Poštnina plačana v gotovini. Leto XIX. št. 12. MURSKA SOBOTA, 20. marca 1932. Cena številki 1 Din. Glasilo Slovenske Krajine. Izhaja vsako nedelo. — Uredništvo i uprava M. Sobota, Križova ul. 4. NAROČNINA NOVlN ČETRTLETNO doma: na posamezni naslov 6 Din., 25 p., na sküpni naslov če jih najmenje 5 komadov naročenih 5 Dinarov; v inozemstvo: 18 Din. Če se januara plača celoletna naročnina, znaša ta 50 Din. Pošt. ček. pol. štev. 11806. CENA OGLASOV na oglasnoj strani: Cela stran 1000 Din., pol strani 500 Din., ¼ strani 250 Din., ⅛ strani 125 Din., 1/16 strani 62∙50 Din., 1/32 strani 31∙25 Din. Cena malim oglasom do 35 reči 10 Din., više vsakareč 1 Din. Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnom oglašüvanji pop. 5-50%. Rokopisi se ne vračajo. Ženijo se! „Moder mož se komaj te oženi, gda mà ženkico ali dečico s kem hraniti.“ To so reči, štere je napisao naš velki, nesmrtni püšpek Anton Martin Slomšek. Ne vem, či so tisti, šteri so v ednoj zadnji številk Novin čteli to zlato istino, pomislili, ka pomeni ta globoka i istinska miseo. Škoda bi bilo, či se ne bi pri tej rečaj malo stavili i pomislili njihov pomen, njihovo velko vrednost. Vej je pa ravno pri nas v našoj Krajini razširjena slaba, vse obsodbe vredna navada, da sklepajo dečki, (pa tüdi dekle), premladi hižne zakone. Komaj ostane dičarec iz šole, na zobaj ešče ma materno mleko, pa se že oženi. Skoro nieden ne pomisli, prle kak se oženi, či de mogeo primerno vzdrževati svojo ženo i deco, či njemi jo Bog dá. To pa je ravno eden poglavitni vzrokov, zakaj je med našim lüdstvom telko siromaštva. Komaj te, kda je že nekelko časa oženjeni, spozna mladi mož, kakšo falingo je včino s tem, da se je premladi oženo. „Či bi za to znao, se nikdar ne bi šou ženit!“ Tak vzdihavle mladi oča, kda spozna svoj istinsko žalosten položaj. Eli po toči ne pomaga zvoniti! Vse zdihavanje nikaj ne pomaga. „Ženo maš, deco maš i moraš za nje skrbeti! Dati jim moraš jesti, preskrbeti jim obleko!“ Tak veli mladomi moži očinska dužnost. Njive njemi rodijo komaj telko, da po siromaškom hrani sebe pa svojo drüžino, (či njive sploj mal). Drüžini pa trbe tüdi obleko. Nagi nemrejo biti ne deca, ne žena i tüdi mož ne. Ka je teda prisiljeni včiniti mladi, trplenja nevajeni mož v takšoj nevoli? Ženo z decov mora püstiti doma, sam pa oditi na Francusko, v Nemčijo eli kama inan — slüžit. Žena se doma sama mantra s svojov dečicov, mož pa deleč v tüjini z žülavimi rokami dela noč i den v trplenji i pomenkanji. Komaj telko časa má, da včasi napiše svojoj ženki kakše pismo. Z veselim obrazom prime žena pismo v roke, ali naskori se spremeni njena veselost v žalost i kda pismo prečté, se njoj potočijo iz oči po žalostnom lici vroče skuze. Meseci minejo, pretečé mogoče leto ali dve i mož se povrne. Ves zmantrani i zdelani pride domo brez zaslüžka. Žena je pač znala, zakaj je jokala, kda je čtela njegova pisma. — Ne je prneso drügoga kak globoke brazde na čeli. Takši je, da ga žena komaj spozna, deca pa več ne poznajo svojega očé. Mogoče včási tüdi kaj prinesé, eli dosta gvüšno ne. Deci küpi obleko, pa je že ob ves zaslüžek, siromak, kak je bio prlé. Tak se vekša sirmaštvo z dnéva v dén. Pa vsega toga ne bi trbelo, či bi te sirmak, prle kak je skleno zakon, premislo, či bo mogeo svojo drüžino hraniti eli ne. Ka praviš, dragi čtevec, jeli ne to istina? Istina je, jako žalostna istina! Takšij žalostnij primerov mamo v našoj Krajini dosta. Samo malo odprite svoje oči, pa spoznate istino! Zato pa naj bodo v prihodnje tak stariši kak tüdi njihovi mladi sinovje bole previdni v tom tali. Na te na- čin se lejko odpravi iz naši drüžin vnogo siromaštva i nesreče. Posebno pa si naj naši mladi dečki zapišejo globoko v srce zlato istino, štera pravi: „Moder mož se komaj te oženi, gda ma ženkico ali dečico s kem hraniti.“ Od naših v tüjini. S. Bethlehem. Kotrige Marijine drüžbe so priredile nedužno zabavo za katoličane vu fari. Matere so mele svoj poseben sto kak i očevje i mladina, — Cena mleka se je znižala, pint košta 6 centov. Sto centov je 56 Din. po zdajšnjov vrednosti. — Štirje dečarecje, trije 17 let stari, eden 15, so vkradnoli eden avto i so se ž njim v Philadelphijo odpelali. Eden z med ftičkov je slovenskih starišov dete. Policaji so hitro zgrabili maloletne krivce. — V fabriki je vküpspadno i naglo vmro delavec Hollec Jožef, Slovenec. Vmrla sta šče Granfol Antonija, rojena v Soboti, iz Rakičana, ki se je preselila v S. Bethlehem pa dete Nemec Andraša i Verone. Palmerton. Pri Slovenci Holcman Franci so vdrli neznani vlomilci v trgovino z oblekov i odnesli za 200 dol. vrednoga blaga. Chicaga je spunila svojo dužnost. Po širiteli Denša Ivani smo dobili vso naročnino za letošnje leto iz Chicage. Njegov pomočnik je Horvat Štefan. Naročili so naše liste i plačali sledeči: Štaus Ignac, Kolenko Štefan, Gjura Martin, Zver Ivan, Ritlop Ana, Hozjan Martin, Prša Štefan, Toplak Ivan, Zelko Marija, Grüškovnjak Matjaš, Hajdinjak Matjaš, Györköš Ivan, Frank Martin, Matjašec Marko, Halas Ana, Peterec Franc, Hozjan Marko, Lajnar Janoš, Kavaš Ivan, Hozjan Martin, Hanc Ivan, Žižek Štefan, Tkalec Matjaš, Žalig Janoš, Jakšič Štefan, Novak Štefan, Salaj Ivan, Sobočan Štefan, Hozjan Ignac, Kramar Jožef, Kozlar Štefan, Radoha Štefan. Kramar Janoš, Zelko Štefan, Zver Jožef, Hanc Martin, Balažic Anton, Lonec Matjaš, Grüškovnjak Štefan, Glavač Andraš, Cipot Matjaš, Škerget Ivan, Petek Jožef, Trajbar Jožef, Jerebic Tomaž. Gyura Štefan, Hozjan Ivan, Kreslin Jožef, Zver Matjaš, Kostric Janoš, Ritlop Janoš, Markoja Janoš, Šuster Martin, Žerdin Ana, Čizmazija Marija, Slavic Ana, Ütroša Janoš, Seček Bolta, Harmija Lujza, Herman Jožef, Cigan Martin, Kocet Štefan. Za stari kraj so plačali Novine, Marijin List i Ograček z poštninov vred, višek od dolara pa dali za podporo Mar. Lista sledeči: Grüškovnjak Matjaš z ženov Gjura Pavli na Srednjoj Bistrici i Cigan Agi na Lašlataj pri D. Bistrici, Vuk Jelena Sarjaš Ivani v Trnji i Kramar Ani v Žiškaj. Po en dolar podpore za Marijin List so dali: Glavač Andraš, Zver Matjaš i Grüškovnjak Matjaš. Pošilajo nam z ednim srčne pozdrave i nam želejo krepko zdravje. Dvoje dece iz Chicage je tüdi poslalo rešeno vganko iz Marijikinoga Ogračeka. Kak jako nas je to zradostilo v srci. Vsem za vse trüde, naročnino, pozdrave i vso lübezen se toplo zahvalimo. Bodite i ví goreče pozdravleni vsi, molimo dosta za vas. VREDNIK. Tomaž Masaryk, predsednik Čehoslovaške republike. Marca 7. t. l. je obhajao 82 letnico svojega rojstva velki vučenjak, predsednik Čehoslovaške republike profesor Tomaž Masaryk. Tüdi mi nesmimo iti mimo toga velkoga moža, šteroga je 7. marca slavio ves češkoslovaški narod. Živlenje ino delüvanje je tak tesno zvezano tüdi z našov kulturnov ino političnov zgodovinov, da je naša dužnost, da si poglednemo kak profesora, velkoga Slovana ino modroga državnika. Tomaž G. Masaryk je bio rojen 7. marca leta 1850 v Hadini na Moravskom. Njegov oča je bio Slovak ino v casarskoj slüžbi kak kočiš, mati pa je bila Moravanka. Po maturi se je včio na bečkoj univerzi za profesora. Sedem let kasneje ga pa že vidimo kak profesora na bečkoj univerzi. Masaryk Tomaž, predsednik čehoslovaške republike. Na bečkom vseučelišči ostane do l. 1882., nato pa postane profesor na češkoj univerzi v Pragi. Masaryk je svoje dugo živlenje rabo zato, ka najprle pod tüjov oblastjov büdi ino krepča zavest češkoga pa slovaškega naroda, nato, da ga med svetovnov bojnov oslobodi in da v miri položi fundament njegovoj državi. Obdani začetka kak profesor od svojih študentov pa pristašov, potom z vernimi sotrüdniki ino zdaj z milijoni svoji državlanov, je Masaryk morao prehoditi vse te dobe, ka se je z najnižje stopnje zdigno najviše. V človečoj zgodovini nega primera za njegovo delo. Profesor, politik ino predsednik republike, vedno je ostao isti, ne ka bi menjao svoje temelne poglede, ne ka bi odstopo od svojega prepričanja. V tom je njegova sila ino moč štera ga je pripelala do najvišišega mesta. Do svetovne bojne je ostao Masaryk v glavnom češkoslovaški vučenjak ino profesor. Posveto je svoje delo k povuča- 2 NOVINE 20. marca 1932. vanji v prvom redi socialnoga ino političnoga pitanja svojega naroda. Bio pa je prešinjen tüdi z velkov slovanskov sküpnostjov, štero je njegov düj globoko občüto. Kak velki Slovan je šou v Petrograd, Zagreb ino Beograd. Poglablajoč se v istino ino glaseč pravico med svojim narodom, je ne mogeo ostati miren gledalec iz daljave, gde je Austroogrska, že majena v svojem fundamenti grabila za lažnivimi zgodovinskimi listinami pa obsojala Slovane. V tej trenutkaj narodnoga trplenja se je Masaryk izkazao s hrabrostjov, s svojim značajom ino zato je njegovo ime že tedaj prišlo v zgodovino našega naroda: Slovencov, Hrvatov ino Srbov, kda ga vidimo nevstrašenoga našega zagovornika. Slüto je razpad austroogrske monarhije, zato je včasi razmo, ka bo borba njegovoga naroda borba za osvobojenje. Ešče prle, kak je bila svetovna bojna skončana, gda je ešče nišče ne znao prav, ka bo z austroogrskov monarhijov, je profesor Masaryk dosegno od zaveznikov priznanje posebne češke vlade ž njim na čeli, ešče prle kak je postala češka država stalna. Trinajst let je minolo od postanka Češkoslovaške države ino ves te čas je Masaryk njeni neprestani predsednik. Ta doba je pretekla v vrejüvanji novi nalog, v notranjoj jedinosti države. Ustava Čehoslovaške republike je Masaryki priznala njegovo delo ino trüd za češkoslovaški narod ino zato ga je določila za dosmrtnoga predsednika. Od vsega začetka čehoslovaške države se je držao Masaryk zmerom načela Istine, Pravice ino Mira. V 82 leti svojega živlenja se ravna po istih mislih ino hodi po istoj poti ino z enakov odločnostjo, kak pred par stoletjom. Razlika je samo v tom da je nekoč meo proti sebi sum nezavüpanja ino sovraštva, danes ga pa obdaja spoštüvanje, lübezen ino vdanost vsega naroda. Pokloni mo se tüdi mi ino pozdravimo njega — njegovoga velkoga dühá, šteroga občüdüje ves svet. Joško Maučec: Zgodovina Slovenske krajine. Dozdaj odkrita pokopališča iz bronaste dobe nam svedočijo, da se je tedašnji človek rajši naselo po goščatih ino bregovitih krajih kak po nižinaj. Mrtvece je na vadno rajši žgao kak pa pokopavao. Njihov pepeo je bio najdeni največkrat kak žare (lonci). Z drobnimi pepelnatimi ostanki napunjene žare so shranili v zemelske jame ali pa votline, štere so napravili potom kamna, pa je pokrili v zemlo, tak ka so bile podobne zdajšnjim grobom. Tüdi pokopavanje mrtvecov so odkrili okoli Sombathela, na tak zvanom vražjem jarki (ördögjárok). Na tom kraji so kopali pesek pa so pri tom deli dobili v vednakom redi 12 grobov, v vsakom od tej grobov so najšli po edno sklüčeno človeče okostje. Grobišča starejše bronaste dobe so zasledili tüdi pri Negovi, Sv. Benedikti v Slovenski goricaj ino na drügi krajaj naše Štajerske. Ostanki ino spomin na obleč človeka iz bronaste dobe zaman iščemo v grobaj. Znaki vernosti ino časti, dragoceni ostanki so se pa najšli tü pa tam tüdi v grobaj. Jako so pa zanimive velemske topilnice (Velem je kraj, šteri leži južno od Kősega na Madžarskom) zavolo zgoraj omenjeni ostankov, od šterih büdijo našo pasko vnogi dragoceni predmeti, šteri so slüžili pri oblekaj ino lepotičji. Bojno ino lovsko orožjè odkriva tüdi bronasto preteklost. Zvün ostrin, puščic, najdenoga v Vasvári ino ostrina meča najdenoga v Egervári (kraj leži severno od vode Zale na Madžarskom, v županiji Zala, kama je naš dolnji kraj spadao), so vsi esi spadajoči predmeti iz velemskoga najdišča. Med temi se nahaja več delov sabel, ostrine püščic, mečov, štere krila ino nožnice so okrašene z lepimi figurami, prstani pa z okroglimi zarezami. Predmeti, štere so rabili v mirnom časi, to je med polodelskim delom ino obrtnijov, so po števili ino posebnoj obliki zlasti srpi, zaglozde, deli žag, šila, šteri zadosta jasno označüjejo kulturni razvoj ozemla stare Panonije. Na pitanje, kda se je začnola bronasta doba ino kak dugo je trpela na tom zemli, je mogoči samo delen odgovor. Konec bronaste dobe, tak se vidi, spada 6. stoletje pred Kristušom, gotovo pa v dobo, od štere so rimski zgodovinar Silvius ino novejši zgodovinarje v soglasji, ka so ništerna keltska plemena pod vodstvom Sigovesa (Sigovesus) udarila proti Germaniji. Eden deo toga potüvajočega keltskoga plemena se je pri toj priliki napoto v Ilirikum (Ilyricum), drügi pa se je, kak piše Justinus vtaboro ob pobočji novi Alp, to je na onom ozemli, štero je dobilo poznej ime Panonija, k šterij je spadala tüdi naša zemla. Eden od zgodovinarov je nazvao to lüdstvo za drzno ino hrabro, štero se je prvo lotilo visikih višin Alp ino prenašalo zdaj nepoznano zimo. To keltsko pleme si je podjarmilo prve prebivalce Panonije, to je Panonce. V tej bojaj med Panonci pa keltskim lüdstvom se je že pojavilo železno orožjé. V tej dobi se je pojavo konj kak domača stvar ino poleg njega voz. Zdaj že človek gradi gradé na višinaj za bojne potrebe, kmet pa ostane v dolinaj. Prvo keltsko pleme pa ne ostane dugo v Panoniji, liki se napoti proti jugi na Balkanski polotok ino tam ropa, kak je prle ropalo v Panoniji. Za bronasto dobo nastopi železna doba. V toj dobi so začnoli graditi hiže iz kamna pa žganoga cigla. V tej dobi se je človek bavo s trgovinov, pojavi se prvikrat penez. Okoli leta 45 pred Kristušom pride novo keltsko pleme v Panonijo, to pleme si podjarmi ostanke prvih keltskih plemen ino prebivalce Panonce. To keltsko pleme je neizmerno vničavalo ino pustošilo po ozemli Panonije, šteromi so odslej naprej vladali različni knezi pod vodstvom Panoncov, dokeč ne pride Panonija pod rimsko casarstvo. Na Štajerskom se je najšlo več keltskih penez kak pri Ptuji, blüzi Radgone, pri središči ob Dravi srebrni penez z Zevsovov glavov ino običajnim konjom. (Zeus je bio glavni grški bog, šteri je dobo pri Rimlanaj ime Jupiter.) Na keltskih penezaj je bilo navadno znamenje bežeč konj. Gda je prišla Panonija pod rimsko casarstvo, se je približno končala Železna doba ino s tem je tüdi konec predzgodovinske dobe. Nato pa nastopi nova doba, prava zgodovinska doba, doba, v šteroj se začno prikazovati že pisane stvari, kak napisi na kamnaj, gobaj ino na drügi predmetaj. (Dale.) Politični pregled. Jugoslavija. Proračun i finančni zakon sta tüdi v podrobnosti zglasana od parlamenta. Vsi nazoči poslanci so ednoglasno glasali za njeva. — Ljubljanska univerza ostane. — Minister za kmetijstvo je predložo zakonski načrt, šteri dovoli, da se sme vsakovrstno zrnje, žito i pšenica tüdi pa mela prosto odati i küpüvati v državi. Prek mej države pa smej spravlati žito, pšenico samo državna izvozna drüžba. V odbor za te zakonski predlog je zvoljen z našega kraja g. Benko Jožef, nar. poslanec. Francija. Francija je zgübila velikoga sina, Briand Aristideja, ki je bio šestkrat ministerski predsednik i je spravo ime svojoj državi, kakšega je malokda mela. Celi svet ga pozna po njegovih velikih trüdaj za mir med narodi. V svojoj mladosti je bio sovražen cerkvi i je on dao ločiti cerkev od države. A zdaj na stara leta je sam vpostavo pri papi poslaništvo i zagovarjao cerkev i njene pravice. Zato ga je sprevodo na zadnjo pot pariški érsek. Velikoga francuskoga državnika i prvoboritela za svetovni mir obžalüvava celi svet. Mi prosimo večni mir njegovoj düši za lübezen, z šterov je šteo sveti spraviti zemelski mir. Sovjetska Rusija. Neznani krivci so šteli vmoriti v Moskvi nemškoga poslanika Twardowskoga. Namera nese njim je posrečila, poslanik je samo ranjen. Zrok napada je velika nevola med lüdstvom, štero ne dobi hrane i stana, stranskim diplomatom pa boljševiška vlast vse ta da, najbolšo hrano i najlepša stanovanja. Mandžurija. Za prvoga predsednika nove republike je zvoljen bivši kitajski casar Čingčeng Puj. Nemčija. Preminočo ne- delo so se vršile v Nemčiji volitve predsednika republike. Ves svet je teško čakao, što bo zmagao pri tej volitvaj nego nadpolovične večine kak ustava določa, je ne dobo niti eden kandidat. Dozdajšnji predsednik, znam vojskovodja Hindenburg je dobo 18 i pol milijonov glasov, Hitler, vodja nemških liberalnih narodnjakov, je dobo 11 milijonov, Komunisti 5 milijonov, socialisti 2 i pol miljona. Volilo je vsega 37 i pol milijonov nemški državlanov ali skoro 90% volilcov. Za Hindenburga je glasüvalo 49 i pol procenta, tak da njemi je sfalilo samo blüzi sto jezero glasov pa bi zmagao. Zdaj se bodo vršile ešče edne volitve 10. aprila. Vüpamo se, da pri tej drügi volitvaj zmaga Hindenburg, ki vživa zmed vsej kandidatov največ poštenja. Zvolitev Hindenburga bo tüdi velke važnosti za mir v Europi ar so vsi drügi kandidati od Hitlera pa do komunistov i socijalistov sami revolucijonarci. M. Sobota — Nemila smrt je presekala nit živlenja mladoj vučitelici Anici Titanovoj iz Kroga. Preminočo nedelo jo je velka vnožina sprevodila k večnomi počinki na soboško pokopališče. Dobri Bog v svojoj neskončnoj modrosti i smilenosti dostakrat skonča, ka mi nemremo zarazmiti. Vsigdar je pa njegovo ravnanje za nas vse kak za vsakšega zmed nas posebi, edino najbogše. Zato dobra Anica, boža vola je bila, če si tü na zemli nej najšla veselja, pri dobrom Bogi ga prav gotovo najdeš. Slovenska krajina. — Šparajte s poštninov! Poštnina je draga, penez je malo, zato šparajte! Kak naj šparate?! Ide se za tiste, ki ne bi dobili do rok naročenih naših listov; Novin, 20. marca 1932. NOVINE 3 Mar. Lista ali Mar. Ogračeka. Trbe tem dopisnico ali pismo pisati? Ne. Nego naj vsakši vzeme eden falaček beloga papira i napiše gor na edno stran: Uprava Novin M. Sobota, Križova 4. Na drügo stran pa; Reklamacija. Potem coj spiše štere številke neje dobo od naših listov. Spodkar pa podpiše svoj naslov. Na te spise ne trbe gorkeliti nikšega štemplna, idejo poštnine prosto. Držite se toga i ne delajte si nepotrebnih stroškov. — Pozdrav pošilajo: vojaki Slov. Krajine, šteri slüžijo pri teškoj arteleriji v V. Bečkereki i želejo blažene vüzemske svetke svojim domačim, vsem dečkom i deklam posebno pa regrutom, šteri teško čakajo, gda nastopijo svojo slüžbo: Puhan Janoš z Bogojine, Flisar Karol z Vučegomile, Glavač Jožef z Beltinec, Hari Janoš z Križavec, Bedek Karol z Boreče; Lazar Kalman, žena Marija i Lazar Karol iz Francije svojoj deci, sestram i celoj Slov. Krajini. — Obrtniki prijavite svoje obrte. Po novom obrtnom zakoni so obrtniki dužni do 9. juna prijaviti na oblasti svoje obrti. Šteri to ne včini, ne sme zvršavati svoje obrti. Ta Prijava je brezplačna. — Naročniki i širitelje idite do svojih poznancov, ki neso ešče naročeni na naše Novine pa je pregovorite, da si je naročijo. Od vsakoga prinesite 5 Din. i to pošlite po čeki nam notri. Za tej 5 Din. dobi vsaki novi naročnik z velikov vüzemskov številkov, štera jako lepa bo, Novine do konca juna pri širiteli. Vsi na delo za svoj tisk! — D. Lendava. Vinarska podrüžnica je priredila 5. t. m. tečaj, šteroga se je vdeležilo iz celoga sreza do 80 lüdi. Na tečaji nam je g. Lipovec, Srezki kmet. referent pokazao, kak se reže trsje na bivšem Štajarskom, gde tak obilno rodi gorica dobro vino. — V. Polana. 6. t. m. se je vršo pri nas občni zbor gasilskoga drüštva. Na občni zbor je prišeo župni načelnik z tajnikom iz Turnišča. Kotrige našega drüštva so iz vrst same mladine. Najstarejša je komaj 25 let stara. — Prosimo občinsko poglavarstvo, naj napravi obračun z hišnimi tablami. Edni smo plačali 23 Din., drügi 14 Din. Naj ali doplačajo, ki so menje plačali, ali ki so več, naj nazajdobijo. — Povest „S strelo in plinom“ je že izšla. Konec je jako lepi. Knjiga se dobi v Prekmurskoj tiskarni v M. Soboti. Košta samo 10 Din. — Pitanje na g. srezkoga načelnika i g. šolskoga nadzornika. Pri nas se je v šoli vršilo zborüvanje za ustanovitev nekše nove politične stranke. Prosimo pojasnila, če to več ne zabranjeno kak je prle bilo? NEDELA (na cvetno nedelo) Vu onom vremeni, gda bi se približavao Jezuš k Jeruzàlami ino bi prišao v Betfago k bregi Olivetanskomi, teda je poslao dva svojiva vučenika, govoreči njima: idita vu kašteo, šteri je pred vama; i preci najdeta somarico privezano i žerbe žnjov, odvešta jo i pripelajta meni: i či de što vama kaj pravo, povejta, ka Gospod njé potrebüje i preci je odpüsti. To je pa vse včinjeno; da bi se spunilo, ka je povedano po proroki, govorečem: povete čéri Sionskoj: ovo Krao tvoj ide tebi pokoren, sedeči na somarici i žerbéti pod bremen nevajene somarice. Idočiva pa vučenika, včinila sta, kak je zapovadao njima Jezuš. I pripelala sta somarico i žerbe i djale sta na njidva opravo svojo i njega sta gori posadila. Velika pa vnožina presterala je gvant svoj na pot: drügi so pa sekali veke z drevja i metali so na pot: vnožina pa, štera je naprej šla i štera ga je nasledüvala, kričala je, govoreša: Hožanna Sini Davidovomi! blagoslovleni, ki je prišao vu Imeni Gospodnovom. (Mat. XXI.) Pokora (Paolo Segneri). Ali ka pravim, jaz nespameten? Je mogoče ne istina, ka nešteri skrb za düšo celo do visoke starosti odrinejo, ar pravijo, ka do za svojo düšo skrbeli, gda oslabijo i do jo že na vüstaj držali, ka bi jo zdejnoli? Moremo zato dvojiti v tom, ka vi malo brige mate, da ne pravim, ka nikše brige nemate za svojo düšo? V drügih rečej vi ne delate tak. Če morete hčeri kaj dati, da se more dobro oženiti, njej včasi date. Če trbe drüžini vekšo slüžbo spraviti, se pobrigate, da jo kemprle spravite, če si namenite kmetijo povekšati, si jo kak najprle je li mogoče, povekšate. Či morete pravdo dokončati, jo včasi dokončate, kak je li mogoče. Če morete herbijo v red postaviti, jo taki, kak je mogoče v red postavite. Zakaj se pa tak paščite? Bi ne mogli vi te zadeve do vaše smrti odložiti? Nišče ne dvoji, vi bi mogli to napraviti. Ali vi neščete to napraviti; neščete, ar pravite, ka se te reči pri popolnoj zavesti morajo zvršiti, da more za to biti pripravno vreme, pazliva prevdarjenost i posebna skrblivost; a za rešenje düš bi pa včasi zadosta bio en sam pogled. O krščeniki, bi bilo mogoče, da vaša vüsta takše grozovitosti spregovorijo? O ve sramotne reči! O ve nespametne misli! O vi nepreneslivi odgovori iz vüst ednoga krščenika! AGRARNE ZADEVE Razlaga agrarnoga zakona. 81. §. Po izvršitvi toga zakona je slobodno agrarno zemlo odati i küpiti brez vsega zadržka. Ešče letos se agrarna zemla spiše na agrarnoga interesenta i kak se spiše, razpolaga te ž njov kak z svojov, jo zato lehko oda i lejko tüdi küpi od drügoga agrarno zemlo. Mi bi prosili pri toj priliki vse kotrige agrarne zadruge, štere ne namenijo, ar ne morejo obdržati vse svoje agrarne zemle, naj to javijo Agrarnoj zadrugi, ka njim priskoči na pomoč. 82. §. Zaostano arendo, odškodnino za oranje, seme kak i arendo za zgradbe (hiše, štale itd.) plača država veleposestniki v obveznicaj agrarne banke. 82. §. Te zakon dobi obvezno moč, gda ga krao podpiše i se razglasi v „Slüžbenih novinah.“ Podpisan je lani 19. juna. S tem smo dokončali razlago agrarnoga zakona. V prišestnoj številki začnemo razlagati pravilnik, ki je izdani za izvršitev agrarnoga zakona. Meso, govedino i teletino dobijo kotrige po znižanoj ceni pri zadrugi v Črensovcih že na velko soboto. REVMATIKI, šteri nücajo za pomirjenje bolečin Fellerov Elsafluid, Vam lehko povejo, kak so zadovolni s tem domačim sredstvom i kozmetikom, ki se je obneslo skozi 35 let. Posküsna steklenica 6 Din., dvojna steklenica 9 Din. povsedi. Po pošti 9 posküsnih ali 6 dvojnih ali 2 velke specialne steklenice 62 Din. brez dalnjih stroškov pri lekarnari EUGEN V. FELLER, Stubica Donja, Centrala 146. Savska Ban. Pošta. Vogrin St. Rakičan. Za to leto smo založeni s skrivankami i drügimi vgankami. Poslano dobleno i neše preglejeno. Obečano prosimo vsaki tjeden. Horvat Franc Bogojina. Strehovski i Ivanjski naj pismeni obračun napravita z prvejšim širitelom i ga se pošleta. Kolmanko A. Korovci. Drügi Širiteo dobi, kak prosiš. Ogračekov pa mate premalo. Grah Stefan Gerlinci. Na lani vse plačano i na letos že 50 Din. Trüge (dreva) gotove vseh vrst se, dobijo po najnižišoj ceni pri DOMA ŠTEFANI mizari Trnje. 2 Posestvo s hišov. približno 4 plüge, njive, sadovnjaka i gorice se fal proda. Več se zvedi pri JAKOBI ČREPNJAK, Apače, št. 74. 1 K odaji je v Tešanovcih v ednoj parceli na ravnici z zemljov 12 malih plügov močno zaraščenoga borovoga loga zreloga za posekanje in izkoriščenja listja. Oda se tüdi na plüge. Küpi se lehko z hranilnov knjižicov in tudi na rate. Prekspelavanje včasi na čisto. Več pove lastnik JELOVŠEK v Tešanovcih. Učenec se sprejme v trgovini stekla i porcelana IVAN KOVAČIČ, Maribor Koroška cesta 10. Oda se 25 metrov finega sena pri VREČIČ IVANI Sodišinci. Razglas. Iz konkurzne mase prezadolženke: trgovke Irene Halmoš v Murski Soboti Prodam dne 21. in 22. marca 1932 v trgovskem lokalu na Aleksandrovi cesti hšt. 30. še ostalo blago: nekaj gotove obleke, suknje, kostume, hlače, oprsnike, razne štofe, gumbe, štelaže, late za šator, ponjave, krojaško lado, bicikl in peč in sicer proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Prodajalo se bo le samo 21. in 22. marca 1932. Murska Sobota, dne 14. marca 1932. Dr. LJUDEVIT ŠÖMEN odvetnik, upravnik konkurzne mase. Oda se Singer šivalni mašin za čevljara po niski ceni v Odranci št. 90. Vabilo na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Turnišču r. z. z n. z., ki se bo vršil 23. marca 1932. ob 13. uri popoldan v uradnem prostoru z sledčim dnevnim redom : 1) Poročilo načelstva in nadzorstva, 2) Odobritev rač. zaključka za l. 1931, 3) Volitev dveh članov načelstva, 4) Čitanje revizijskega poročila, 5) Slučajnosti. Ako bi pa ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se bo vršil čez pol ure kasneje na istem mestu in pri istem dnevnem redu, drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Pozor! Vsi tisti delavci, ki so delali leta 1931 na imanju Državne Ergele Karadjordjevo v Bački Palanki naj se zglasijo pri Bencak Jožefi v Skakovcih gde dobijo plačano, šteri so zvršili svoje delo po kontraktuši. Vsakši naj pride z tistim, šteri ga je pogodo. BENCAK JOŽEF. 4 NOVINE 20. marca 1932. Nacrt vučenja SREĆAKA ZA GRADNJU KATEDRALE Dobrotvornog Društva Sv. Vinka u Beogradu ZADOVOLJAVA I NAJVEĆIM ZAHTJEVIMA! jer za GLAVNI ZGODITAK OD DIN 5.000.000.- potreban je samo jednokratan ulog od svega DIN 200.— ! DOK SA NAJMANJIM ULOGOM OD DIN 25.- možete dobiti zgoditak od DIN 625.000.— ! NEMA IGRE NA KOLA JEDNOKRATAN ULOG! DOBICI: 2 x D. 2.500.000.—, 2x D. 500.000.—, l0 x D. l00.000.—, l00 x D. 10.000. — Cijene srećaka: Dupla srećka 1/1 ½ ¼ Din 200. l00. 50. 25. Nema igre na klase! Jednokratan ulog! Jedino vučenje: 1 maja 1932.!! Prodaju vrše: svi župni uredi, kolekture, novčani zavodi, crkvene i dobrotvorne ustanove itd. Centrala: BEOGRAD, Ulica Jovana Rističa 20. Prodajna podružnica: ZAGREB, Tvrtkova ulica 5. Za Prekmursko Tiskarno odgovoren: Hahn Izidor v M. Soboti. Izdajatelj: Klekl Jožef. Odgovorni urednik: Edšidt Janez v M. Soboti.