Kljub temu pa °čejo fabriko začasno (baje do l' oktobra 1978) zapreti, delavce n nastavljence — vse skupaj jih ® okoij 250 — pa poslati „štem-at • Pristojni predstavniki tega opjetja sicer trdijo, da računajo Premostitvijo te krize: toda zlasti olavci in nastavljenci, ki bi v pri-v eru> da zaprejo to fabriko, goto-0 ne ali zelo težko našli primerno aPoslitev v bližini domačega kra-,a oziroma na Koroškem sploh, so ® več kot pesimistični. In to upra-'ceno: saj predstavniki rebrške j ^.ulozne fabrike, ki vodijo to pod-1® ter odločajo o „usodi“ tega ohr*6tia’ leta „rešujejo“ oziroma te Obijajo končno pozitivno reši-v v prid številnim domačim de-
lavcem, očitno tega le niso zmožni!
Da naše trditve niso nekaj nebuloznega, dokazuje med drugim komentar socialistične KTZ. Čeprav se socialisti običajno veselijo vsake podpore za razna šibka koroška podjetja, ki jo dosežejo pri svojih „tovariših“ na Dunaju, označuje Kärntner Tageszeitung (Sobota, 15. 7. 1978) napovedano 16-mi-lijonsko subvencijo s strani Kreis-kyjeve vlade kot „problematično podporo“. Pri tem ugotavlja avtor komentarja, da naj javne podpore služijo premostitvi težav, ne smejo pa predstavljati nekakšnega stalnega financiranja tovrstnih podjetij: namreč podjetij, katerih deficitarno delovanje je treba v prvi vrsti iskati v raznih in številnih napakah s strani lastnikov samih!
Mirne vesti lahko trdimo, da je dosedanje „reševanje“ krize rebrške tovarne več kot dvomljivo. Tega se najbolj zavedajo delavci, ker dobro vedo, da so napovedani milijoni v resnici „politična subvencija“: pred durmi so namreč občinske volitve! Vedo pa tudi, da „politične subvencije“ nikakor ne pomagajo dejansko ohraniti delovnih mest ter da bodo v primeru tozadevne neuspešne ureditve ravno oni prišli najbolj pod kolesa!
Janko Kulmež
Seja osrednjega odbora NSKS
Zadnji petek je v Celovcu za- j sedal osrednji odbor Narodnega . sveta koroških Slovencev. V tem odboru zastopani predstavniki krajevnih odborov in zaupniki so z zanimanjem sprejeli poročilo predsednika dr. Matevža Grilca o trenutni narodno politični situaciji in razpravljali o nadaljevanju borbe za narodne pravice in proti veljavnemu zakonu o narodnih skupinah. Da globokega nezadovoljstva naših rojakov, posebno še, ko oblasti večine procesov proti slovenskim aktivistom še vedno niso
ukinile, tudi pomirjevalna politika vlade, strank in javnih medij ne more in ne sme zadušiti, je bilo na seji jasno izraženo.
V zvezi z najnovejšo diskusijo med strankami glede razdelitve dežele Koroške na več volilnih okrožjih tudi pri deželnozbor-skih volitvah, so se odborniki izrekli za tako rešitev, ki omogoča slovenski manjšini primerno zastopstvo v deželnem zboru. V diskusiji o bližajočih se občinskih volitvah pa so potrdili sklep predsedstva NSKS, ki pove, da Narodni svet podpira
nastop samostojnih list in da naj bi pri formiranju le-teh odločali krajevni faktorji. Osrednji odbor je tudi odobril koncept predsedstva za proslavo 30-let-nice Našega tednika. Gre tu za izdajo posebne, reprezentativne izdaje tednika in za praznik NT v Globasnici še septembra letos.
Na seji so nadalje razpravljali o iniciativah na gospodarskem področju in zahtevali doslednejše in rednejše delovanje gospodarskih odborov obeh osrednjih organizacij.
Farna slovesnost v Šmihelu (str. 8)
Ob postopanju vojaških oblasti:
Ponoven prepričljiv dokaz velikega nesmisla zakona o narodnostnih skupnostih
Vprašanje doslednjega uveljavljanja dvojezičnosti na uradih igra v manjšinski politiki — kljub zakonu o narodnostnih skupnostih! — slej ko prej važno vlogo. Med drugim tudi glede vojaškega po-veljništva, pri čemer moramo ugotoviti, da smo računali s tem, da se skuša naša zvezna vojska le zavedati jasnih določil člena 7 avstrijske državne pogodbe: saj so, kot ste lahko svojčas brali v NT, Martinu Pandlu le ugodili oziroma mu dostavljali razna uradna pisma v slovenščini.
Konec maja t. I. je tudi Helmut Grilc iz Libuč vložil pri komisiji za nabor prošnjo za oprostitev vojaške dolžnosti ter želel, da bi mu omogočili opravljanje civilne službe. To prošnjo je sestavil prav tako kot M. Pandi v slovenščini. Ker mu g. Simma kot pristojen predstavnik vojaškega poveljništva ni odgovoril v slovenščini, mu je H. Grilc upravičeno poslal pismo nazaj ter zahteval na podlagi člena 7
odgovor v slovenščini.
Grilčevo prizadevanje (vsaj sprva) ni bilo zastonj: vodja dopolnilnega oddelka pri vojaškem povelj-ništvu mu je vsekakor odgovoril v materinščini. Čeprav člen 7 avstrijske državne pogodbe vodjo dopolnilnega oddelka za to pravzaprav obvezuje, je treba Figlhuberjevo zadržanje kljub temu pozitivno vrednotiti. Poslal pa mu je v prilogi nemški formular, štev. 18, nakar mu je Grilc odgovoril, da ga veseli, ker mu je odgovoril v slovenščini, ter da je tudi pripravljen izpolniti omenjeni formular, če mu ga dostavijo v slovenskem jeziku.
Na to pismo mu je spet odgovoril Simma. Dobesedno piše: „Der Schriftverkehr erfolgt in deutscher Sprache, weil Sie in gegenständlicher Sache keinen Anspruch auf Verwendung der slowenischen Sprache haben, zumal Anliegen des Zivildienstes im Sinne des § 4 (2) der Regierungsverordnung vom 11-06-77, Nr. 307, 69. Stück zum
Volksgruppengesetz, BGBl. Nr.
396/76, nicht zu den Angelegenheiten des militärischen Ergänzungswesens gezählt werden können.“
Kako naj takšno postopanje s strani zvezne vojske vrednotimo? Kot šikaniranje, s tem da se sprva odgovarja v nemščini, nato spet v slovenščini, slednjič zopet v nemščini oziroma se poudari, da Grilc v tem primeru sploh nima pravice do uporabe svojega materinskega jezika? Ali pa morda kot dokaz, da se vsaj nekateri predstavniki naše vojske le zavedajo veljavnosti 7. člena državne pogodbe?
Bodi tako ali drugače: dejstvo je vsekakor, da zakon o narodnostnih skupnostih ne predvideva tiste enakopravnosti, ki jo vedno spet propagirajo s strani zvezne ter koroške deželne vlade.
Ta ugotovitev ne pomeni gotovo nič novega. Toda: naša dolžnost mora biti, vedno spet registrirati razne primere diskriminacije naše narodne skupnosti. S takimi primeri lahko še na bolj prepričljiv način prikažemo dejanski pomen zakona o narodnostnih skupnostih: da namreč ta zakon ni nič drugega kot zoževanje že obstoječih pravic koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov, ne pa — kot ga skušajo predstavljati razni voditelji večinskih strank — neka dokončna rešitev izpolnitve člena 7 avstrijske državne pogodbe!
ZWEI
SPRACHIG
IST
Galicija: župan sam ne jemlje obljub resno!
Zadnji torek so zasedali občinski možje Galicije ter razpravljali o nekaterih več ali manj aktualnih Vprašanjih: pri tem je zavzemalo vprašanje, kako naj bi uporabili podporo deželne vlade za potrebe te južno-koroške občine (Bedarfszuweisung) v znesku 1,400.000.— šilingov, najvažnejše mesto.
Soglasno so sklenili, da namenijo milijon šilingov za izgradnjo cest, medtem ko bodo z ostalimi 400.000.— šilingov financirali gradnjo športnega poslopja.
Glede vprašanja, katere ceste hočejo s to podporo s strani deželne vlade financirati, so se odločili za Krejance (okoli 600.000.— šilingov) ter Goriče (400.000.—). S tem v zvezi pa je treba omeniti, kar je tudi pou-
daril zastopnik VOLILNE SKUPNOSTI, Jože Urank: kljub temu, da je župan Kraiger (SPO) nekaj let obljubljal, da bo občinski odbor glede izgrajevanja cest upošteval Enclno vas, te obljube tudi tokrat ni hotel izpolniti. Nakar ga je Jože Urank kot edini odbornik opozoril: „Obljuba je Bogu ljuba, samo izpolniti jo moraš!“ Višek županovega zagovarjanja pa je bila izjava: „Obljubljaš lahko marsikaj.“ S tem pa je sam priznal, kako neresno je treba jemati številne obljube raznih večinskih strank. TEGA SE MORAMO PREDVSEM ZAVEDATI PRED VOLITVAMI, PA TUDI DEJSTVA, DA SO NAŠI OBČINSKI ODBORNIKI EDINI, KI STALNO OPOZARJAJO NA TAKŠNE — MILO REČENO — NEDOSTATKE!
• STROGE KAZNI, KER SE BORIJO ZA ZAŠČITO ČLOVEKOVIH PRAVIC
Kazenski senat v Moskvi je obsodil Anatolija Satanskega na 13 let zapora, sodišče v Kalugi pa Aleksandra Ginz-burga na osem let zapora. V Vilni je sodišče obsodilo na deset let zapora Viktorasa Pjatkusa. Vsi trije so bili obsojeni zaradi „protisovjetske propagande in vohunstva v korist Zahoda“. Obsojeni krivde upravičeno niso priznali. Zavzemajo se namreč za demokratizacijo družbe in zaščito človekovih pravic. To so doslej najstrožje kazni sovjetskim „disidentom“.
• MINISTROVO PRIZNANJE
Španski notranji minister je izjavil nekaj, česar si v preteklih 40 letih v Španiji ni bilo mogoče zamisliti. Villa je namreč izjavil, da je policija te dni hudo pogrešila v Ba-skiji, ker je uporabila nesprejemljive prijeme in s tem že tako težaven položaj v tej pokrajini še bolj zapletla. Španski notranji minister je dodal, da bodo morali nekateri policijski funkcionarji zaradi tega odgovarjati.
9 VIK IN KRIK V ZDA
Vznemirjenje zaradi izjav črnega ameriškega veleposlanika v svetovni organizaciji — da imajo tudi ZDA „na stotine, morebiti na tisoče“ političnih zapornikov — je veliko. Take izjave za pariški „Le Matin“ sredi najhujše napetosti v zvezi s procesom proti sovjetskim „disidentom“ so pripravile ameriški politični vrh do besa.
Večina časopisov in komentatorjev zahteva, naj Andrew Young odstopi in naj ga predsednik nažene.
• 7 „BOGATIH“ V BONNU
Dvodnevno bonnsko srečanje voditeljev sedmih najbolj razvitih industrijskih držav (ZDA, Kanade, Japonske, ZR Nemčije, Velike Britanije, Francije in Italije) je uradno namenjeno koncentraciji in koordinaciji gospodarske in monetarne politike.
Bistvo sestanka je najbrž mogoče opisati s formulo, ki sta jo v času ameriškega državnega obiska oblikovala predsednik Carter in kancler Schmidt: doseženo je soglasje o ciljih, razlikujejo pa se poti, ki posamezne industrijske države vodijo k cilju.
# VIETNAM PODPRL ALBANIJO
Vietnam je podprl Albanijo v njenem sedanjem sporu s Kitajsko in obsodil to državo, ker je Albanijo nehala podpirati. Uradni dnevnik „Nan Dan“ razlaga kitajsko ravnanje kot nezadovoljstvo Pekinga z albanskim kritiziranjem Mao-Ce-tungove teorije o „treh svetovih“, to pomeni o delitvi sveta na velesile, razvite in dežele v razvoju. Ob koncu junija je Kitajska ustavila vso gospodarsko in tehnično pomoč Vietnamu.
- ena kulturna pokrajina
Ob cobu pot/edana:
Norčevanje iz slovenščine
Da so za Avstrijce jugoslovanski državljani interesantni, ker pač naši sosedje onstran državne meje hodijo pridno kupovat predvsem v koroške ter štajerske trgovine, gotovo ni kaj novega. Prav tako pa je tudi dejstvo, da zlasti koroški trgovci niso pripravljeni celo v tem primeru, ko gre izključno za „gšeft“, dosledno upoštevati slovenščine. Vendarle se najde tu in tam kaka trgovina (zlasti na južnem Štajerskem), ki skuša nagovoriti jugoslovanskega kupca v svoji materinščini.
Toda: v KAKŠNI!?
Nedavno so na mejnem prehodu v Šentilju delili letak, ki se glasi takole:
„NOVO V AUSTRISKI STRANI! Sedaj nemorate dolgo čakati v koloni samo 200 metrov pri v hodu na Štajersko na levi strani imate novo odprto trgovino mešanega blaga (Spielfeld). Pred trgovino se vidi zelena markisa (šotor) a na vratih jasno piše ,SAMOPOSTREŽBA'
Potom lahko ostavite vaše automobile na slovenski strani v Šentilja za parkiranje i pridete peš na cilj. Tukaj lahko vidite cene naših artiklov
Pet narodov
Novoustanovljeni inštitut za narodnostne skupnosti Voiksgruppen-Institut, Institut für vergleichende Kulturgeschichte der österreichischen Volksgruppen) s sedežem v Rustu na Gradiščanskem je priredil 12. in 13. julija 1978 svoje prvo srečanje v Fehringu na Štajerskem. Inštitut (predsedstvo tvorijo znani publicisti György Sebestyen, Milo Dor in Wolf in der Maur) se hoče ukvarjati s primerjalno kulturno zgodovino in s kulturno sedanjostjo avstrijskih narodnostnih skupnosti. Hoče raziskovati plodovite in samostojne kulturne dobrine slovenske, češke, hrvaške in madžarske narodnostne skupnosti. Z raziskovanjem in publikacijami hoče ta inštitut za narodnostne skupnosti pomagati pri premagovanju šovinističnih predsodkov. V zasledovanju tega cilja se je sklenila
Julius-Meinl-Kaffee
Minarett	S	89.—
Benco groß	S	49.80
Benco klein	S	19.70
Osolio-Öl, 2 Liter	S	48.50
Bona-Öl, 2.5 Liter	S	47.80
Hotzl-Salat-Ül, 1 Liter	S	32.90
Orangenlimonade,
0.33-l-Dose	S	4.50
Reis, 1 kg (Riso ital.)	S	6.80
(Dalje na 4. strani)
izdaja kulturne revije v hrvaščini z naslovom FOKUS (poskus), obsežna antologija koroške slovenske literature ter razne znanstvene publikacije npr. o bralnih navadah Čehov in Hrvatov v Avstriji, vpliv anonimne arhitekture Slovencev na arhitekturo Avstrije, zgodovina in struktura literature v panonski pokrajini itd.
V zaključkih tega zasedanja, ki se bodo objavili v posebni radijski oddaji, je nekaj zelo važnih zahtev kot npr.:
% V pouku naj se da zgodovini ter kulturni zgodovini štirih narodnostnih skupnosti ter narodov sosedov bistveno več prostora.
9 Načelno se je ugotovilo, da je večjezičnost velika pridobitev. Jeziki narodnostnih skupnosti naj se v večji meri poučujejo, oblast naj priporoča učenje teh jezikov.
9 Zakon o ljudskih knjižnicah (Volksbücherei-Gesetz), ki se pripravlja, naj zahteva od ob-
čin v dvojezičnih krajih tudi upoštevanje knjig v jeziku manjšin.
Zahtevale so se tudi oddaje v hrvaščini v gradiščanskem radiu, sklenil se je razpis natečaja za prevod Kieistovega besedila „Ober das Marionettentheater“ v gradiščansko hrvaščino z namenom, da se pokaže polna vrednost tega jezika, ki ga hočejo nekateri spraviti (kot tudi naša narečja) v neko drugo kategorijo manjvrednih jezikov.
Zasedanja so se udeležili tudi dr. Reginald Vospernik, dr. Janko Zerzer in inž. Franc Kattnig.
CARTER INFORMIRAN O KOROŠKIH SLOVENCIH
Predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Carter je bil obširno informiran o položaju koroških Slovencev. Ko je letos spomladi bil na uradnem obisku v Braziliji, je slovenski rojak g. Ludvik Ceglar prosil kardinala Arnsa, ki se je srečal s Carterjem in ki nosi (kot tudi predsednik Carter sam) naslov „branilec človekovih pravic“, naj mu omeni kot primer neenakopravne manjšine primer koroških Slovencev. Kardinal Arns je potem tudi govoril s Carterjem in z državnim tajnikom Vance-jem in jima izročil publikacijo o našem problemu, o katerem je ob tej priložnosti pisal tudi brazilski časopis „O Estado“.

Madžarska manjšina v Romuniji je zatirana
V romunski deželi Transilvaniji ob meji z Madžarsko živi velika madžarska manjšina, ki jo cenijo uradno na 1,700.000 ljudi (skoro toliko, kot živi Slovencev v SR Sloveniji). Ti Madžari so bili odcepljeni od Madžarske z mirovno pogodbo po koncu prve svetovne vojne, ko so hoteli državniki velike antante na pritisk madžarskih sosedov čim bolj zmanjšati Madžarsko in jo napraviti nenevarno kot jedro kakega morebitnega novega kraljestva Habsburžanov. Največ ozemlja in madžarskega ljudstva so prisodili Romuniji.
Toda če so Madžari svoj čas
slabo ravnali z romunsko manjšino, so ravnali in ravnajo Romuni z madžarsko manjšino še slabše, kot se da sklepati po njenih pritožbah v zadnjem času, pri čemer pa je treba opozoriti, da se madžarska manjšina danes vsaj upa pritoževati, medtem ko je bila v preteklih desetletjih politično povsem potlačena. Madžari v Romuniji so objavili v zadnjem času, delno preko ustanov v matični Madžarski, dokumente, ki dokazujejo, kako so zatirani. To velja zlasti za šolstvo. Medtem ko se je število romunskih šolarjev v Transilvaniji v razdobju od 1957 (Nadaljevanje na 5. strani)
Aus dem Wilajet Kärnten
b) Gleichfalls im Jahre 1898 hat die Firma Knez & Zupančič aus Laibach gegen die Gailtaler Gewerkschaft zur G. Z. C 116/98 beim Bezirksgericht Villach eine slowenische Klage überreicht, welche anstandslos angenommen wurde; die Tagsatzungsverständigung erging in slowenischer Sprache. Bei der Verhandlung stellte aber der gegnerische Vertreter mit Rücksicht darauf, daß weder er noch die beklagte Gewerkschaft der slowenischen Sprache mächtig sei, den Antrag, den Klägern die slowenische Klage zurückzugeben und ihnen aufzutragen, daß sie dieselbe binnen 14 Tagen in deutscher Sprache oder mit einer deutschen Übersetzung versehen, abermals zu überreichen hätten; zu diesem Behufe sei die Tagsatzung zu vertagen und den Klägern Kostenersatz aufzuerlegen.
Der Richter ließ sich tatsächlich verleiten, diesen Anträgen vollinhaltlich stattzugeben.
Die klägerische Firma brachte gegen diese Beschlüsse den Rekurs an das Landesgericht Klagenfurt ein und obsiegte mit demselben auf der ganzen Linie: die Beschlüsse des Bezirksgerichtes Villach wurden aufgehoben und demselben verordnet, daß es über die slowenische Klage schleunigst eine neue Verhandlung anzuordnen, bei der Protokollierung aber den Vorgang einzuhalten habe, daß das slowenische Vorbringen der Kläger resp. deren Vertreters in slowenischer Sprache, hingegen das deutsche Vorbringen der beklagten Gewerkschaft resp. deren Vertreters in deutscher Sprache protokolliert werde.
Hiemit hat das Landesgericht das Recht, nicht bloß des slowenischen Vortrages, sondern auch der slowenischen Protokollierung bei den gemischtsprachigen Gerichten ausdrücklich anerkannt. Dieses Anerkenntnis ist umso bedeu-
tungsvoller, als die Gegenpartei gegen den Beschluß des Landesgerichtes Rekurs an den obersten Gerichtshof ergriffen hat, welcher jedoch den landesgerichtlichen Beschluß aus dessen zutreffenden Gründen bestätigte.
Charakteristisch für den Geist, welcher damals die Justizbehörden in Kärnten beherrschte, ist weiters die slowenische Rekursentscheidung des Landesgerichtes Klagenfurt vom 26. 8. 1898 R. II. 71-98, womit ein Rekurs des Dr. Kraut wegen einer Grundbuchseintragung des Bezirksgerichtes Bleiburg zu E 366-98 zwar aus formellen Gründen zurückgewiesen, in der Sache selbst aber ausdrücklich bemerkt wurde, daß, soweit die Beschwerde gemäß § 9-3 des J. Min. Erl. vom 12. 1. 1887 Z. 5 gegen die in deutscher Sprache erfolgte Grundbuchseintragung des slowenischen Grundbuchbescheides gerichtet ist, eine entsprechende Verfügung erlassen werde, damit die gerügte sprachliche Un-zukömmlichkeit für die Zukunft verhindert werde; weiter der Erlaß des Landesgerichtspräsidiums Klagenfurt vom 8. 6. 1901 präs. 1228 17-1, womit mit Bezug auf die deutsche Erledigung einer slowenischen Eingabe des Bezirksgerichtes Bleiburg an die beschwerdeführende Vorschußkasse in St. Michael ob Bleiburg die Verständigung erging, daß die nötigen Vorkehrungen getroffen wurden, daß in Hinkunft ein derartiger, der Sprachenverordnung vom Jahre 1862 zuwiderlaufender Vorgang verhindert werde.
Aus all dem angeführten geht hervor, daß sowohl die einzelnen Gerichte, als auch die Justizverwaltung zu jener Zeit die Gleichberechtigung der slowenischen Sprache prinzipiell anerkannt und sich bestrebt haben, derselben auch praktisch soweit, als es bei dem damaligen Beamtenmaterial nur überhaupt möglich war, Geltung zu verschaffen.
Dies war also der sprachliche Zustand als gegen Ende 1901 Dr. Kraut die Advokatur in Klagenfurt aufgab und nach Stein in Krain übersiedelte und bzw. als im Sommer 1901 Dr. Brejc seine Advokaturskanzlei in Klagenfurt er-öffnete. Dieser hatte sich zuvor über die sprachlichen Verhältnisse von Dr. Kraut eingehend informieren lassen und hielt sich von allem Anfang an in sprachlicher Beziehung strenge in den bereits ausgefahrenen Geleisen. Er war daher nicht wenig erstaunt, daß gleich bei seinen ersten Interventionen von den deutschen Advokaten sprachliche Konflikte provoziert wurden. Die ganze nachfolgende Entwicklung weist darauf hin, daß die deutschnationalen Advokaten den Zeitpunkt für günstig erachteten, um im Verein mit der ihnen zugänglichen Presse mit planmäßig inszenierten Vorstößen die slowenische Sprache aus dem Amtsgebrauch bei den Gerichten wieder hinauszudrän-gen. Dieser retrograden Bewegung setzten anfangs die Gerichte, die ja doch nicht so ohneweiters ihre eigene bisherige Praxis verleugnen konnten, selbst noch einen gewissen Widerstand entgegen, welcher aber im Laufe der nächsten Zeit das sprachliche Diktat bei unseren Gerichten vollständig der deutschnationalen Presse und Politik überlassen wurde. Diese Presse, allen voran das sattsam bekannte Organ des Abg. Dobernig, die „Freien Stimmen“, war es, die eine skandalöse Hetze nicht bloß gegen die slowenischen Advokaten —- persönlich und die von ihnen verteidigten sprachlichen Bestrebungen, sondern auch gegen jene richterlichen Funktionäre, die der bisherigen Sprachen-praxis treu zu bleiben versuchten, in Szene setzte und mh einer beispiellosen Ausdauer und Skrupellosigkeit solang6 fortsetzte, bis das Ziel auf der ganzen Linie erreicht war.
(Dalje prihodnjič)
Ob 30-letnici našega tednika:
gTS aktualen - zanesljiv

- informativen!
Mladje 30-78: kabaref - kabaret!
Po straneh sicer zajame tako imenovana kabaretistična igra kulturnega krožka KSŠ na Dunaju v najnovejši številki revije mladje samo eno petino, vsebinsko pa je tako močna, da zapusti najgloblji vtis celotne publikacije. Je to ponatis nekega „miklavževanja“ v klubu na Dunaju samem in ne smemo pozabiti, da je bilo zadnje mi-klavževanje celo v KSŠ tudi lani decembra meseca in bi imeli sodelujoči (20 po številu od Brumnika do Wakouniga) dovolj časa za popravke. Kabaret ali skeč, kot so to igro imenovali, zares ni, ker ni duha ne sluha o še tako majhni poanti, ki bi mogla biti malo kabaretistična. Vse je tako iz palca izvito in „humoristično“, da bi marsikdo smel napisati, da je res škoda papirja in tiskarske barve ter honorarja, ki ga tako težko zberejo mladjevci za svojo publikacijo. Zdi se, da je le premalo narediti iz Leva Detele „Tigro Detelec“, iz Milke Hartman „Cilko Harttman“, iz Nikija Lauda
„Miklavža Laudo“ itd. Že imena niso nadvse brihtno preurejena, še slabše (če sploh) pa je izpoved teh oseb, ki nimajo niti trohice humorja ali vsaj političnega sarkazma, ironije ipd. odlik kabareta. Če je bilo treba iz pomanjkanja drugega boljšega gradiva natisniti to „miklav-ževanje“, naj uredniki mladja premislijo temeljito izhajanje revije štirikrat letno in se odločijo za enkratni izid s kvalitetnejšo vsebino. Škoda za zveste bralce, ki bodo drug za drugim odpadli.
Spodbudna sta prispevka Tonija Schellandra z Moščenice, ki oba pravita, da je povsod možno videti tudi nekaj dobrega. Narava in življenje se le uveljavi: iz tega črpa optimistično gledanje tudi pri hudi bolečini, ki mu je za prvi hip prizadejala korenina, v katero je butnil s palcem. Korenina je zrah-
ljala in predrla pot, ki so jo speljali čez njo in ji za hip vzeli vso življenjsko možnost. Na demonstracije v Celovcu misliš nehote pri branju zadnjega stavka: „Težki, železni koraki tisočglave množice drobijo asfalt od železniške postaje proti Staremu trgu po poti tlakovane pravice..." V drugem prispevku moti samo za hip izpušni plin. Avtor takoj opazi, da pri kompresorju, ki izpušča smrdljiv plin, greje svoje ledeno pivo pomožni zidarski delavec, da si ohrani pri zdravju grlo in želodec. Tako se tudi sprijazni s smrdljivim plinom in polomom stroja.
Lirike zastopa tokrat Gustav Januš sam, medtem ko so esejisti tokrat močno zastopani. Dr. Mirko Messner objavlja izvlečke iz svoje disertacije o Lovru Kuharju „realistična poglobitev upodabljanja podežel-
skega življenja in njene meje“, asistenta celovške univerze dr.
Wolfgang Holzinger in Gerhard Steininger sta prispevala 1. del poročila o nemški demokratični republiki in lužiških Srbih.
Nasprotniki lužiških Srbov so se posluževali zvijače, da so etnično manj zavedne in nemšku-tarstvu bolj izpostavljene dele Srbov trgali od njihovega na-rodnozavednega jedra, ko so pojem ,Wenden1, ki ga uporablja pogovorni jezik, spremenili v politično kategorijo. Pod to naj bi pripadali vsi oni lužiški Srib, ki niso več polagali nobene vrednosti na svoj etnični izvor in se pojmovale kot .kulturni Nemci1 “. Znano je, da je ta taktika bila uvedena tudi na Koroškem, kjer sta nemški nacionalizem in nacionalsocializem iznašla teorijo „vindišarjev“ kot orodje v svoji protislovenski politiki, take in podobne novice
zvemo v tem članku celovških asistentov, ki sta se mudila sama pri lužiških Srbih. Važnost takih prispevkov moramo ceniti predvsem zaradi velike informativne vrednosti tudi za boj koroških Slovencev za enakopravnost, ker nam prikazujejo težave in dosežke drugih narodnostnih skupnosti po svetu. Mladje je že večkrat objavilo podobne članke. Janko Messner predstavlja v novem mladju književnico in prevajalko Ino Jun Bredo, ki si je „ustvarila s svojim delom izjemen ugled kulturne ambasadorke: Avstriji posreduje literaturo jugoslovanskih narodov, Jugoslaviji pa avstrijsko“. Ina Jun Broda je zastopana tudi s kratkim prispevkom v nemščini.
Likovna priloga mladje je tokrat posvečena mladi učiteljici Mariji Zippusch, rojeni na Djek-šah. Prispevek Zippuscheve je presenetil, čeprav je objavila prvič svoja dela in je še na začetku svojega umetniškega ustvarjanja.
9. JULIJ T. L. JE BIL ZA PLIBERŠKE FARANE POSEBNO PRAZNIČEN DAN: JOŽE VALE-ŠKO, DOMA V DRVEŠI VASI (MATURIRAL JE NA PLEŠIVCU, ŠTUDIRAL PA V SALZBURGU TER GRADCU), JE SKUPNO S
ŠTEVILNIMI DOMAČINI IZ PLIBERŠKE FARE TER BLIŽNJE IN DALJNE OKOLICE OBHAJAL SVOJO NOVO MAŠO. PO DOLGIH DVAJSETIH LETIH IZHAJA SPET EN DUHOVNIK IZ VRST TE JUŽNOKOROŠKE FARE.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiimiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiHHHii
Velik praznik pliberške fare
številni slavoloki, brezove veje ter lepo okrašen oltar v bližini novomašnikovega doma so prazniško oznanjevali to novo-mašniško nedeljo. Na predvečer primicije je bil sprejem novo-mašnika pred farno cerkvijo. Oblikovali so ta sprejem cerkveni zbor pod vodstvom J. Koncilja, pliberški župnik A. Kul-mež, predstojnik dekanije Pliberk K. Srienc, mag. I. Olip, ki je celebriral sv. mašo, posamezne otroške skupine z recitacijami ter pesmimi ter pliberški župan Mory, ki je spregovoril v imenu občine. Ivan Olip je v
svoji pridigi poudaril, kako hitro se navdušenje lahko spremeni v zaničevanje in sovraštvo. Kristusa so najprej zmagoslavno spremljali v Jeruzalem, a kmalu nato so že zahtevali njegovo smrt. Novomašniku je rekel, da nekateri, ki se mu zdaj klanjajo, morda že kujejo načrte, kako bi mu nastavili zanke oziroma mu delali težave. S tem v zvezi je mag. Olip vzpodbudil novomašnika, da naj ne proda svojega prepričanja, ko se bo zavzemal za bolne, zavržene, revne in — manjšine!
Nedeljska slovesnost se je pričela s slovesom od doma:
pred domom primicianta se je zbrala lepa množica ljudi, da bi ga spremljali k novomašniškem oltarju. Tudi v tem primeru sta med drugim slovenski pevski zbor, ki je pel dvojezično, ter mladina z recitacijami prispevala lep delež k uspešnemu poteku tega novomašnega slavja.
Slavnostni pridigar pri primi-
ciji sami je bil kaplan Poldej Zunder iz Železne Kaple, kjer je Jože Valeško deloval kot kaplanov pomočnik. Kaplan Zunder, ki je tudi novomašnikov sorodnik, je v svoji pridigi poleg poslanstva vsakega duhovnika močno poudaril poslanstvo slehernega kristjana: 1 živeti namreč v tem svetu po |
Kristusovem zgledu! Ko je govoril o službah, ki jih duhovnik opravlja v Cerkvi, je omenil tudi službo molitve ter med drugim dejal: „Če bi bila situacija še tako temna, z molitvijo ne smemo prenehati. Ko molimo, se smemo zavedati svetopisemskih besed: prejeli ste duha posinovljenega.“
Šentlipš
# Nedavno smo položili v mater zemljo na farnem pokopališču pokojno Matildo Černy, pd. Kunčevo Tilko.
Pregovor pravi: „Človek obrača, Bog pa obrne“. Tako nenadoma je odšla pokojna od nas, da se ji nismo utegnili zahvaliti za njeno pridno delovanje. Moški zbor SRD „Trta“ v Žitari vasi je imel v načrtu, da ji za 85-letnico življenja podari majhno darilce in zapoje podoknico oziroma se ji zahvali za vse, kar je Kunčeva hiša dajala in še daje narodu. Zato so ji en dan prej zapeli v šentlipški cerkvi ža-iostinko.
Deset dni navrh je preminil po hudi bolezni še komaj 45 let stari Fric Mark, pd. Kunčeničev.
Dne 14. aprila pa so pripeljali iz deželne bolnice na farno pokopališče pokojnega Hanzeja Zimpas-serja, ki je preminil po dolgem trpljenju v 55. letu starosti. Pokojnika smo položili v zemljo na isti dan, ko se je pred 36 leti začelo izseljevanje koroških Slovencev. Pokojni je bil sin Jožefa in Lojza Zimpasserja, ki sta bila pregnana v izseljensko taborišče Frauenaurach v Nemčiji.
Potomcem pokojnika kličemo v opomin, da bodo vedeli, za kaj sta trpela njih dedej in babica.
Bače ob jezeru
• Nedavno je v starosti 55-ih let po večletni mučni bolezni ugasnilo življenje gospe Slavke Taupe, roj. Kos.
Pogreba se je udeležilo dosti vaščanov in sorodnikov iz okolice Bleda, kjer je rajni tekla zibelka. Vsi so se hoteli posloviti od rajne, ki je kot marljiva in skrbna mati tiho in skromno živela med nami. Zelo jo bodo pogrešali vsi v družini, akoravno so že vsi 4 otroci poročeni. Vsa leta njene hude bolezni je njen mož kot upokojeni železniški uradnik zanjo ljubeče skrbel in ji stregel z resnično krščansko ljubeznijo, dokler jo smrt ni rešila nadaljnjega trpljenja. Domači župnik g. Škofič se je v ganljivih besedah poslovil od rajne matere. Moški zbor SPD „Jepa-Baško jezero“, čigar član je mož-vdovec (in obenem kantor v loški cerkvi), je pel pri maši-zadušnici in ob odprtem grobu pod vodstvom Semija Triesniga.
Svojcem izrekamo naše sožalje!
Pliberk
# Nedavno je pliberški mestni župnik Alojzij Kulmež obhajal 30-letnico svojega duhovništva. Jubilejne proslave so kar dobro uspele: skupno so mu zapeli pevci slovenskega in nemškega zbora, otroci so mu deklamirali, mladina pa mu je podarila 30 nageljnov.
Pliberški župnik se je rodil na Suhi, študiral v Šentpalvu, bogoslovna leta pa je preživel v Šent-juriju ob jezeru in v Krki. Po posvečenju je že kot kaplan deloval v Pliberku, kjer je sedaj župnik celih 19 let. Pred župnikovanjem v Pliberku je opravljal pokrško faro.
Posebno priznanje gre mestnemu župniku Kulmežu za obnovitev mestne cerkve ter številnih podružnic!
K številnim čestitkam se uredništvo NT rade volje pridružuje!
Ljubljanska televizija bo v torek, 25. julija 1978, ob 18.45, prenašala našo koroško oddajo pod naslovom: „OD VSAKEGA JUTRA RASTE DAN“ — film o globaškem kulturnem življenju.
Vrhunski nastop Nizozemcev v Slovenski gimnaziji
FOLKLORNI VEČER
Glasba ne pozna meja. S pomočjo glasbe se tudi utrjuje prijateljstvo med narodi. Tako prijateljstvo je bilo tudi čutiti v četrtek, 6. julija, ko je za zaključek šolskega leta nastopil v avli Zvezne gimnazije za Slovence Pokrajinski mladinski orkester iz Nizozemske (Regional jeugdorkest van JM Neder-land) pod vodstvom dirigenta Ruja Sevenhuijsena. Ta mladinski orkester je dejansko nekaj izrednega. Člani orkestra so stari med 14 in 26 let. Dvanajst od njih obiskuje konservatorij. Vaje imajo 17 dni v letu; zatem igrajo po turnejah. Člani so elita iz drugih mladinskih orkestrov. Nastop Nizozemcev je posredovala Krščanska kulturna zveza iz Celovca.
Nizozemske prijatelje je pozdravil v imenu učiteljskega zbora in dijakov ravnatelj dr. Reginald Vospernik ter poudaril kulturni pomen takega nastopa med slovenskimi dijaki na Koroškem. Posamezne točke je povezovala sed-mošolka Marica Wernigova, ki je izrekla gostom tudi dobrodošlico v nizozemskem jeziku.
Orkester je zaigral v prvem delu več plesov iz Nizozemske, v drugem pa znano Deveto Dvoržakovo sinfonijo „Iz novega sveta“. Češki skladatelj Antonin Dvoržak jo je .................
napisal leta 1893, ko je bil kot prvi Evropejec ravnatelj glasbenega konservatorija v New Yorku.
Ne da bi se spuščali v podrobno glasbeno-umetniško kritiko, je treba reči, da je bil nastop na kvalitetno izredno visoki ravni, zares pravi kulturni užitek za vse prisotne, ki so se mladim nizozemskim glasbenim ustvarjalcem in njihovemu odličnemu dirigentu zahvalili z bučnim ploskanjem.
Pred predstavo v gimnaziji so Nizozemci nastopili še pri deželni vladi, v četrtek zvečer pa v cam-
pingu Wernig v Kočuhi, kjer je dirigent Sevenhuijsen že več let na letovanju. V petek dopoldne so zaigrali pred mestno hišo v Beljaku, zvečer pa v znanem letovišču Bad Kleinkirchheim. V soboto je še sledil nastop na Novem trgu v Celovcu, zvečer pa skupni nastop z vetrinjsko glasbeno gimnazijo v Vetrinju. Vsepovsod so Nizozemci poželi krasen uspeh.
Gostovanje Nizozemcev na Koroškem so denarno podprle koroške gospodarske organizacije ter deželna vlada.
Zeluče: blagoslovitev prenovljene cerkve
Norčevanje iz slovenščine
(Nadaljevanje z 2. strani)
Reis mit Kübel, 5 kg S 42.— itd ... “
Takšne produkte moraš prebrati dvakrat, preden verjameš svojim lastnim očem. Nehote se ti pri tem stavlja vprašanje, ali ni to norčevanje iz naše materinščine, pri čemer dotični trgovci še DOBRO zaslužijo!
Objavljamo tudi tozadeven komentar mariborskega dnevnika „Večer“:
„V austriski strani imajo zelo radi naše dinarje, za denar pa postanejo celo dvojezični. Nimajo pa nas tako radi, da bi nam tisto, kar želijo povedati, povedali tako, da bi to tudi mogli razumeti. Četudi pišejo v nekem jeziku, ki je vendarle precej podoben našemu. Gotovo bi se s temi poslovneži onstran meje bolje razumeli, če bi tvegali kakšen šiling več in plačali kateremu osnovnošolčku ,v Šentilju1 sladoled, da bi jim prevedel njihovo slovenščino v spodobno reklamno vabo. Drugače se bodo lahko postavili pred ,novo odprto trgovino1, kjer ,se vidi zelena markisa1 in si za klobuk zataknili svoj „Reiss mit Kübel1 “.
Pred leti že je bilo treba popraviti dotrajano streho in stolp starodavne podružnice v Želučah. Toda zunanjost, zlasti pa notranjščina cerkve sta še naprej čakali prenovitve. Treba je še pripomniti, da je zidovje močno trpelo zaradi visoke talne vode, odkar so zajezili Dravo pri Bistrici. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo treba počakati nekaj let, kajti prenoviti je bilo treba prej še cerkev v Velinji vasi.
Lani so se naposled začela dela tudi v Želučah. Zidarsko delo je opravila firma Tomaž Sabotnik iz Hodiš.
Nedelja, 16. julij 1978, dan želu-škega pranganja, je bila tudi dan blagoslovitve prenovljene cerkve. Blagoslovil jo je ob asistenci bil-čovškega župnika Leopolda Kassla in Romana Mihorja, župnika v Ljubnem pri Brezjah, ki izhaja po očetovski strani iz bilčovške župnije, boroveljski dekan prelat Aleš Zech-ner.
Pred pridigo je župnik Kassl po-
dal nekaj podatkov o stroških in darovih. Izdatki so znašali vsega skupaj 403.700.— šilingov. Dohodkov je bilo 417.000.— šilingov.
68.000.	— šil. so znesle zbirke in darovi, ofra je bilo 18.000.— šil. Šentalenska podružnica je posodila
70.000,	— šil., 50.000,— šil. je dala škofijska finančna zbornica, ÖDK (dravske elektrarne) 25.000.— šil., Občinska zveza (Gemeindebund) pri deželni vladi 80.000.— šil., Zvezni spomeniški urad (Bundesdenk-malamt) 80.000.— šil., župna cerkev pa 26.000.— šil. Dela so povečini vsa plačana, na dolg so še električna napeljava in nekatera mizarska dela.
Nato se je župnik zahvalil vsem, ki so prispevali k prenovitvi, bodisi z denarjem, bodisi z delom. Posebna hvala velja gospodu Francu Bi-stru, pd- Turku v Želučah, ki je žrtvoval veliko ur; nadalje članom župnijskega sveta gospe Gertrudi Weber, Gregorju Reichmannu in
(Dalje na 8. strani)
Edinstveno odkritje pri Sv. Hemi
Globašani ter njihovi ožji sosedje so lahko na „svojo“ Sv. Hemo mirne vesti ponosni: nedavno so arheologi koroškega deželnega muzeja odkrili pri Sv. Hemi „cerkveno občino“ iz pozne antike! To „občino“ sestavljajo škofovska cerkev, bapti-sterij ter manjša kapelica, ki so jo zgradili po vzorcu omenjene škofovske cerkve.
Predstavnik deželnega muzeja dr. Piccottini pravi, da je takšna „cerkvena občina“ za Avstrijo nekaj edinstvenega!
V okviru tega izkopavanja, ki traja že več mesecev in ki ga vodi dr. Glaser, so v zgoraj omenjeni kapelici odkrili tudi dele mozaika, ki jih hočejo v naslednjih tednih konzervirati. Vrhu tega pa so še našli tri grobove, v katerih so bili po vsej verjetnosti pokopani škofje.
Prireditelj: SPD „Jepa-Baško jezero“ v Ločah Kraj: Pušnik v Ločah Čas: petek, 21. 7. 1978, ob 20. uri Nastopajo: Tamburaši SPD
„Jepa-Baško jezero“ iz Loč Ansambel „Drava" iz Borovelj in pevci domačega društva iz Loč
KULTURNI VEČER Prireditelj: SPD „Danica" v Šentvidu v Podjuni Kraj: Vogel — Valentin Picej v Šentprimožu
Čas: sobota, 22. 7. 1978, ob 20. uri Nastopajo: MPZ SPD „Danica“ Moški zbor SPD „Vinko Poljanec“ Ansambel „Fantje izpod Obirja"
VSAKOLETNI POHOD NA OBIR
Prireditelj: SPD „Obir“ na Obirskem Čas: nedelja, 23. 7. 1978 Zbirališče: od 12.00—13.00 na vrhu Ojstrica
PESTRI VEČER
Prireditelj: SPD „Vinko Poljanec“ v Škocijanu
Kraj: farna dvorana v Škocijanu Čas: nedelja, 23. 7. 1978, ob 20. uri Sodelujejo: Moški zbor SPD
Folklorna skupina „Karavanke“ „Vinko Poljanec“ iz Škocijana iz Slovenije in mešani pevski zbor SPD „Danica“ iz Šentvida v Podjuni
VRTNA VESELICA Prireditelj: Gasilsko društvo Sele-Borovnica
Kraj: šotor (gostilna Trki) v Selah Čas: nedelja, 23. 7. 1978, ob 16. uri Igra: Ansambel Jevšek
SLOVENSKI NARODNI PLESI IN TAMBURAŠKA GLASBA Prireditelj: SPD „Srce“ v Dobrli vasi
Kraj: hotel Rutar v Dobrli vasi Čas: četrtek, 27. 7. 1978, ob 20. uri Sodelujejo: Otroška ter mladinska folklorna skupina SPD „Srce" iz Dobrle vasi Folklorna skupina iz Globasnice
Tamburaški ansambel iz Hodiš Igrajo: „Katarinski fantje“
MIKLOVA ZALA
Prireditelj: SPD „Rož“ v Šentjakobu v Rožu Kraj: farna dvorana v Šentjakobu v Rožu
Čas: nedelja, 6. 8. 1978, ob 20. uri Nastopajo: Igralci SPD „Rož“ iz Šentjakoba v Rožu Režija: Peter Sticker
SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO V CELOVCU
vabi člane in prijatelje društva na izlet na
REISSKOFEL (2371 m) v nedeljo, 23. julija 1978 Zbirališče in odhod: ob 6. uri na parkirnem prostoru pred restavracijo „Wurzengrill“ na Ločilu.
NAŠ TEDNIK izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Celovec, Viktringer Ring 26. 9020 Klagen-furt. — Telefon uredništva, oglasnega oddelka in uprave 72 5 65. Naš zastopnik za Jugoslavijo ADIT-DZS, Gradišče 10, 61000 Ljubljana, tel. 22207-Naročnina znaša letno: za tuzemstvo 150.— šil., za Jugoslavijo 150.— din za ostalo inozemstvo 250.— šil. (P° zračni pošti 500.— šil.). — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Sjoi vencev — Odgovorni urednik: Nužej Tolmajer, Verovce štev. 2. 9065 Žrelep-— Tiska: Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.
Folti Hartman - 50 let kulturnega ustvarjanja
Nedavno je pliberško prosvetno društva „Edinost“ praznovalo 45-letnico svojega obstoja: s to proslavo, ki je bila v Schwarzlnovi dvorani in h kateri je lahko predsednik društva, Jožko Hudi, pozdravil številne častne goste (med njimi tudi predsednika NSKS dr. Grilca, podpredsednika KKZ dr. Zerzerja, jugoslovanskega konzula P. Župančiča, tajnika ZSO dipl. inž. Wieserja ter tajnika SPZ Andreja Kokota), pa so povezali tudi pra-
INTRADE
zunanjetrgovinska organizacija z o. j. za les, surovine in kovine
išče
1.	Mladega, samoiniciativnega sodelavca za obdelavo avstrijskega tržišča in prodajo lesa in lesnih proizvodov iz Jugoslavije.
2.	Sodelavko za samostojno operativno delo na importu in eksportu na našem sedežu v Celovcu, po možnosti z zaključeno trgovsko šolo ali akademijo — praksa zaželjena.
Za obe mesti je predpogoj znanje slovenščine.
Prijave prosimo na Intrade, Viktringer Ring 5/II, 9020 Kla-genfurt/Celovec, tel.: 0 42 22/ 33184 ali 33185
Iščem eno osebo, dekle ali fanta, za pospravljanje sob in skupnih prostorov, za pomoč v kuhinji.
Zaposlitev za 3 mesece ali tudi dalj.
Iščem nadalje samostojno osebo, žensko ali moškega, ki bi vodil gostinjstvo in kmečko gospodarstvo v Fužinah pri Beli peči.
Cim prejšnje prijave na naslov: Pavel Chersi, Fužine pri Beli peči, Via lagli, 1-33010 Fusine V. R., tel.: 0428-61027.
znovanje ob priliki 50 let umetniškega delovanja znanega pevovodje Foltija Hartmana.
Pliberško prosvetno društvo, ki je po vojni neločljivo povezano z osebo Foltija Hartmana, šteje med najbolj aktivne slovenske kulturne ustanove. Foltej Hartman pa stoji že pet desetletij v ospredju prosvetnega delovanja koroških Slovencev, pri čemer se zlasti zaveda dejstva, da je kulturno ustvarjanje predvsem tudi narodno-politična
S koncem tega meseca gre v zasluženi pokoj šef aktualne službe koroškega studia ORF-a, Hans Misar. 30 let je deloval za ORF, sprva kot prost sodelavec, nato kot urednik in zadnjih pet let kot vodilni urednik. Kot je dejal intendant Willner na tiskovni konferenci, sklicani v ta namen, gre z Mi-sarjem prava narodna institucija v pokoj, kateri je ORF v hvaležnosti zadolžen.
Misar je bil pobudnik oddaje „Obzornik Jugovzhod“. To oddajo, ki pride preko radijskih valov enkrat na mesec, bo tudi še v naprej oskrboval. Žurnalizem, ki gradi in ohranjuje mostove torej.
Bodoči upokojenec je pripovedoval nekaj zanimivih anekdot: pred desetletji je bil namenjen k notranjem ministru, da bi z njim posnel intervju. Takratnemu razvoju tehnike je odgovarjal tudi magnetofon, ki ga je bilo treba naviti s peresom — kakor uro. Ministrova straža ga je aretirala, ker so mislili, da ima pri sebi bombo. — Ob gostovanju nekega cirkusa je imel intervju z dompterjem v tigrovi kletki. Takratni šef navdušen: za to boste dobili premijo! In res — 30 šilingov — „torej 7 šilingov na tigra“. Takrat je honorar znašal šele 40 šilingov za reportažo. — Spet drugič je bil naročen k intervjuju na obalo Vrbskega jezera. Ker sam stanuje v Krivi Vrbi, se je z magnetofonom
nujnost v življenju koroških Slovencev. V kratkih nagovorih sta na omenjeni prireditvi, ki sta jo oblikovala domači pevski zbor ter Anita Hudi kot povezovalka, obema jubilantoma čestitala v imenu svojih organizacij med drugim Matevž Grilc in Feliks Wiesen
Folti Hartman je prejel plaketo „Prežihov Voranc“ in bil imenovan za častnega člana Združenja pevskih zborov občine Ravne.
ter drsalkami napotil proti kraju zmenka. Proga je bila pospravljena, pri križišču dveh pospravljenih ledenih prog se je odločil za napačno — ter se znašel v hladni vodi. Kljub vsemu je poskusil re-
MLADJE NA MORJE
Še nekaj mest prostih!
Od 8. 8. do 17. 8. 1978 imamo še nekaj mest pri letovanju na morje. Lepo število otrok se je že vrnilo z letovanja in so bili vsi zelo zadovoljni. Oglasite se po telefonu (0 42 22/72 565 28 — Kattnig) čimprej.
šiti dragoceni magnetofon — kar mu je tudi uspelo. Premočeno snemalno napravo je ponosen predal tehniku v studiu — vendar mu je ta očital, zakaj ga ni pusti! v mokrem elementu: „Sedaj bo treba 200 ur popravil!"
Za časa njegovega delovanja so umrli trije kolegi — od tega dva za srčno kapjo.
Kdo bo naslednik? Oficialno še razpis ni bil zaključen, s koroškega studia se je potegoval za to mesto le Heinz Felsbach; inoficial-no je bilo slišati, da bo on bodoči šef aktualne službe.
ORF: vodja koroškega uredništva gre v pokoj
France Gorše, križev pot
FARNA SKUPNOST ŠENTJANŽ VABI NA
PASIJON
V FARNO CERKEV V
ŠENTJANŽ v ROŽU
Madžarska manjšina ...
(Nadaljevanje z 2. strani)
do 1974 podvojilo, se je povečalo število šolarjev v madžarskih šolah samo za 10 odstotkov, kar priča o hudem relativnem številčnem nazadovanju Madžarov, ki je posledica potujčevanja. Romunske oblasti odrekajo tudi pravico do dvojezičnih napisov, kakršno je svoj čas uživala romunska manjšina na Madžarskem.
Romuni tudi prikazujejo mad-
žarsko zgodovino po svoje in še vedno izvajajo policijsko nasilje nad manjšino. To nasilje ni veliko spremenilo svojega značaja od časa stalinizma. Zadnji čas so ugledni predstavniki madžarske manjšine, predvsem stari partijci in univerzitetni profesorji ter umetniki, naslovili na vodstvo romunske partije spomenico, v kateri med drugim prikazujejo krivice, ki se godijo manjšini, in predlagajo izboljšave.
„Gavčanje“ ali tiskarski krst, s katerim zgubi tiskarski vajenec svoje strokovne „grehe“, ni enostavna zadeva: da je takšno krščenje mučno, najbolj prepričljivo dokazuje naša slika!
Pretekli teden je Maks Reckar končal svojo učno dobo kot vajenec Mohorjeve tiskarne. V ta namen se izučeni tiskar „gav-ča“: to je tiskarski krst, s katerim zgubi vajenec vse svoje vajeniške prekrške in „grehe“.
Kako to dejansko zgleda, pokaže na najbolj zgovoren način naša slika. Maksiju čestitamo k njegovemu prav dobremu uspehu v šoli in službi ter mu želimo pri njegovem nadaljnjem delu še več uspehov!
cLfrmaeik km jvi%=
GLOBASNICA
% Slovenski atletski klub je preteklo soboto priredil svoj tradicionalen poletni ples. Številni udeleženci — ne samo iz vrst mladine — so se prijetno zabavali ter si izmenjavali marsikaj zanimivega. Za dobro vzdušje je predvsem tudi skrbel znani ansambel „Fantje treh dolin“. Prireditev, ki je bila pri „Šoštarju“, je bila namenjena v podporo SAK. Ves dobiček je šel v prid tej slovenski športni organizaciji. Poleg tega so s svojimi darili podprli SAK: Rutar-center, Elan, Sienčnik, Traun, Krivograd, Elektro Enzi, Intrade in Trampusch.
SAK bo ob koncu tega meseca priredil nogometni turnir z znanimi moštvi iz Koroške ter sosednje Slovenije. Ta „3. turnir v spomin Hermanu Veliku“ se bo odigraval v celovškem mestnem štadionu.
PEČNICA
9 Treba je, da se spomnimo tudi tistih naših ljudi, ki v svojem življenju nikoli ne silijo v ospredje.
Pred kratkim je obhajala 70-let-nico rojstva gospa Urši Rutar. Za
to slavje ji je pripravil domači župnik zahvalno mašo, se v lepih besedah zahvalil za 44-letno aktivno sodelovanje v cerkvenem zboru in za vso njeno skrb za red in čistost v farni cerkvi. Jubilantka se je rodila pri Pečniku, kmetiji na Pečnici. Druga svetovna vojna ji je vzela
moža — organista in pevovodjo. Ob dobrohotni pomoči ožjih sorodnikov si je po vojni postavila stanovanjsko hišico v bližini Baškega jezera. Želimo ji še obilo zdravih in zadovoljnih let.
ŠENTJANŽ V ROŽU
•	Mali Marjan Pinter iz Šentjanža v Rožu je dobil te dni sestrico Tamaro, ki ji želimo za življenje vso srečo. Srečnim staršem, materi Marici in očetu profesorju Štefanu Pinterju, veljajo naše prisrčne čestitke.
SUHA
•	Te dni je Antonija Kulmež, mati štirinajstih otrok, praznovala svojo petdesetletnico. Dejstvo, da je rodila štirinajst otrok, kar pomeni precej požrtvovalne ljubezni, dovolj zgovorno dokazuje, kako ga. Kulmež zna ceniti svojo materinsko vlogo.
K številnim čestitkam se uredništvo NT rade volje priključuje!
TINJE
•	Po dolgi in hudi bolezni je umrla v ponedeljek, 3. julija, v celovški bolnišnici gospa Marjeta Messner, roj. Mohar, žena tinjske-ga šolskega ravnatelja Franca Messnerja. Bila je stara šele 54 let, v grob pa je morala zaradi raka. V četrtek, 6. julija, jo je pokopal možev brat Stefan Messner, župnik v Železni Kapli, ki je opra-
vil pogrebne obrede v obeh deželnih jezikih.
Naj se rajna odpočije za večno na tinjskem pokopališču. Možu in hčerki izražamo iskreno sožalje.
PODGORJE — RUTE
•	Preteklo nedeljo se je Jožefu Ottowitzu ter njegovi ženi Barbari, oba nastavljenca Mohorjeve družbe v Celovcu, rodila ljubka hčerkica. Krstili jo bodo na ime Lucija. K številnim čestitkam, ki prihajajo zlasti iz vrst kolegov „novopečenih staršev“, se uredništvo NT rade volje priključuje!
GALICIJA
•	Celih 7 let deluje Valentin Gotthardt kot župnik v Galiciji. Farani so s svojim župnikom zelo zadovoljni. Prvi čas so sicer nekateri domačini, nahujskani od večnih včerajšnjikov, delali težave (NT je o tem obširno poročal), vendarle so morali tudi oni uvideti nesmisel svojega delovanja. To pa hkrati dokazuje, da se da s konsekvent-nim postopanjem premostiti tudi znano nemškonacionalno nadlegovanje!
Gališki župnik je trenutno preobložen z delom: mora namreč opravljati poleg svoje fare tudi sosednje Apače ter Mohliče. K sreči mu pomaga g. Kopeinig, s tem da mašuje vsako nedeljo v eni izmed omenjenih fara.
JAROSLAV HASEK:
Solidno podjetje
S pokojnim Mestkom sem sedel na klopci v parku na Karlovem trgu.
Mestek, bivši lastnik cirkusa z bolhami, je bil zelo potrt, ker je prišel do prepričanja, da bolh ni mogoče več dresirati. Nedavno je njegov cirkus doživel katastrofo. Neki pijani gospod je prodrl v šotor in razbil s palico škatle s cirkusom. Dresirane bolhe so se v hipu znašle na svobodi. Uničeno je bilo tudi okence s povečevalnim steklom. Na dnu škatle je ležalo razmrcvarjeno truplo boljšega samca, pravega artista.
„Nikoli več,“ je tožil Mestek, „ne bom našel tako inteligentnih bitij. Današnja generacija bolh je degenerirana. Preizkusil sem bolhe s policijskega ravnateljstva, iz sirotišnice, iz penzionata, iz poboljše-valnice, iz nekaj vojašnic, bolhe iz zastavljalnice, bolhe iz nekaj hotelov, bolhe iz samostana in z višje dekliške šole — ampak vse te bolhe so bile idiotske in nesposobne za dresuro.“
Mestek je globoko vzdihnil. „Slednjič pa nisem odvisen od bolh. Kaj ko bi se midva združila in ustanovila solidno podjetje?“ je nadaljeval Mestek. „Iz izkušenj vem, da je ljudi lahko prevarati. Moraš si le vedno kaj novega izmisliti. Občinstvu moraš pripraviti presenečenje. Nekaj mu moraš pokazati!“
„Kaj misliš s tem .pokazati'?“ sem spregovoril in risal s palico po pesku.
„Najino podjetje mora biti naprednejše. Nič ni treba pokazati občinstvu.“
„Vsaj kakšen kamenček," se je proseče oglasil Mestek. „Rekla bi, da je z Marsa... “
„Niti kamenčka,“ sem dejal z odločilnim glasom. „To je traparija. Stara šola. Pravim ti, da občinstvu ni treba prav nič pokazati.“ Risal sem s palico po pesku: „Najin šotor bo okrogel. Brez oken. V njem mora biti popolna tema. Dva vhoda, oba zakrita z zaveso. Eden je spredaj, tu občinstvo vstopa, drugi služi za izhod. Ta je zadaj. Jaz sem zunaj, vabim občinstvo in sem hkrati blagajnik. Občinstvo spuščam noter posamezno. Ti stojiš sredi šotora v temi in kadar se kdo pojavi, ga po-
grabiš za hlače in ovratnik in ga brez besede vržeš iz šotora. Zagotavljam ti, da želi človek človeku samo slabo in zato bodo delali še reklamo. Najino podjetje bo zgrajeno na psihološki podlagi.“
Mestek se je za hip obotavljal, vendar ne zaradi principa podjetja, temveč zaradi tega, ker ga je hotel še izpopolniti.
„Ali bi ne bilo dobro,“ je dejal po krajšem premisleku, „da bi pri tem vsakega še treščila z gorjačo preko hrbta? To bi bilo še večje presenečenje.“
Odločno sem bil proti temu. S tem bi se predolgo zadržali. Vsa procedura mora iti nalgo. Obiskovalcu ne smemo dati časa, da se znajde. V tem je princip presenečenja!
Najino solidno podjetje je zbudilo veliko pozornost. Najprej sva razpela šotor na Benešovem. Najini lepaki so bili vidni že od daleč:
PIKANTNO!
Samo za odrasle moške!
Nizka vstopnina, lepaki, skrivnost pikantnega presenečenja za odrasle moške — vse to je privabilo ogromno množico odraslih moških pred najin šotor.
Pričela sva ob šestih zvečer. Prvi je bil na vrsti neki debeli gospod, ki je čakal že od petih. Z bliskovito naglico je šel skozi šotor in se znašel na svežem zraku na drugi strani.
Slišal sem, kako je dejal občinstvu: „Res je čudovito, pojdite si sami ogledat!“
Moja psihologija občinstva me ni prevarila. Skozi mišičaste Mest-kove roke je šlo v poldrugi uri več sto odraslih moških. Na vseh obrazih je bilo videti veselje, zadovoljstvo. Opazil sem, da so mnogi privedli tudi svoje znance in jih potiskali v šotor.
Kamor vrag ne more, tja pošlje okrajnega policijskega stotnika. Prišel je ob pol osmih. „Imate dovoljenje?" me je vprašal pri vhodu. „Izvolite noter!“ sem mu dejal. V temi je nastala med Mestkom in policijskim stotnikom kratka bor-
ba. Zavedajoč se svoje uradne važnosti, se je okrajni stotnik obupno branil pred ogromnim presenečenjem, toda na koncu je tudi on zletel ven v veselo množico.
Nato so prišli policaji, zapečatili so šotor in naju spravili pred so-
Stražmojster policijske straže se je pravkar trudil, zaspati na železni postelji v kotu sobe, ko je v stražarnico v pravem smislu besede planil mož z izbuljenimi očmi, oblečen zelo nenavadno. Na sebi je imel samo spodnje hlače.
Stražmojster je planil pokonci.
„Prosim, pane stražmeštre, zločinci!“
„Ne derite se tako,“ se je razjezil stražmojster, „prebudili mi boste ljudi.“
Zaradi uradnega opozorila je dobil obraz moža v gatah še bolj preplašen izraz in je pričel naglo pripovedovati, da ima ženo, dva otroka, dve sobi, predsobo, stranišče, vodovod v kuhinji, vse pod enim ključem. Nato pa, da so se
dišče zaradi žalitve uradne osebe in zločina javnega nasilja.
„Nikoli več ne bom ustanovil solidnega podjetja,“ mi je dejal Mestek, ko sva se udobno zleknila po pogradu, „odslej se bom preživljal z goljufijo.“
v njegovem stanovanju pojavili zločinci. On sam spi v prvi sobi, v drugi spi žena z otroki, zločinec pa je trenutno v kuhinji. On je, kot oče družine, ki bedi nad zaupanimi mu življenji svojih najbližjih, skočil skozi okno na ulico, ker stanuje v pritličju, in je pritekel semkaj na komisariat, da bi pod-vzeli potrebne ukrepe.
Mož v spodnjih hlačah je pričel jokati:
„Prosim vas, gospod stražmojster, ali mi medtem ne bodo pobili družine?"
Stražmojster je skomignil z rameni:
„To se bo vse pravočasno odkrilo in ugotovilo, zdaj pa mi boste dali generalije. Kdaj ste rojeni?“
„1870.“
„Dan in mesec?“
„30. aprila.“
Vse je šlo lepo po vrsti, kakor zahtevajo zakonski predpisi. Vprašanje za vprašanjem, ki jih je od časa do časa z monologi prekinjal mož, ki ima dve sobi, ženo, predsobo, dva otroka, vodovod v kuhinji, stranišče in povrhu še zločinca v stanovanju. Nato zopet vprašanje za vprašanjem. Kako je bilo ime očetu in materi. Kakšno je dekliško ime matere. Sledilo je bojazljivo vprašanje moža v spodnjih hlačah, kdaj bo odšla policijska straža.
„V to se ne vmešavajte. Kako je ime vaši ženi?“
„Marija.“
„In dekliško ime?“
„Drapalikova.“
Sledilo je zopet jokajoče vprašanje, kaj naj stori in kako se bo to vse končalo.
„Najprej vas bomo obdržali tukaj le.“
„Mene boste obdržali tukaj, za kriščevo voljo?“
„Seveda, ali veste, kaj pomeni ponoči skakati skozi okno iz stanovanja na ulico in teči naokoli v spodnjih hlačah? Ali ne veste, nesrečnež, da ste prekršili policijske predpise in javno moralo in da vas
(Nadaljevanje na 7. strani)
Ali ni to praktična streha? Vsekakor se vidi, da se naša žaba boji dežja, ki ga v zadnjem času gotovo ni primanjkovalo... Upajmo, da bo vsaj sedaj vreme lepše!
Jtt&z O- spodn jih hlačah
DR. JAKOBSKET:	^4
Miklova Zala
„Preden se stori dan, oče, morate iti odtod,“ povzame nato Almira. „Tudi jaz moram še pred svitom priti v svoje skrivališče. Nihče ne sme vedeti, kje sem bila in da sem govorila nocoj z vami. Sicer je vse izgubljeno, jaz in vi.“
„Vse je izgubljeno, ako mi ti ne moreš pomagati,“ odvrne Tresoglav. „Tri dni in tri noči se že bijejo Turki z Rožani na Gradišču, ali tabora se niso polastili. Poveljnik in jaz sva iskala tudi skrivni podzemeljski vhod, ki vodi iz Sveten v globoko klet na gradu, a nisva ga mogla najti nikjer. Ako mi tedaj ti ne veš pomagati, moram bežati v gore, da si rešim življenje, sicer sem ob glavo. Tako mi je zažugal turški poveljnik.“
„Ne bojte se, oče! Začeto delo morava in hočeva dovršiti. Jaz vem za skrivni podzemeljski vhod v Svetnah. Vse mi je povedal in pokazal Mirko takrat, ko mi je še bil vdan. Njegove lastne besede mi dado moč in oblast nad njim in njegovo nevesto.“
Izgovorivši, zasliši od daleč peket konjskih kopit in prestrašena umolkne.
„Beži, beži!“ ji reče Tresoglav. „Turški konjiki jahajo, da ugrabijo mene in spravijo ranjence v varno šotorišče.“
„Prihodnjo noč ob tej uri me pričakujte, oče, v temle rovu! Povedati vam hočem vse tajnosti o vhodu in vam dati
kjluč za tajna vrata.“
Po teh besedah je zapustila Almira naglo očeta. Za skalo skrita je še opazovala, kaj počenjajo turški vojaki. Njenega očeta in druge ranjence so položili na nosila ter jih odnesli proti turškemu taboru.
Sama pa je splezala skrivši na oni rob, kjer je prej sedela, in se zopet vtopila v svoje grešne misli in naklepe.
Ko se je storil dan, jo je našla Zala še na tistem mestu slonečo ob skalo. Ali ta se je prestrašila te čudne prikazni: Almira je bila bleda kakor stena; tresla se je na vsem životu, kakor šiba na vodi. Globoke črne oči so ji bile napete, ustne in roke okrvavljene, mršavi lasje so ji divje padali po licu. Almira je bila kakor človek, kateremu pretresajo morilne misli dušo in srce.
Žalika poprime nesrečno deklico in jo odvede v skalnati dom k svojim tovarišicam.
Dvanajsto poglavje
Turškega poveljnika je razljutilo poročilo, da mu je iz-podletel nočni napad na tabor pod Rožčico. Na mestu ukaže, da poiščejo Tresoglava in ga pripeljejo k njemu v šotor. Ob glavo ga hoče dejati, ako se obotavlja izpolniti mu svojo obljubo.
Poslušaj me, mogočni gospod!“ jame pred poveljnikom govoriti Tresoglav, z dlanjo si glavo podpirajoč. „Glej, moj poveljnik, ni nesreče brez sreče! Mnogo tvojih vojakov je res ubitih in ranjenih. Tudi jaz sem skoro prišel ob življenje. Toda to je bila pot, katero nam je vaš prerok Mohamed sam pokazal. Ta pot vodi edina do zmage in plena. Že prihodnjo noč pride Gradišče v naše roke. Zaupaj mi, visoki poveljnik!“
Turški četnik se je zavzel nad tako odločnimi besedami-Zatorej se je pomiril in rekel:
„Govori, žid, kje in kako! Ako lažeš, si ob glavo.“
„Poglej mojo obvezo na glavi! To je kos ženskega krila-Moja hči Almira je v onem nepristopnem taboru. Slišala je moj klic, prišla do mene ter mi izprala in obvezala rano. In glej čudo! Ona ve za tajni podzemeljski vhod, ki vodi iz vasi na Gradišče. Prihodnjo noč mi razodene vse in izroči tudi ključ od skrivnih vrat.
Za vse to pa izpolni moji hčeri le eno prošnjo: Pri življenju ohrani poveljnika na Gradišču, katerega ona ljubi-Mirko se je sicer že oženil na dan vašega prihoda, ali njegova Zala, najkrasnejša ženska v vsej okolici, bo naj-pripravnejši dar tvojemu velikemu carju in gospodu.“
„Ugodim njeni želji, ako se uresniči tvoj obet; sicer ne boš videl drugega dneva.“
Ves dan so se potem turški vojaki pripravljali na boj-Prihodnjo noč so imeli zopet na vseh krajih naskočiti ozidje na Gradišču.
To neumorno delovanje so seveda opazili kmetje v kristjanskem taboru. Mirko je tedaj premišljeno razpostav-Ijal straže in navduševal svoje tovariše, rekoč, da bodo Turki ta kraj gotovo hitro zapustili, ako še to noč ne vzamejo Gradišča; le nekaj dni še moramo vztrajati, in vse je rešeno.
Kar je bilo krepkih in za boj odraslih mladeničev in mož, vse se je moralo za prihodnjo noč pripraviti. Tudi straže, ki so varovale podzemeljski vhod, je postavil Mirko za ozidje na gradu. Le nekaj starih mož je pustil v kleti, da varujejo železna vrata.
Ta podzemeljski izhod na Gradišču je bil obleganim
KADIO CELOVEC
SLOVENSKE ODDAJE
NEDELJA, 23. julija: 07.05—07.35 Duhovni nagovor — Naj pesmica naša darilo vam bo.
PONEDELJEK, 24. julija: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — M. Kumer-črčej: Iz popotne torbe.
TOREK, 25. julija: 09.30—10.00 Land an der Drau — dežela ob Dravi — 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik ~~ Sport — Otroci, poslušajte!
SREDA, 26. julija: 13.45—14.30 Celovški radijski dnevnik — Veseli val.
ČETRTEK, 27. julija: 13.45—14.45) Celovški radijski dnevnik — Koroški zbori.
PETEK, 28. julija: 13.45—14.45 Celovški radijski dnevnik — Iz kulturnega življenja koroških Slovencev (zaključ-na prireditev kmetijsko-gospodinjske šole šolskih sester v Šentrupertu pri Velikovcu).
SOBOTA, 29. julija: 09.45—10.30 Od Pesmi do pesmi — od srca do srca.
IV AVSTRIJA
1. SPORED
NEDELJA, 23. julija: 15.35 Ko je september — 17.00 Slike naše zemlje —
17.30	Wickle in močni možje — 18.00 Klub seniorjev — 18.30 Kdo sem ti ~~ 19.25 Kristjan v času — 20.15 Plemeniti gospodje — 22.00 Nočni izbor.
PONEDELJEK, 24. julija: 10.30 V veter zapisano — 18.00 Golden Silents '— 18.30 Ml; družinska oddaja — 20.00 Ponedeljski šport — 20.55 Petrocelli.
TOREK, 25. julija: 10.30 Ko je september — 18.00 2'ivalski raj — 18.30 Ml; družinska oddaja — 20.00 Igra na jezeru — 20.15 Igra se lahko začne —
21.10	Čudodelec — 21.55 Jenny, Lady Churchill.
SF>EDA, 26. julija: 10.30 Carefree —
17.00	Čarobna skleda — 17.25 Spas mora biti — 18.00 Grozne zgodbe —
18.30	Ml; družinska oddaja — 20.00 Plemeniti gospodje.
ČETRTEK, 27. julija: 10.30 Woody — nesrečnež — 18.00 „Häferlgucker“ —
18.30	Ml; družinska oddaja — 20.00 Plemeniti gospodje — 21.35 Variacije v G.
PETEK, 28. julija: 10.30 Klub seniorjev — 11.00 Transport zlata skozi Aricono — 18.00 Le počakajte, dokler očka pride — 20.15 Nonstop nonsens
—	21.05 Prosti čas je svoboda... ali ne? — 22.00 „Die Panzerknackerbande“.
SOBOTA, 29. julija: 15.30 „Forellenhof“ — 16.30 Raritete iz Koroške —
17.00	Jolly-Box — 17.30 Black beauty
—	18.00 Panoptikum — 18.25 Fantovska olimpiada •— 20.15 Mavrica —
22.10	Vprašanja kristjanov — 22.15 Kazenski zakonik.
TV Avstrija 2. spored
NEDELJA, 23. julija: 15.30 „Trial-WM-Lauf“ — 17.30 Ö 9 (Nižja Avstrija)
—	18.00 Carefree — 19.30 The Munsters — 20.00 Knjižni bazar — 20.15 Mary Kingsley — 21.10 Kontrapunkt
—	22.00 Brez nagobčnika. PONEDELJEK, 24. julija: 18.30 Indijska železniška romantika — 19.30 Igra z harmoniko — 20.00 Jenny, Lady Churchill — 20.50 Brez vstopnice — 22.15 Dialog.
TOREK, 25. julija: 18.30 Mesto bodočnosti — bodočnost mesta — 19.30 Veselje z glasbo — 20.00 Woody — nesrečnež — 22.00 Klub 2.
SREDA, 26. julija: 18.30 Ö 9 (Zgornja Avstrija) — 18.55 Velike bitke — 20.00 „Apropos Film“ — 20.50 Vse življenje je kemija — 22.10 Čas v sliki 2, Specialno.
ČETRTEK, 27. julija: 18.30 Brez vstopnine — 19.30 Spotlight — 20.00 Rojstvo sirote — 21.40 Klub 2.
PETEK, 28. julija: 14.00 Avstrijsko mednarodno tekmovanje v tenisu —
18.30	Lohengrin (1. akt) — 20.00 Lo-hengrin (2. akt) — 21.15 Čas v sliki 2
—	21.35 Lohengrin (3. akt).
SOBOTA, 29. julija: 14.00 Avstrijsko
mednarodno tekmovanje v tenisu —
19.30	Kavarna Hungaria — 19.55 Galerija — 20.15 Teden kabareja v Innsbrucku — 21.55 Schellaks & Schellaks & Schellaks.
TV Ljubljana
1. SPORED
NEDELJA, 23. julija: 9.15 Poročila
—	9.20 Za nedeljsko dobro jutro; Moč zborovskega zvoka — 9.50 625 — 10.10 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič, nadaljevanka — 11.00 Hunterjevo zlato —
11.25	Mozaik — 11.30 Kmetijska oddaja — 12.30 Poročila — Britanska enciklopedija, Omiš 78, festival zabavne glasbe, Poročila, Afriške športne igre, posnetek iz Alžira, Športna poročila, Okrogli svet, Kako ubiti ptico-oponašalko, film — 19.20 Risanka —
19.25	Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 M. Krleža: Tomo Bakran, I. del — 21.25 Propagandna oddaja — 21.30 Zrmanja, dokumentarna oddaja — 22.00 Športni pregled — 22.30 Šahovski komentar
—	23.00 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 24. julija: 15.55 Poročila — 16.00 Afriške športne igre, prenos — 17.50 Risanka — 18.00 Obzornik — 18.10 Britanska enciklopedija
—	18.40 Mozaik — 18.45 Mladi za mlade — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 J. Kesar: Kaj je mogoče tovariši, da smo vsi mi voli, gledališka predstava — 21.20 Propagandna oddaja — 21.25 Kulturne diagonale — 22.05 TV dnevnik.
TOREK, 25. julija: 18.10 Obzornik — 18.20 Daljnogled, oddaja TV Beograd
—	18.50 Mozaik — 18.55 Od vsakega jutra raste dan: Radovljica, barvna oddaja — 19.20 Risanka — 19.25 Cikcak
—	19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Življenjski krogi, oddaja iz cikla: iz tropskega deževnega gozda — 20.30 Propagandna oddaja — 20.35 A. Biomguist; Maja z viharnega otoka, TV nadaljevanka — 21.35 Glasba takšna in drugačna
—	22.25 TV dnevnik.
SREDA, 26. julija: 17.20 Obzornik —
17.30	Mozaik — 17.35 Tom Sawyer, mladinski film — 19.20 Risanka — 19.25 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Propagandna oddaja — 20.05 Bour-goin-Jailleu: Igre brez meje, prenos —
21.25	Propagandna oddaja — 21.30 Glasbeni magazin — 22.05 TV dnevnik
—	22.20 Šahovski komentar.
ČETRTEK, 27. julija: 18.10 Obzornik
—	18.20 Mozaik — 18.25 Folklorni ansambel Piatnicki — 18.50 Cas, ki živi
—	19.20 Risanka — 19.25 Cikcak —
19.30	TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 Film tedna: Nova zemlja — 22.35 Propagandna oddaja
—	22.40 TV dnevnik.
PETEK, 28. julija: 18.00 Obzornik —
18.10	Viking Viki, barvna serija — 18.40 Mozaik — 18.45 Slovenski rock: Izvir in jutro — 19.15 Risanka — 19.20 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55
Propagandna oddaja — 20.00 Jadranska srečanja, prenos iz Opatije —
21.10	Propagandna oddaja — 21.15 Razgledi — 22.00 TV dnevnik — 22.15 Detektiv Shaft, serijski film — 23.25 Kontrapunkt Jehudija Menuhina — 23.40 Šahovski komentar.
SOBOTA, 29. julija: 17.10 Obzornik
—	17.20 Mozaik — 17.25 TV drama — 18.35 Gibljive slike Božidarja Jakca, II. del — 19.20 Risanka — 19.25 Cikcak — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Propagandna oddaja — 20.00 F. Vlček-V. P. Borovička: Bajtarja, TV nadaljevanka — 20.55 Propagandna oddaja —
21.00	Muppet-show — 21.25 Zadnji sončni zahod, celovečerni film — 23.15 625 — 23.35 Poročila.
TV Ljubljana 2. spored
NEDELJA, 23. julija: 17.00 Julijski ogenj mladih, prireditev v Lazinah — 18.20 TV novice — 18.30 Zabavnoglasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik
—	20.00 Dokumentarna oddaja — 20.45 Včeraj, danes, jutri — 21.05 Film (do 22.35).
PONEDELJEK, 24. julija: 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Dogodivščine Mačka Toše — 18.30 Dositejeve basni — 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja — 20.30 Aktualnosti
—	21.00 24 ur — 21.10 Celovečerni film (do 22.40).
TOREK, 25. julija: 18.00 Afriške šport-
(Nadaljevanje s 6. strani)
moramo zadržati tukaj do jutra, dokler ne pride gospod komisar in vam določi kazen? Takole bi lahko vsakdo prišel ponoči na komisariat, takšen, kakršnega je Bog ustvaril, dragi prijatelj, in reči, da ima zločinca v stanovanju. Vso zadevo bomo raziskali tako, da bo pravici zadoščeno. Glejte, dragi prijatelj! Podoben primer se je dogodil lansko leto. Pri moji veri, bil je pravi preplah, in mož je bil še kaznovan zaradi slepljenja državnih uslužbencev. Jaz se držim načela, da nikdar ne delam prehitro, dragi prijatelj. Če so res zločinci v vašem stanovanju, potem bodite prepričani, da bo policija podvzela potrebne ukrepe, da jih odkrije in poskrbi, da bodo aretirani. Če so vaša žena in otroci res v življenjski nevarnosti, kaj mislite, da bi se vam zgodilo, če bi morda zločinci kaj storili vašim otrokom? Bili bi kaznovani z vso strogostjo zakona zaradi pomanjkljive oče-
ne igre (boks) — 18.30 Zagrebška kronika — 18.45 Brigadirski TV studio —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Stirideset-letnik, serijski film — 20.50 24 ur —
21.00	Znanost — 21.45 Izviri — 22.05 Afriške športne igre (atletika) (do 22.50).
SREDA, 26. julija: 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Otroška oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Prosta sreda —
22.00	TV dnevnik (do 22.20) — 22.15 Kronika s konference ministrov zunanjih zadev neuvrščenih (do 22.40).
ČETRTEK, 27. julija: 18.00 Poročila
—	18.05 TV koledar — 18.15 Čudežno sedlo, otroška oddaja — 18.45 Kviz —
19.30	TV dnevnik — 20.00 Glasbena oddaja — 21.05 24 ur — 21.15 Zenski spol, moški spol, dokumentarna oddaja — 22.00 Afriške športne igre (atletika) — 23.00 Kronika puljskega festivala (do 23.40).
PETEK, 28. julija: 18.00 Poročila — 18.05 TV koledar — 18.15 Bistrooki — 18.45 Glasbena oddaja •— 19.30 TV dnevnik — 20.00 Kulturni mozaik —
21.00	Včeraj, danes, jutri — 21.20 Črnogorska kultura — 21.50 Dubrovniške poletne prireditve — 23.00 Književni klub — 23.30 Afriške športne igre (nogomet) (do 0.30).
SOBOTA, 29. julija: 17.15 Poročila
—	17.20 TV koledar — 17.30 Mladinska oddaja — 18.30 Novela — 19.30 TV dnevnik — 20.00 A. Dvoržak: Rustika, 1. del — 21.10 24 ur — 21.20 Feljton (do 22.05).
tovske skrbi. Ali pa morda vse skupaj niso bile same halucinacije? Povejte mi še enkrat vse ... “ Možak je od strahu prebledel in pričel pripovedovati svojo zgodbo od začetka, stražmojster pa si je beležil.
„To bi bilo lahko slepljenje uradne osebe,“ je rekel slednjič in si vihal brke. „Obdržali vas bomo, jaz bom pa poslal nekoga, da vso zadevo razišče.“
Čez minuto je bil možak v spodnjih hlačah že v celici...
*
Opisano zgodbo mi je pripovedoval sam policijski stražmojster, in jo sklenil z besedami:
„Ali veste, gospod, kako se je vse skupaj končalo? Možak resnično ni lagal. Ko smo prišli tja, so mu ubili ženo, otroka, celo hišnika in so pokradli vse, kar ni bilo pribito. Zjutraj pa smo moža kaznovali z desetimi kronami globe, ker je hodil v spodnjih hlačah po ulici... “
P'O&efoiast {c botfia, Uaiti MU/adno imafa mnogi!	
2acadi toga xa\si takoi U	PODJERBERK —
Ijn	ST. KATHREIN
	škofiče/Schiefling Tel.: 0 42 74-29 5518 Celovec/Klagenfurt
po kuhinje!	Rothauerhaus Tel.: 86 292
Mož v spodnjih hlačah
\VW'WWVW,AVV%V.'VWWWWVWV,«WVWWVWWVWWSftrt^,^.V%-.-.-.,..,.-.-.V^^
kbstjanom zadnje pribežališče in rešitev. Ako bi namreč Turki prodrli skozi zidovje na grad, tedaj se še utegnejo ženske in starci rešiti skozi podzemeljski hodnik v Svetne na prosto. A tudi moški, ki še ostanejo pri življenju, bi ušli lahko tod turški sužnosti. Ta tajni pot je bil torej našim kmetom zadnji up, zadnja rešitev.
Proti večeru je bilo na obeh straneh vse na krvav boj Pripravljeno. Kristjani so pazno gledali, kedaj Turki nanje udarijo, a sovražnik je zopet vestno čakal na pravo prilož-n°st in ukaz svojega poveljnika.
Pod Rožčico sta bili v tem času zopet Žalika in Almira na straži. Obedve sta molčali zamišljeno. Naposled je vzdramila Almira svojo tovarišico, rekoč:
.,Za Mirka se bojim. Meni se dozdeva, da bodo dobili Turki Gradišče v svojo oblast. Tedaj pa so kristjani izgub-'teni; vsi se nikakor ne morejo rešiti skozi podzemeljski
izhod.“
Zala je globoko vzdihnila pri teh besedah. Verjetno se j' je zdelo, kar je trdila Almira. A vendar se je tolažila,
rekoč:
»Bog bo pomagal kristjanom. Ako so vsi hrabri in jih nihče ne izda, se bodo vzdržali na Gradišču. Ozidje je močno in visoko. Možje so pogumni in vztrajni. Z božjo Pomočjo bodo oteli sebe in potem tudi nas.“
Zaline besede so pretresle Almiro. Kri ji je šinila v Pledo lice, a mrak je tovarišici zakrival to izpremembo.
»Tudi jaz menim,“ odvrne Almira, „da ne more priti sovražnik preko ozidja na grad. Ali bojim se, da bi našel Turek podzemeljski vhod v Svetnah, o katerem mi je čestokrat pravil — Mirko.“
»Tega se ni bati,“ odgovori naglo Zala. „Železna vrata
so tako skrita, da jih nihče ne najde. Ona so zazidana. Ako pa hoče kdo priti do njih, mora prekopati steno v Strelčevi kleti. A še potem ne pride do vhoda. Zakaj duri se ne morejo zlahka prebiti. Tako so močne in debele.
Mislim tedaj, da so naši sosedje z Mirkom vred varni. In celo, če bi sovražnik prišel preko zidovja na Gradišče, se morejo kristjani vendar rešiti skozi tajni izhod.“
Nato se je storila trda noč. Na stražo je prišel oče Serajnik, ženski pa sta se podali v votlo pečino k zaželje-nemu počitku.
Almira ni našla nocoj miru. Težko je pričakovala polnoči. O polnoči pa se je ukradla tajno iz skrivališča, ne da bi jo dremajoči stražnik opazil, in se je splazila po strmini doli v globočino.
Ravno v tem času pa je tudi korakala majhna straža proti Rožčici. Z njo je bil Tresoglav. Prišedši do zaznamovanega mesta, se je ustavilo oboroženo spremstvo. Tresoglav je šel k rovu in pričakoval ondi svojo hčer.
Kmalu je prilezla Almira do njega. Dolgo sta se pogovarjala oče in hči. Naposled je še pristavila deklica:
„Tale ključ je od tajnih vrat v Strelčevi kleti. Skrival ga je oče Serajnik. Žalika mi je, nič hudega sluteč, naznanila mesto, kjer je bil skrit.
Ali glejte, oče, da dobite Mirka in najodličnejše kmete žive v svojo oblast. Z žuganjem jih lahko prisilite, da vam sami izročijo Mirkovo nevesto. A on je potem moj, in vse je v naših rokah!“
Pol ure pozneje se je vnel po vseh krajih okoli ozidja na Gradišču hud boj. Turki so z vso močjo naskakovali zidovje. Nekateri so metali zastrupljene (otrovljene) puščice na kristjane v tabor. Drugi so prislanjali lestvice ob
zid, da splezajo v grad, ali so pa podkopavali zidovje, da si napravijo vhod.
A ves trud in napor ni mogel pridobiti sovražniku Gradišča: zakaj kristjani so se hrabro in vztrajno branili.
Mirko in njegov prijatelj Štefan sta bila na najnevarnejšem mestu. Bojevala sta se kakor ljuta leva. Puščice so švigale mimo njiju, toda nista se brigala za turško orodje. Zaupala sta sredi smrtne nevarnosti — božji milosti.
Marsikateri kristjan se je že, smrtno zadet, zgrudil blizu njiju na tla. Bati sta se jela, da prodrejo Turki kmalu skozi zidovje na Gradišče. Zakaj na več krajih so ga že bili podkopali, in tam pa tam se je jelo udirati. A veliki pogum in neustrašljiva hrabrost Mirkova je pognala zopet sovražnika iz predora nazaj v šotorišče.
A kakor bi trenil, nastane v gradu, po dvoranah in kleteh krik in klic, jok in stok. Strašen bojni hrup se vzdigne vzadi za Mirkom. V istem trenutku prileti Strelec ves brez sape k naši četi ter vzklikne obupno proti Mirku in tovarišem:
„Izdani smo. Sovražnik je prodrl skozi podzemeljski hodnik na Gradišče. Železna vrata so se kar sama odprla. Prve straže so posekali, a potem se je moralo vdati vse. Grad je v turških rokah. Pojdite na pomoč! Rešite nas!“
Mirka izpreleti grozi in strah. Hoče k svojim, a v tem hipu ga napade od vzadi velika turška četa. Zdaj se vname hud boj, mesarsko klanje. Ali kristjani so bili kmalu premagani; zakaj od vseh strani je prihrul zdaj sovražnik tudi preko zidovja na Gradišče. Za našega kmeta ni bilo več rešitve. Kdor se ni hotel vdati, je moral umreti takoj na mestu.
(Dalje prihodnjič)
OPOZORJEN OD LEPIH CERKVENIH SLOVESNOSTI V SOSEDNJEM PLIBERKU, JE IZRAČUNAL ŠMIHELSKI CERKVENI SVET, DA JE LETOS 40 LET OD NOVE MAŠE NAŠEGA G. DEKANA KRISTA SRIENCA IN TUDI 20 LET, ODKAR NAM PASTIRUJE V ŠMIHELU. POVERIL JE NAŠEMU KAPLANU HANZEJU DERSULI NALOGO, NAJ ORGANIZIRA PRIMERNO PROSLA-
Ob deveti uri so zvonovi posebno slovesno, dalj časa zvonili. Oglasil se je tudi največji zvon pri sv. Katarini. Nato je bil na pokopališču, pred vhodom v cerkev, sprejem jubilanta. Po pozdravni pesmi cerkvenega zbora so nastopili zborni deklamatorji, malo večji dekleta in fantje, in orisali najprej vsak posamezno, ob koncu pa vsi skupno življenjsko pot našega dekana. Deklamacija je bila nalašč za to priliko zložena in zelo popolna. Podali so jo lepo, neustrašeno. Nato je spregovoril predsednik cerkvenega sveta, učitelj Karl Gril. Orisal je vse dvajsetletno prizadevanje g. dekana v naši fari. Ome-
VO TEH DVEH OBLETNIC. GOSPOD DEKAN SE JE PROSLAVLJANJA BRANIL, KO PA JE CERKVENI SVET ZAGROZIL, DA V CELOTI ODSTOPI, AKO PROSLAVE NE BI BILO, JE V PROSLAVO PRIVOLIL, A POD POGOJEM, NAJ SE NE SLAVI NJEGA, AMPAK BOGA, KI Sl JE NJEGA IZBRAL ZA SVOJE ORODJE V VINOGRADU GOSPODOVEM.
nil je povečanje farne cerkve in prenovljenje vseh podružnic. Še bolj pa je poudaril izgradnjo farnega občestva, da smo si postali vsi farani bratje in sestre v Kristusu.
Spregovoril je tudi predsednik Katoliškega prosvetnega društva Fric Kumer in se dekanu zahvalil za iniciativno podporo ter za nakup in izgradnjo farnega doma, v katerem ima tudi društvo svoj dom in veliko dvorano za prireditve.
V nemškem jeziku so dekanu čestitale tri deklice. Njih izgovorjava je bila pristno nemška. Podarile so mu vsaka šopek z nageljni.
KAPLAN HANZEJ JE SLOVESNOST, KI JE BILA PRETEKLO NEDELJO, DOBRO ORGANIZIRAL, TREBA JE BILO PRESTAVITI ŽEG-NANJE V DVORU, PRESTAVITI TUDI VEDNO CEŠCENJE V RINKO L AH, DA SMO DOBILI PROSTO NEDELJO V NAŠ NAMEN. NAUČITI JE BILO TREBA M. DR. TUDI MLADINO PRIMERNIH DEKLAMACIJ IN PESMI.
Dekan se jim je po nemško zahvalil.
Nato so zapeli še naši najmlajši, pri čemur se je dekanu stožilo, dejal je, da je tega zelo vesel, ker v naraščaju vidi našo bodočnost.
Pristopila sta še dva mladeniča in prinesla g. dekanu praktično darilo faranov — nov mašni plašč.
Podali smo se v ovenčano cerkev. Na oltarju smo opazili še eno darilo — umetniško vezan oltarni prt.
Bogoslužje se je vršilo ob somaševanju novomašnika Jozeja iz Pliberka in domačega kaplana dvojezično. Nemško berilo je bral g.
učitelj Sadjak. Domači kaplan je pridigal prav tako v obeh jezikih. Vse prošnje, podane od različnih stanov, so izzvenele, da bi nam Gospod obudil duhovniške in redovniške poklice in utrdil medsebojno ljubezen. Ob koncu so vsi verniki pristopili k sv. obhajilu. Prejeli smo tudi vsi skupno novo-mašniški blagoslov in nato po želji še posamezno. Preden smo zapustili cerkev, se je slavljenec zahvalil še enkrat Bogu za vse milosti, ki jih je v teh obdobjih od Njega prejel, pa tudi nam faranom, ki smo ga pri njegovem delu podpirali. Posebej pa še g. kaplanu za organizacijo te slovesnosti. Gospod kaplan pa je v odgovoru izrazil veselje, da ga je Bog napotil ravno v Šmihel, k razumevnemu predstojniku, s katerim sta našla skupno pot.
Ko smo izstopili iz cerkve, smo bili res prijetno presenečeni. Naši mladinci so nam ponujali pripravljene obložene kruhe in žlahtno pijačo. Imeli so na izbiro rdeče in belo vino, domače žganje in pa doma pripravljen liker. Obiskovalci so se dobrot, ob dostojni zmernosti, skoraj vsi poslužili. Zavladala je splošna dobra volja.
Splošno mnenje je bilo, da je to bila zares lepa slovesnost. Jubilantu pa še mnogo srečnih in zdravih let med nami!	Farani
Lepa cerkvena slovesnost v Šmihelu
Letošnje poletje pa je res za „scagati“: skoraj ni dneva, ko ne bi deževalo. Vrhu tega pa smo doživeli pretekli konec tedna neurje kot že leta ne. Pri tem so toča, vihar oziroma orkan ter ploha povzročila neznansko škodo.
Marsikje, zlasti v raznih predelih južne Koroške, je bila
zemlja od toče „požgana“. Orkan je v okolici Metlove ter predvsem tudi v Humčah iztrgal številna drevesa, medtem ko je ploha na primer v Libučah napolnila marsikatero klet. Posebno prizadeti so kraji severno od Drave: nekemu kmetu v Rače-čah je neurje uničilo celo posestvo. Okolica šentpetra na
Vašinjah je bila prav tako močno prizadeta.
Tudi v predelih Rožne doline neurje ni poznalo „milosti“: med drugim je toča prizadela prebivalcem Šentilja ter okolice precejšnjo škodo!
Neurje se je ponovilo v noči med torkom in sredo in povzročilo podobno škodo predvsem po vsej Podjuni!
Melviče
• Pred 25 leti je bil v krški stolnici v mašnika posvečen č. g. Rudolf Safran. Kot kaplan je deloval štiri leta v obsežni župniji Dobrla vas, nato štiri leta kot administrator v Štefanu na Zilji. Od tam je sooskrboval dve leti župnijo Šent-pavel in dve leti Blače. Iz Ziljske doline je potem bil poklican v Celovec za tajnika Dušnopastirskega urada, kjer je ostal tri leta. Sedaj pa že trinajst let deluje kot dušni pastir v Melvičah in na Brdu.
Srebrni jubilej je obhajal 8. julija na Brdu, kjer so ga pozdravili brški muzikanti na pihala pod vodstvom dirigenta Jakoba Kopitscha s skladbo: „Zahvalna molitev“. S pesmijo sta v vezani besedi čestitala šolarja Martina Rogi in Tomaž Robin iz razreda učitelja Franca Zwicka. Slavljencu sta podarila srebrno krono in 25 nageljnov. Sledili so pozdravi in voščila mil. g. kanonika in dekana Filipa Milloniga, župana Jožefa Themesla, grofa
na Brdu
Künburga v imenu farnega odbora, Boštjana Mörtla v imenu muzikantov, inž. Janeza Zankla od gasilcev in ravnatelja ljudske šole Rudolfa Zimmermanna. Cerkveni zbor je pod vodstvom Ulriha Rauscherja zapel: „Glejte, že sonce zahaja ...“
Sledila je zahvalna maša, pri ka-
teri je prebral g. kanonik škofovo pismo in v nagovoru v obeh jezikih poudarjal, da je duhovnik tudi danes potreben in da je treba mnogo molitve in žrtve za duhovniške in redovniške poklice. Ob koncu maše se je dušni pastir ganjen zahvalil za vse dobre želje in čestitke. Pevci so zapeli lepo pesem: „Zvonček čuj večerni milo“ in „Hvala večnemu Bogu“.
Želuče: blagoslovitev ...
(Nadaljevanje s 4. strani)
Janezu Žnidarju iz Želuč ter Gaš-parju Ogrisu-Martiču iz Bilčovsa. Deželni konservator dr. Siegfried Hartwagner je posredoval večjo vsoto denarja, enako tudi župan Hanzej Ogris, slikarska in restavratorska dela pa je opravila firma Arnold iz Celovca. Zahvala velja tudi vsem firmam.
Prelat Aleš Zechner je med svojo pridigo omenil tudi nekaj podatkov o želuški cerkvi. Želuče se omenjajo prvič v zgodovini leta 1239, ko je podaril neki domačin zemljišče vetrinjskemu samostanu, ki je takrat skrbel za dušno pastirstvo v tem delu Roža. Sedanja cerkev svetega Lenarta stoji od leta 1638 naprej. Po ljudskem izročilu je Drava odnesla starejšo cerkev. Stranska oltarja sta posvečena svetima Frančišku Ksaveriju in Antonu Puščavniku.
Po maši in pranganju je bila za cerkvene pevce in goste pojedina pri Miklavžu v Bilčovsu; udeležili so se je tudi Svečani z župnikom Martinom Škorjancem in dr. Valentinom Inzkom za župnijski svet in župnijski delovni krožek na čelu.
Bilčovska župnija ima štiri cerkve, od teh so že tri prenovljene. Le šentalenska cerkev je še med tistimi 300 na Koroškem, ki morajo še čakati na obnavljanje, je poudaril domači župnik Leopold Kassl, in prosil deželnega konservatorja Hartwagnerja, naj bi tudi pri tej cerkvi šel tako na roke kot pri prejšnjih. Obenem pa je čestital prelatu Alešu Zechnerju, ki je te dni obhajal tri osebne jubileje: 11. julija je obhajal 52-letnico mašni-štva, 13. julija je prestopil v 77. leto, 17. julija pa je imel god. Zaželel mu je vse najboljše, predvsem obilo božjega blagoslova pri delu v vinogradu božjem.
LEV DETELA NAGRAJEN
Eno letošnjih literarnih priznanj, ki jih podeljuje „Dunajski umetnostni sklad“ (Wiener Kunstfonds), je prejel tudi pisatelj Lev Detela. Nagrade so slovesno podelili 6. julija 1978 v slavnostni dvorani denarnega inštituta Zentralsparkasse. Na slovesnosti so brali tudi iz del avtorjev, ki so jih nagradili. Lev Detela bo v nemščini septembra izdal roman „Spoštovanje vzbujajoče kretnje vladanja“. Pripravil je že tudi novo literarno delo in pravkar piše novo in daljšo prozo.
3. mednarodni nogometni turnir
(v spomin Hermanu Veliku)
SOBOTA, 29. JULIJA 1978
15.30: Predigra — SAK : SVG Bleiburg 17.30: Austria Klagenfurt: NK Maribor 19.30: SV Funder St. Veit:NK Olimpija Ljubljana NEDELJA, 20. JULIJA 1978
15.30: Predigra — SAK : Sportpresse 17.30: SV Funder St. Veit: NK Maribor 19.30: Austria Klagenfurt: NK Olimpija Ljubljana V ŠTADIONU MESTA CELOVEC — SIEBENHÜGELSTRASSE Ne zamudite te edinstvene priložnosti in obiščite edinstveni nogometni užitek na Koroškem.
{---------^
Komentar
Koroški Slovenci postajamo tudi v znanstvenih obravnavah v zadnjem času ne samo v Avstriji in Jugoslaviji, temveč tudi v širšem evropskem merilu center pozornosti. Med številnimi publikacijami, ki so v zadnjem času izšle sicer nedvomno izstopa Haas/Stuhlpfarrerjeva „Österreich und seine Slowenen“, zelo zanimiva je študija „Zum Sprachenkonflikt in Südkärnten“ šestih avtorjev (G. Fischer, P. Zdovc, F. Pachner, R. Sell-ner, L. Holzinger, B. Sommer-egger), ki je izšla v Osnabrücku, „Meki sodobnega jezikoslovja“. Posebej razveselila pa je Koroške Slovence najnovejša knjiga nemškega slovenista Petra Scherberja, ki poučuje na univerzi v Göttingenu.
V uvodu piše, da knjigo posveča „svojim slovenskim prijateljem na Koroškem, ki se čuti z njimi solidarnega v njihovem boju za obstanek in kulturno samobit“. Knjiga, ki nosi skromen naslov „Slovar Prešernovega pesniškega jezika“, je prva kompjuterska analiza Prešernovega besednega fonda za njegove „Poezije“. Čeprav so danes razni lingvistični pristopi
Nekaj misli ob novem Prešernovem slovarju
do nekega literarnega teksta predvsem v znanstvenem svetu še dokaj oporečeni, nam odkriva ta slovar, kako skromen je bil pravzaprav besedni zaklad pesnika, ki je ustvaril poezijo evropskega formata in povzdignil slovensko besedo med velike literature XIX. stoletja.
Klasični literarni znanstveniki, še bolj pa mogoče ljubitelji Prešernovega pesništva se bodo ob pregledu te knjige sigurno vprašali, čemu služi tak pristop k literaturi in zakaj je bila potrebna kompjuterska analiza. Tu se ne bi spuščal v znanstveno debato, en možen odgovor sem zgoraj nakazal. Drugi važni argument pa se tiče predvsem nas, ki vedno spet slišimo, „kako nepomemben je ta mali kmečki jezik“. Prav neslovenec, znanstvenik prof. Peter Scher-ber, dokazuje s svojo neemo-cionalno matematično analizo to, kar je hotel Prešeren svojim slovenskim nasprotnikom in nemškutarskim meščanom dokazati; da je bil ta „mali kmečki jezik“ zmožen najzahtevnejše pesniške oblike svojega časa.
Mislim, da ta knjiga spada na vsako knjižno polico učitelja slovenščine in ljubitelja literature. „Slovar Prešernovega pesniškega jezika“ (Obzorja, Maribor 1978) lahko dobite v Mohorjevi knjigarni in Naši knjigi-
Borut Sommeregger