KRALJEVINA SRBA, HRVATA I SLOVENACA U P K A V A Z A Z A Š T I T U RAZRED 84 INI) USTRIJSK E SVOJINE IZDAN 1. MARTA 1924. PATENTNI SPIS štev. 1745. Techn. Projektierungs -und Baubiiro J. Pfletschinger & Go. G m. b. H., Dunaj. Jez Prijava z dne 27. marca 1921. A elja od 1. aprila 192b, Prvenstvena pravica z dne 22. julija 1914. (Austrija). Znano dejstvo je, da se razvije v tekočem vodovju pod vsakim jezovim pragom radi tvorjenja vrtincev takozvan tolmun (Kolk), t. j. poglobitev rečnega dna in vsled ob stra-neii se vršečega posipavanja bregov tudi razširjenje struge. Ta pojav nastopi že pri primeroma nizki prekopadni višini, da celo pri takozvanih zatvornicab (vstavah) na dnu. On da lahko povod k izpiranjem in k razdejanju jezov ter njih stranskih obrežnih zidov. Vzrok' leži v tem, da navadno nastanejo pri padcu vode preko jezovega praga nizrečno od istega ležeči vrtinčili valji s horicontalno in stoječi vrtinčili valji z vertikalno osjo. Prvi stvorijo z izvotljenjem praga tolmun, slednji z izpiranjem bregov razširjenje struge. Svili a izuma je odstranitev teh neugodnosti z razporedenjem propustnega prepadnega dna pod to znati nizrečno trdnega, nepropustnega jezovega dna. To prepadno dno povzroča s svojo propustnostjo zmanjšanje hitrosti čez dim jeza struječe vodne mase. Oni del vodne količine, kateri prostruja odprtine propustnega dna, se zmeša z ispod slednjega nahajajočo se mirnejšo vodo. S tem se ovira tvorjenje vrtinčnih valjev, katerih delovanje naj se v toliko ošib-či, da se ne morejo vršiti nikaki napadi na rečno dno in na obrežje. Že obstoječi jezovi naj se dado lahko, brez teškoč in z razmeroma malimi stroški prezidati v nove jezove predležečega načina. Več izvednih primerov izumovega predmeta je predočenih v Fig. 1—6 priložene risbe. Fig. 1 predočuje na pilotih trdno ležeče leseno dno kot prepadno dno, katero je postavljeno nizreko priključeno nabetonirano propustno dno prekopadnega jeza. To leseno dno je na enem delu svoje dolžine propustno, ‘medtem ko je na betonirano dno jeza meječi del nepropusten. On obstoja iz cim lege podolžnih brun, katera leže v črti 1, tikom eno ob drugem. Ta del prepadnega dna je torej nepropusten. V črti 1/2 je vsako poedino bruno ob strani obtesano, oziroma toliko odrezano, da ostanejo med posameznimi bruni odprte podolžne špranje odgovarjajoče širine, kakor je to pokazano za primer fig. 3. Zadobi li površina prepadnega dna mal naklon obrnjen nasproti vodnemu padcu, svrsishodno pod kotom približno 3—5°, tedaj se učinek naprave poveča. Svrsishodno je, da se predvidi podolžne špranje nekako na 2/3 dolžine prepadnega dna. Skozi te podolžne špranje propadejo prodovine in vsedline, katere vodi voda s seboj, in obleže v mirnejši vodi izpod prepadne®o dna, tako da se že‘ obstoječa globoka iztolmunjenja dovede do rasipanja. Zato naj se širino podolžnih špranj zgodno dimenzijonira nas plošno tako, da odgovarja srednji zrnski velikosti rečne prodovine. Mesto trdnega, propustnega lesenega prepadnega dna se da napraviti tudi takšno železno ali tam, kjer ni treba vpoštevati brusilnega učinka prodovine, iz betona ali železo- 6 Din. betona temelječe na kolih morda iz istega ietijisla. Važno je, da se postavi propustno propadno dno v ono višinsko lego. katera odgovarja tudi višjim vodostajem, pri katerih se vrši pogon proda; poleg tega naj se nahaja pod. dnom vodna blazina odgovarjajoče globočine, katera doprinaša k zmanjšanju energije vodnega curka. Radi tega je v onih slučajih, v katerih se s tem provzrokovana višja lega dna, ne more obdržati trajno, kakor v fig. 1 i in ne pri vseh, torej tudi ne pri nižjih vod-stojih, potrebno, da se napravi propadno dno premakljivo v vertikalni smeri, da se njegova lega prilagodi vsakočašnim vodostajem. Pri izvedenem piimeru fig. 2—4 je dosežena takšna vertikalna prematijivost v priključitvi na nepropustno leseno jezovo dno s tem, da propadno dno ne temelji na fiksni podlagi, teimeč je izvedeno kot plavajoče propustno 'dno ter je zvezano s trdnim jezovim telesom z potom ob strani nameščenih zgibov. Zsinna zveza plavajočega dna s trdnim jezovim telesom jeza je vzpostavljena potom prodajajočega gredlja TJ, kateri je vložen na spodnji strani dna na njegovem uzrečnem koncu potom pasov B (ghj fig. 4b in c). Vsaki obeli, ob strani čez leseno dno štrlečih gredjevih koncev je vhžajen v zgibni motki G (titi. 2, 4a in b), katera sučni čepi D so vhžajeni v zadaj zasidrani železni vezi S, potom katere so prenese od plavajočega dna izvršeni poteg na več pilotov lesenega jeza. Pri nizkem vodostaju plava to dno približno v horicontalni legi na površini vode, pri naraščanju vode se dvigne plavajoče dno. zgibne motke se vrte okoli svojih čepov D navzgor, tako da dospe gredelj W končno pri višjih vodostajih v zgornjo mejno lego Wi, katera je dana s tem, da ne sme uzrečni konec premakljivega dna nikakor ležati višje kot pa priključujoči se konec trednega jezo-vega dna (glej tig. 2 in 4a, točka m). Po-meščene so torej naudarno priprave A na obkrajnih pilotih P trdnega jeza, katere ome-jajo pomikanje plavajočega dna navzgor. Radi večje učinkovitosti cele naprave se pri plavajočem dnu zaželjena lega dna največkrat sama udesi v lahkem protipadcu pod kotom približno 3—5°, ker je tlak vodenega curka na uzrečni nepropustni del li večji, kot pa na propustni nizrečni del la V gornji mejni legi dna, torej pri višjih vodostajih je osim tega vpliv vzgona z naudarno pripravo enostransko odstranjen, s čimer se pripomore k samodejnemu udešenju dna v omenjeni pro-tipadec. Uparaba popisanega, plavajočega prepadnega dna z vertikalno giblivostjo pri ježih drugega konstrukcijskega načina nastopi na sličen način, samo z nebistvenimi preureditvami zgibnih navesnih in naudarnih priprav. Fig. 5 in 6 nam pokažeti na primer način, po katerem naj se pomesti propadno dno pri prekopadnem jezu iz betona. Mesto, da se napravi propadno dno propustno samo n* enem delu svoje dolžine se ga seveda tudi lahko opremi po celi njegovi dolžini s proidečimi podolžnimi špranjami kar more biti pod okolnostmi ugodno tedaj, ako poseduje uzreeno se nahajajoče trdno jezovo dno jeza že veliko dolžino. PATENTNI ZAHTEVI: 1.) Jez, karakteriziran z razporeditvijo propustnega propadnega dna izpod, fo znači niz-rečno trdnega, nepropustnega jezo. ega dna jeza. 2) . Jez po patentnem zahtevu 1, karakteriziran s tem, da obstoja propadno dno iz ene lege tramov, med katerimi so vpuščene špranje odprte. 3) Jez po patentnem zahtevu 1), karakte-rizir*n s tem, da je propadno dno propustno samo na enem delu svoje dolžine. 4. ) Jez po patentnem zahtevu 1), karakteriziran s tem, da je propustno dno gibljivo v vertikalni smeri v s vrh o prilagodenja na kolebajoče vodostaje. 5. ) Jez po patentnem zahtevu 1) in 4) karakteriziran s tem, da je propadno dno priz-gibljeno na trdne dele in da je navz.orno gibai je omejeno z naudari na ta način, da dno ne more ležati višje kot trdno jezovo dno. A d patent brof 774S. -—;.-.rm' 7t;-:-4; 44J~ N>t---- ESEfEE -3w---- 34~ 4— j- =E *r y— g: T s. T J .-• jy ti ;/. -- X M \*:•:' "•* g ...'! 4 * » * ] • •-*• *.; .* ; - , „ * ... • . *msfe*v*. II f^*. ‘ v’ ‘ - ' • £gj£m-*s& -1 •« . - . % _ % * »i « £ •' J : • - ' *. “ A /^[,w....L___-A4 ^ $^”^sgpK « /Ic/patent broj 774-5.