ŽIt pokopap* Po angleškem izvirniku A. Bennetta napisal Paulus. 5. nadaljevanje. «Pa vaš rajni gospod je bil dober človek, seve?« «Jako dober!« je odgovoril Alež Blaž z globokim prepričanjem. «Pa niste v žalni obleki?« je vprašala mati. «Ne. To je zato, ker —.« «Vem, vem!« ga je zahitela zagovarjati Lenka. «PoIne roke dela! In povrh, — to je le sama zunanjost! Oe bi človek samo s tem moral kazati svojo žalost —! Ko je moj rajnki mož umrl, Bog mu daj dobro —, ah, Se sedaj sem vsa žalostna, četudi ne nosim črne obleke —.« Poiskala si je svoj duhteči žepni robec in si ga je pritisnila na oči. «Lenka —!« jo je karala mati. «Ne bodi no taka! Kaj si bo pa mislil gospod —!« In Lenka si je obrisala solze ter smehljaje se pogledala Aleša. Sočutno, z dobrodušnim dopadenjem je zrl nanjo. Bila je bolj majhne postave, polna, pa vilka, velikih rjavih in živih oči, ki so prav tedaj zaupljivo, pa obenem šegavo gledale gospoda Aleša. Drobna ustcca je imela, ki so se neprestano krožila v prikupljivem smehIjaju. Pa la prikupljivi smehljaj je imel svojo posebno Izrazitost. Zdelo se je, da pravi, «Dobrega srca sem, toda jaz sem Lenka Strnadova in imam svojo voljo in kar si namislhn, to tudi doscžcm. Posebič moške si enam takole krog malega prsla oviti!« Vkljub njenim nekoliko poznim letom — štela je »sekakor žc 35 do 40 let — |e bilo njeno lice še vedno gladl^o in mladostno, znamenje, je zasodil Aleš, mirnega, urejenega življenja. Njena obleka je kazala izobražen, fin okus, njene kretnje so bile še vedno živahne, pa usmerjene. «Ženska iz boljše, imovile hiše, izobražena, dobrega srca, pa odločna. Strahu in plahosti ne pozaa —. Mirno življenje brez težkih, usodnih dogodkov ima za seboj —.« Tako je sodil Aleš. Dasi je bil namreč skrajno boječ in strahopeten v občevanju s svojimi sozemljani, je vendaf znal bistro opazovati in soditi, — dar ki ga je pred vscm naredil za tisto, kar je bil, za slavnega in nedosežnega pripovednika in pisatelja. Lenka je bila živa slika svojc malerc. Barba je naredila vtis dobrodušne, Ijubeznive mamike, ki hoče vsakemu človeku dobro in nikogar nc mora razžaliti. obilna je bila, majhna, beli lasje so obkrožcvali njeno dobrotno lice, dobrih šestdesel Ict je imela in noprestano se je smehljala. «Pa kaj bomo stali tukajle iui icsti!« je dejala, ko je za trenutek zavladal kratek molk, posvcčen spominu «rajnkega«. «Gospod Brglcz, če ste pri volji, pa stopimo tamle v gostilno na zajutrk! Tam se lažje pomcnirao o vsej zadevi.« Aleš je zadrhtcl. \cprijctno se je zbudil iz svojega opazovanja in se spomnil, da ima scslanek važen. da, usoden namen in pomen —. Ujezil se je nad samim seboj. čtimi jc pravzaprav prišel k seslanku? Njegovo neumno, ncugnano poželjcnje po novih. nenavadnih doživljajih ga jo na vsem lepem zvabilo v nevzdržen položaj. Iz pisma na Hinkota je vedcl, kake «nevarne« naklepe imata ti dve ženski. Hinko seve, o tem je bil pre- pričan, ni mislil na žeuitev. Denarja bi bil izvabil iz žensk, pa bi bil izginil. Poznal ga je. In on, Aleš Blaž, slar samotar, — ali se bo oa oženii? Vsa slvar se uiu je zdela neiumia. Kaj počenja tu pri teh ženskah? Razum mu je pravil, naj odide, naj sc izmuzne kakorkoli. In slrah ga jc tudi bilo. Bal se je žensk. — Ušel bo. Nekaj bo rckcl, karkoli —. Dvignil bo klobuk, se poklonil in bo šel, pobegnil —. Pa ni. Mesto tega je stopal za damama v bližnjo gostilno kakor ovca v klavnico —. Številka dve je zvabila številko cna v pustolovščino. Nato pa jo je sramotno in izdajalski pustila na ccdilu —. «Zaradi lega inc prosim nikar nc obsojajte!« je živahno razlagala Lenka prwlzgodovino seslanka, ko sc> scdeli pri zajutrku. «Za žensko, ki je sama v tujem kraju in nimo nobenili zvez. za tako žensko pravim je lcžko, si drugače ko na ta sicer tudi ne več nenavadni način poiskati pravega inoža. Sami stanujeva z materjo zunaj na dcžc.li, prcd kratkim šcle sva prišli v ta kraj, sosedov niinava provzaprav nobenih in zato —.« «Moža pa polrebujc, vcstc, gospod Brglcz«, je pridjala mati Barba. «.Taz som že stara —.« «()h mati —!« «Kaj pa hočeš, detc! Dolgo ne bom več! In ženska, vcstc, sama na svetn, če je tudi vdova, — to pač le ne gre! Moža potrebuje, pravim —.« «Kajpak, kajpak!« ,je pogumno pritrjeval Aleš Blaž. Po hrbtu pa rau je lezla mrzla polt. «In takale ženitbena ponudba v časopisu je izvrst-. »a imajdba!« Šegavo se je smejala Leaka. »Posebao za stare žaske, kakor sem jaz aa primer. Pri sklepaaju «M«»nja« govori aajprvo srce ia Ijubezea, ia la je večkrat slepa, — potem šele pride razum, včasi celo prepcuBio. Pri žeaitbeai poaudbi je pa stvar prav narobe. Rtcam govori prvi in ima čas, da poaudbo trezao in raitno prescxli, da si blago oglcda. Za ljubezen je potem še vedao časa dovolj. — Ne zamerite, da govorim v suhoparaih, trgovskih izrazih o tako n«žai zadevi!« Dehkine velike rjave oči so plesale v hudomušai, veseli dobrosrčaosti, ko je Aleš pri «ogledovanju blaga« ebcgaao ia preplašcao obračal oči na vse strani, kakor bi ne vedel, kam bi se skril. «Prosim, vzemite še košček ¦orzle pečenke!« mu je poaudila, ko je videla njegovo ¦medo. Aleš si je vzel. Kako okusno, fiao mu je slregla! Ia kako dobro u je dcla ajeaa posrežbal Aleš Blaž ni bil vajea, da bi mu stregle aežne žeaske roke. — Ia kako prav mu je prišel tale košček pečeake! Je vsaj imel kanf djati svof« boječe oči. Sicer pa se aiu je vračal pogum. Uiti itak ai mogel ˇeč. Zaaiudil je pravi čas. Skrajao neolikaao bi bilo, ie bi sedajle vstal ia odšel. Da bi le tehle velikih rjaTih oči ae bilo! Neprestano so ga gledale ia opazovale! Im tudi aiati ga jc venomer glodala. Scveda, ogledovali «U si «blago« —. Aleš ni mogel preaesti, če ga je kdo takole aabodel z očmi. Pa branil se bo, branil kakor volk v pasti. «Zdi se«, je dojal pogumno in si naložil grižljaj, *ik% ste trgovka ali kaj, ker se tako dobro razumete na tejoTske izraze.« <Tisto ne. Pa moj oče |e bil lesni trgovec iii jm sera bila ajegova tajaica. Tudi moj rajnki je bil kos trgovca.« «0, veste, gospod Brglcz, Lenka je zelo sposobaa trgovka! In deaar zaa štediti, deaar —!« «Nikar me ae hvalite, mati! Gospodu Brglezu bi se vaša hvala utegaila sumljiva zdeti!« «Nikakor ne! Vajea sem, da si aaredim svojo sodbo o ljudeh po lastaem opazovaaju.« «Torej tudi vi opazujetc —? Radovedaa scm, kaka bo vaša sodba.« Šegavo mu jc pogledala v oči. «1 — no«, je dobrovoljno dejala mati Barba, «s*j smo zafo prišli skup, da se pogledamo in da vidimo, *U smo drug za drugega ali ae.« Alešu so lezli inravljinci po hrbleaici. — Hipoma mu je prišla rešilaa misel. »Povejte mi, koliko poaudb ste pa' dobili n« Taš oglas?« »Pomislite«, je poaosao povedala aiati, «štiri jc dobila, štiri!« «Ia izmed teh štirih vain je Hiako Brglez«, — Aleš Blaž se je še ob pravem času spomnil, da je oa Hiako Brglez — «seaa vam jaz najbolj ugajal?« cSaj pravim, take ženitbene poaudbe človek lahko trezao, aiirao premisli. Razea nekaterih drugih postraa skih sem imela dva dva glavaa razloga, ki sta govorila za vas. Pisali ste mi aamreč«, — Aleš se je aervozno igral s kruhovimi drobtiaami. .Sedaj bo prišla na daa moja prevara!' je premišljeval — «da stc osebai tajaik pisatelja Aleša Blaža, da upravljate ajegovo premožeaje in da se razumete na denarae posle.« «0 ti preklicaai goljuf!« je aa tihcm zasodil Alež o Hinkotu. «Vidi se, kam je meril!« — Gksao p« je rek«l: <-I\esaici aa ljubo vam moram poredati, da sem tistikrat hudo pretiraval. Aleš Bla.ž je bil rerež, denarja ai imel ia Hin— ia jaz sem bil le ajegoT ilnga. N« Tem če —.« «Kako ste skromai, gospod Brglez!« }• dej«k mati. Barba in ga prijazao gledala. *Bojim s«, da badete doživeli razočarMtje! Vdova bogatega lesaega trgovc« vendar ne bo tj«S» w moža — sluge!« Hvala Bogu, zuaaj je bilo! Ta udaree bo reSil položaj! «Kako ste skromni!« ^« ponarljala dcArodušna maraika. I^eaka pa je rekla: , «Prav taki ste kakršaega scm si ras mislila. Nekoliko plah in boječ, kadar pridete med ljudi, v pismu pa trezen, moder, miren človk —. Ves ktk «te kakor —.« «Tudi njen rajnki mož je bil tak,« jc prarila mati. •Nekoliko plah, sicer pa miren ia pameten. In na deaar se je razumel. In prav takega, praTim, potrebuje Leaka. Nekaj deaarja ima, majhno posestTO in —.« «Tisto o revščiai Aleša Blaža pa tudi nc bo čisto res!« Leaka se je razvaemala. cPozaam ga, našega najslavaejšcga pisatclja. Vclik mož je bil. Ia taki ljudje so  gotovo bogati.« €J\Iislite si! Po cele popoldneve je tičala t njego yih povestih! Že samo ime tega slavnega mož* je bilo  priporočilo za vas!« Aleš je zardeval kakor nevesta. Rad je poslušal  stojo slavo, — saj ga nista poznali. Le to ga je jezilo, da ga imajo ljudjc za bogatega: Oa — bogat! Kdo je  Se kedaj doživel kaj Ukega, da jc bil pisatelj — bogat! (D«U« jMrihodnjič).