Političen list za slovenski narod. Po polt! prejeman velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. T administraciji prejeman, velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 (14.. za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamezne številke veljajo 7 kr. t Naročnino in oznanila (inserate) prejema upravništvo in ekspedieija v „Katol. Tiskarni" Vodnikove ulice št. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo, VrednIStvo je v 8emeniških ulicah h. št. 2, I„ 17. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob '/«6. uri popoludne. IsJtev. 208. V Ljubljani, v torek 12. septembra 1893. Letnik XXI. Nemiri v Italiji. Rim, 7. septembra. Italijanski in vnanji listi so objavljali le kratka poročila o nemirih v Rimu, Neapolju in drugih mestih po Italiji. Tukajšnji listi imajo sploh slabe poročevalce in telegrame za vnanje liste je oblastvo oskublo in pristriglo. Tako je umevno, da občinstvo ne izve resnice v pravi luči. V Rimu so trajali nemiri več dnij; četrti dan so 6ocijalisti, republikanci in jednake vrste nižji ljudje zgradili barikade ter se vtaborili na „Ponte Sisto", ki blizu francoske palače „Famese" veže levi in desni breg Tibere. Štiri ure so se tukaj razgrajalci ustavljali vojaškim in mestnim stražam. Še resnejši nemiri so bili v Neapolju. Tu je tri dni vladala popolna anarhija. Hiše in prodajalnice so bile večinoma zaprte, po ulicah so divjali otroci, ženske in moški, promet je bil popolnoma ustavljen. Razdivjanost je dosegla vrhunec, ko je neki redar smr.jo ranil jednajstletnega dečka, katerega truplo eo nosili kot žrtvo po ulicah. Mestna straža je bila preslaba, da bi zajezila val razljučene ljudske strasti. Uporniki so s petrolejem polivali ter zažigali vozove konjske železnice ter razbijali plinove svetilnice, da so bili mnogi deli mesta v noči popolnoma v temi. To noč so bile zaprte tudi vse kavarne in lekarne. Eo so prišli mnogi polki v Neapolj, naredili so mir. Kakor sem že zadnjič poročal, skušali so nekateri krogi razglašati te nemire le kot odgovor na krvave dogodke v Aigues-Mortesu, ki so žalili italijansko narodno čustvo. Kdor pa od blizu opazuje italijanske razmere ter občuje z ljudstvom, mora le pomilovati vire, ki z narodnim plaščem pokrivajo občno bedo in revščino. Kolikor poznam tukajšnje javno mnenje, ljudstvo v obče bolj simpatizuje s Francozi, nego s ka-terim-koli drugim narodom. Uzrok zadnjih nemirov torej ni bilo sovraštvo do Francozov, krvavi boj med francoskimi in italijanskimi delavci v Aigues-Mortesu je le vzdramil nižje slojeve ljudstva iz pa-talogičnega stanja ter je bil povod pretkanim agitatorjem in rogoviležem iz poklica, da so dali duška globoki moralni vzrujanosti. Jedro italijanskega naroda je še zdravo, ljudstvo posebno nadarjeno, toda zanemarjeno v vsakem oziru, najbolj pa tare delavske stanove nepopisna beda. Italijo imenujejo „vrt Evrope", in z vso pravico, in vendar strada delavec vsakdanjega kruha. Glavni uzrok revščine pa je, da v Italiji, dasi je poljedelska dežela, ni pravega kmetske g a stanu. Zemlja je večinoma last plemstva in posameznih Nabobov, kmet je v obče le duinar, ko za neznatno plačo v denarju in pridelkih vtepava grudo svojemu gospodarju, oziroma velikemu zakupniku. Le malo je kmetov, ki imajo mršavo kravo v hlevu, ali svojo streho. Res je, da kmet nima dolgov, a tudi nima kredita, nima sredstev, da bi se izkopal iz žalostnega stanja, akoravno živi jako trezno in skromno, a je tudi politično mrtev. Ako pa v poljedelski državi kmet nima denarja, čutijo to mizerijo tudi trgovci po mest h. To je istina, oprta na fakta, dokazana v zgodovini, čeravno so mnogim rojenim politikom kmetski žulji le mačkine solze. Italija tudi nima prave industrije, trgovina je navezana la na zemljiške pridelke, in ker so davki že neznosni, ne dobi potrebnega zaslužka niti delavec, niti zemljiški veleposestnik primernih dohod- kov. Zato pa leži mnogo zemlje neobdelane in delavci si iščejo boljšega zaslužka v tujih deželah. Ako pa ljudstvo živi in tava v takih razmerah, kakor sedaj italijansko, ako ga politični voditelji tolažijo le z narodnimi frazami, a mu ne odpro vira vsakdanjega kruha, ako narod obupa nad boljšo bodočnostjo, potem lahko najmanjša iskra zapali požar, prouzroči nevarne nemire, krvave poboje, kajti takemu narodu je vse drugo manjše zlo, nego neznosno stanje, žalostna gotovost. Ker si drugače ne more in ne zna pomagati, tolaži si dušo in lajša bedo pri najmanjši priliki z izgredi. Zadnjič je bil povod nemirov poboj italijanskih delavcev na Francoskem, kmalu na to zahteve iz-voščkov v Neapolju, jutri je lahko prepovedana tombola ali razpuščen shod. Istina je, da je netivo pripravljeno in da vsaka iskra more zanetiti ogenj. Ne pretiravam, ako trdim, da se ljudstvo tudi vojske ne boji, ker sedanji oboroženi mir ga tira le v obup. In v takih razmerah glasneje nego zakoni govorš oni elementi, ki v splošni anarhiji iščejo svojega dobička. Tako je, to potrdi vsak razsoden Italijan, naj je prijatelj ali nasprotnik sedanjega sistema. Nedavno sem govoril o tem z odlično osebo, ki sicer proslavlja Garibaldija kot vzor italijanskega narodnjaka, a ta odličnjak je izustil besede: „Tudi ruska vlada je boljša, kakor italijanskih liberalcev, ki so narodu obljubovali vse prostosti, a mu pustili le to, da sme lakote umirati." To je pravi uzrok nezadovoljnosti po mestih in deželi, to je gonilna moč pri vseh nemirih in izgredih, katere v pravi luči osvetljujejo bombe predrznih anarhistov. LISTEK, Avgust Cieškovski. V nedeljo dne 10. t. m. je imelo poljsko „ved-novstno društvo" v Poznanju veliko tlovesnost na čast petdesetletnici, kar deluje na slovstvenem polju Avgust Cieškovski. Njegovo ime se sedaj tudi mej Poljaki redko kedaj imenuje, njegova dela se malo bero, toda če omenjamo, da ga je Mickijevič visoko cenil in da je Žiga Krasinjski poleg Mickijeviča in Slovackega kot tretjega mej prvaki poljskega slovstva imenoval Gieškovskega, potem je pač oprav-dano, da ž njim ob kratkem seznanimo tudi slovenske bralce. Poljsko modroslovno slovstvo ponaša se z malo samostojnimi velmoži. Branislav Trentovski, Karol L i bel t, Josip Kremer se nam imenujejo; poleg njih pa — Avgust Cieškovski. Temu možu je tekla zibelka na Podlesju 1. 1814. Vseučilišče je obiskaval v Berolinu in dovršivši svoje študije, se je podal na pot po Evropi. Prvo njegovo delo je bilo v nemškem jeziku ; Prolegomena zur Historiosophie mu je dal naslov in v njem je pobijal Heglove nesmisli glede zgodovine. Drugo delo njegovo „du credit et de la circulation" se peča z narodnogospodarskimi vprašanji. V nemškem in francoskem jeziku je v obče spisal še mnogo vzlasti modroslovskih razprav, največ pa je seveda pisal v svojem materinskem jeziku. Ravno sedaj priobčuje »Biblioteka varšavska" nje- gove poljske spise. Mej njimi omenjamo »beseda o jonskem modroslovju", »Nekaj spominov iz Rima", »organizacija lesne trgovine", „Misli o splošnem stanju angleških financ" in najznamenitejše njegovo delo „oče naš", izdano v Parizu 1. 1848. 2e leto dnij pred tem se je naselil na Poznanj-skem in tam se je udeleževal tudi političnega življenja. Bil je izvoljen poslancem in s K. Libeltom je vodil v zboru »poljsko kolo". L. 1869 je izdal kot nekako dopolnilo svojemu »Očenašu" — »Pota duha" in potem je umolknil in se popolnoma odtegnil javnemu življenju. Kedor pozna poljsko slovstvo, ve dobro, da je uprav za te dobe, ko je deloval naš Cieškovski, naj-bujneje se razcvital romanticizem. V zvezi ž njim je sanjarski misticizem in mesijanizem dajal temelje dušnemu obzorju poljskim pesnikom in pisateljem. Vsi so imeli globoko versko prepričanje; bili so pravi, živi kristjani tako, da vzbujajo v tem obziiu naše največje občudovanje. Saj je v naši vere prazni dobi skoraj čudež, če dobimo kakega slovstveno delujočega lajika — vernega. Iz te žive vere se je razvilo pri poljskih pisateljih romantične dobe neko sanjarsko prepričanje. Zaupajoč v neskončno pravičnost božjo so v svoji navdušeni ljubezni do domovine jeli gledati svojo Poljsko v nekakem višjem sijaju. Prisojali so ji neko mesijansko poslanstvo v Evropi, ki ima povsod zanesti misel ljubezni in bratstva in povsod streti trinoge. Podobno misel izraža tudi Stritar o Slovanih sploh v svojih pesmih. To misel je modroslovno obdelal Cieškovski; ni čuda tedaj, daje imel ob svojem času na največje in najduhovitejše može toliko vpliva; h krati pa tudi ni čuda, da je v naši socijalističui dobi — pozabljen. V svojem »očenašu" deli Cieškovski zgodovino človeštva ua tri dobe. Dve ste se že pričeli, tretja se kmalu prične. Prva je »natorna doba", predstavlja jo Adam; druga je „doba misli"; njen stvoritelj je Kristus; tretja je „doba krščanskega dela"; prične jo neki novi Adam, ki ga imenuje sv. pismo »to-lažnika". Ko se dokonča tretja doba, stopijo na po-zorišče slovanski narodi, vzlasti Poljska, »križani narod, živa in sveta žrtva, po kateri postane Bog človekoljubje, kakor je po Kristusu postal človek". — Vse to izvaja iz očenaša, ki ga imenuje „vrsto splošnih prošenj in izraz teženj vsega človeštva, razodetje in proroštvo". Jasno se vidi tu vpliv pan-teističnega Heglovega modroslovja, ki je tu na verskem temelju rodilo protikrščanski misticizem. Modroslovje je že zdavnej opustilo to smer; vender pa godi človeškemu srcu, če v sedanji materialistični dobi motri plodove človeškega duha, ki je poln vzvišenih krščanskih vzorov v Bogu iskal resnice in pravice, če je tudi — zapeljan — zavozil na kriva pota. Poljskemu narodu, ki oslavlja svojega velmoža ua večer njegovega življenja, se pridružujemo tudi mi želeč svojemu narodu, naj bi torej vstali možje, ki so si ogreli srca z božjimi vzori ob pravem krščanskem modroslovju. Dr. S—n. /f Politični pregled. V Ljubljani, 12. septembra. » Badeni. Da je cesar galidkega namestniki pri vsprejemu zelo odlikoval, to je dalo povod mnogim govoricam in časnikarji so si že belili glave, kaj da to pomenja. Posebno se je zatrjevalo, da bode grof Badeni morda poklican v ministerstvo. Odkar je odstopil Duuajevski, imajo Poljaki le jednega svojca v ministerstvu in poljski listi so že večkrat izražali željo, da se kak portfelj izroči kakemu Poljaku. Zaradi tega se je pa posebno sedaj mislilo, da bode grof Badeni poklican v ministerstvo. Grof Taaffe je bolehen in torej ne more več voditi mi-nisterstva notranjih stvarij in je bode odstopil grofu Badeniju. Nekateri so pa celo trdili, da je grof Badeni morda izbran, da bode še ministerski predsednik. Olicijozna glasila pa zagotavljajo, da grof Taaffe ne misli na odstop, pa tudi na to ne, da bi komu oddal ministerstvo notranjih stvarij, dokler bode zato čutil dovolj moči. Potem takem grof Badeni še ne postane minister in Poljaki se bodo morali zadovoljiti še nadalje z jednim samim svojcem v ministerstvu. Cehi in Poljaki v iSleziji. Pač bi bilo jako potrebno, da bi Cehi in Poljaki vzajemno postopali v Šleziji, ker obojim preti nevarnost od Nemcev. Žal, da se tudi tukaj skuša zasejati razkol. Nekateri mladočeški listi so začeli napadati Poljake, da hočejo Šlezijo pridružiti Galiciji. Na to odgovarja „Dziennik Polski", da imajo z zgodovinskega stališča Poljaki starše pravice, nego so pravice krone sv. Vaclava. Sicer pa nikdo ne misli, da bi Šlezijo pripojili Galiciji. Nikakor pa Poljaki ne bodo dopustili, da bi se Poljaki v Šleziji počehili, kakor tudi ne puste, da se ponemčijo. — Borba se je torej že začela. Utegnila bi tudi nevarna postati zaradi tega, ker se v mnogih krajih v Šleziji govore narečja, o katerih je težko določiti, so Ii prištevati češčini ali poljščini. Za take kraje bi se utegnila vneti najhujša boiba mej Cehi in Poljaki. Prvi bi ugovarjali, da se v takem kraju osnuje poljska, drugi da se osnuje češka šola. Korist od tega boja bi pa imeli Nemci, po pregovoru: Ce se dva prepirata, se tretji veseli. Papeževa enciklika in liberalci. Ogerski liberalci znajo dobro izkoriščati za svoje namene mažarski šovinizem. To so pokazali tudi sedaj, ko je papež izdal encikliko do ogerskih škofov. Vsi njih listi se jeze nad vatikansko predrznostjo, da se v eucikliki priporoča, da naj škofje delajo na to, da se v zastope volijo pravi katoliški možje. To je poseganje v ogerske notranje stvari, o katerih nima nobeden drugi odločevati, kakor Ogri. Namen je očividen. Mažarski narod s svojo ošabnostjo hoče le sam gospodariti. Zatorej pa mislijo liberalci tako najložje nahujskati prebivalstvo proti poglavarju katoliške cerkve, če bodo pisali, da se neopravičeno meša v ogerske notranje*stvari in tako krati pravice mažarskega naroda. Za take stvari sta tudi jako občutljivi skrajna levica in Apponyijeva stranka, ki hočeta biti še bolj mažarski, nego je vladna stranka. Ogerski Rumuni niso zgubili poguma, če tudi sta dva obsojena zaradi znane brošure o razmerah na Ogerskem, ki so jo izdali rumunski dijaki. Rumunski listi z nenavadno odločnostjo pišejo. Tako pravi »Tribuna", da je omenjena obsodba napoved boja proti rumunskemu narodu in proti vsemu, kar na Ogerskem še mažarski ne diše. S pogumom in z mirno vestjo se bodo Bumuni borili. Boj se je Kumunom le vsilil. Na rumunski vse-učiliščni mladini je, da sedaj razkrije storjeno in-famijo, zahteva zadoščenja za prizadeto razžaljenje. Rumunski narod je poklican, da razkrije svetu, da v Kološu nista sedela na zatoženi klopi dva zločinca, temveč ves rumunski narod in da je obsodba najodurnejši izraz sovraštva mažarskega do rumun-skega naroda. — Po tej pisavi soditi, zadeli bodo Mažari na hujši odpor, nego so pričakovali in to ob času, ko jim že cerkvena politika napravlja toliko skrbi. Gibanje pa, ki se začenja, tudi ne bode omejeno le na rumunski narod, temveč se raztegne na vse nemažarske narodnosti na Ogerskem. Priznanje Koburžinovo. Upati še ni, da bi velevlasti tako hitro priznale bolgarskega kneza, ali vendar celo ruski list »Graždanin" priznava, da se to priznanje približuje. Avstrijski cesar je že bil vsprejel njega in njegovega ministerskega predsednika. Cesar Viljem je ob pogrebu gotskega vojvode ž njim jedel pri jedni mizi in sta gotovo tudi kaj govorila. Sedaj, ko je stopil Koburžan v osebno občevanje t avstrijskim in nemškim cesarjem, je že daleč prišel po potu do priznanja. Ta ruski list misli, da bi to ne bilo mogoče, dokler je bil na krmilu knez Bismarck. Mi pa mislimo, da se bodo polagoma pač tudi Rusi sprijaznili z razmerami v Bolgariji. Nekateri ruski listi že pišejo za Eoburžana in za Stambolova, Če tudi z veliko previdnostjo. Toliko je tudi vidno, da bolgarski narod pri vseh svojih simpatijah za Rusijo vendar ne mara biti od nje odvisen, temveč hoče biti samostojen. S tem bodo morali računati tudi ruski politiki. Ruski vojni minister Vanovskij si že več let prizadeva, da osnuje v oddaljenih delih ruske države samostojne vojne, da evropske ruske vojne ne bode treba pošiljati v azijske pokrajine. Na Kavkazu se je uvela občna vojaška dolžnost in osnovala samostojna vojna, da so se ruske čete lahko prestavile na zapad. V Turkestanu že imajo precejšnjo samostojno vojno. Sedaj snujejo tako vojno v transkašpiškem ozemlju, katero si je 1881. leta prisvojil Skobelov in ki se je povekšalo s pri-svojanjem Merva. Ob afganski meji je že več ba-talijonov strelcev in irregularne konjiče. Ko se osnujejo vse te vojne, Rusiji ne bode več potrebno imeti velikih vojnih sil v Aziji, kar jej bode posebno ugajalo, ko bi imela kako vojno na zapadu. Seveda se ne v^, če bode ta domača četa zanesljiva. Lahko bi se pač pripetilo, da bi se te domače vojne jele puntati, ako bode Rusija imela kako večjo vojsko. Vseh evropskih vojakov pač nikdar ne bode mogla Rusija odpoklicati iz Azije. Slovstvo. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko. Tega lista je sedaj izšel III. letnika 4. sešitek. Vsebina mu je: A. Koblar: Boji na Krajinah in zmaga pri Sisku pred 300 leti. (Dalje.) — Dr. Fr. Kos: Nekoliko črtic o turških vojskah. — J. Scheinigg: Slovenska osebna imena v starih listinah. (Konec.) — S. Robič: Kranjski mahovi. (Dalje.) — Mali zapiski: S. Rutar: Z Goriškega. — A. Koblar: Podobi sv. Jurija in sv. Ahaca v cerkvi sv. Radegunde v Srednji vasi pri Kranju. — J. Šubic: Viata iz leta 1638 v Kranju. — Dva stara zvonova. — Ostanki neke vrste retabel-altarja. — Soha svetega Petra v dvorski cerkvi. — S. Schulz: Črna štorkla. — J. Sašelj: Dve opazki k Vrhovčevi »Zgodovini Novega Mesta". — O izkopinah na Dolenjskem. Že iz vsebine je razvidno, da je list jako zanimiv in se priporoča vsakemu, kdor se zanima za slovensko 7godovino ali za naše domoznanstvo sploh. Cena mu je za vse leto 2 gld. Rinder der Karst- und Kiistenlander, von Franz S. Povše, Ackerbauschul - Director a. D. imenuje se knjiga, katere je sedaj izšel prvi snopič, ki obravnava govedarstvo na Kranjskem. Kujigo izdaje c. kr. poljedelsko ministerstvo, izšla je pa v zalogi c. in kr. dvorne knjigarne Viljema Fricka na Dunaju. Obširneje spregovorimo o tej pregledno in temeljito sestavljeni knjigi pri priliki. Dnevne novice. V Ljubljani, 12. septembra. (Shod volilcev v Metliki.) Iz Bele Krajine: Dne 17. t. m. poročal bode poslanec Šuklje v Metliki na Makarjevem vrtu ob 4. uri popoldne o svojem delovanju in vzlasti o prihodnji akciji za nadaljevanje dolenjske železnice iz Novega Mesta v Karlovec. — V tem, da naj se prej ko mogoče podaljša dolenjska železnica iz Novega Mesta čez Belo Krajino ter se združi s hrvatsko železnico, smo gotovo vsi Slovenci jedini, torej vsakdo v tem oziru pozdravlja tudi najneznatnejši korak, ki se stori v ta namen. Vzlasti pa je ta stvar tako važnega pomena za Belo Krajino, da najbrže poslanec Suklje ne bo imel volje udrihati po naši stranki ter ob enem »klanjati se verskemu čutu", marveč, da bi tvarine za njegovo poročilo dovolj oskrbelo vprašanje, kako do Karlovca podaljšati dolenjsko železnico. (Otvoritev dolenjskih železnic) je pred pragom in tem povodom zdi se nam umestno opozoriti naš si. meBtni magistrat in može, ki imajo tam „besedo", na par nedostatkov. Vsled otvoritve teh železnic, oziroma zdaj ljubljansko-kočevske proge, razširil se bode na Karlovski in D o-lenski eesti do kolodvora promet v c n a t ni m e r i, i n b i b i 1 o t o r e j vsekako umes tno, d a se peš-p o t za občinstvo do dolenjskega mostu, ob straneh Karlovske ceste dene v tak stan, da ljudem — domačinom in tujeem — ob deževnih dneh in po zimi ne bode g a z i t i p o n o č i p o ped v i s o k e m b 1 a t u; od mostu pa do kolodvora pa poleg tega še — v nekak nameček — na pol po — temi! Umestno bi torej bilo, da se loti mestna občina že zdaj sta* dija: bi li ne bilo na mestu, če se od konca Flo-rijanskih ulic do dolenjskega mosta ob obeh straneh položi kake ceneje vrsto tlak, od mosta do kolodvora pa število petrolejskih svetilnic podvoji, in skrbi ob enem za to, da bodo ob brezmesečnih, t. j. temnih večerih in nočeh dobro s v e t i 1 e , ne pa le »brlele" ali celo — nič svetile ! Oba ta nedostatka odpraviti je v interesu mestne občine in nje zastopa, in prej ko jih odstrani, prej bode prometu koristil. x (Premovanje konj) je bilo dne 9. t. m. na Vrhniki. Premije so dobili: A. za kobile z žrebeti: Janez Artač iz Notranje Gorice 35 gld., Marija Novak iz Podsmreke 20 gld., Franc Remžgar iz Loga 15 gld., Anton Rotler iz Podsmreke 15 gld., Jožef Dolinar iz Razor 15 gld., grof Leon Auersperg iz Zoneka, Franc Novak iz Plešivice in Jožef Dolinar iz Kožarjev srebrne svetinje; B. za mlade breje kobile: Gabrijel Jelovšek iz Vrhnike 25 gld., Franc Majdič iz Logatca 20 gld., Jožef Kušar iz Kožarjev 15 gld., Franc Gregurka in Sinje Gorice in Jožef Bernard iz Ljubljane srebrne svetinje; C. za jedno-in dveletne kobile: Pavel Petkovšek iz Vrhnike 10 gl., Martin Pire iz Matene 10 gld., Jernej Per iz Sapa, Štefan Furlan iz Mirka in Janez Jeraj iz Sinje Gorice srebrne svetinje. (Is Trebnjega) se je poročalo v „Laibacher Zeitung", da je bilo nekaj kaznjeucev iz Celja zbolelo, da je prišel c. kr. okrajni zdravnik iz Novega Mesta, odpravil nedostatke, kar jih je našel, in spoznal vodo štirih vodnjakov za nevžitno. — K temu poročilu pristavim, da voda najbrž ni bil prvi in pravi uzrok njih lahke bolezni, večinoma revma-tizma, ampak kraj, kamor so jih »pod streho" spravili. To je bilo namreč prav res pod streho komaj sezidanega, še ne dovršenega kolodvora. Tako zračnega prenočišča seveda kaznjenci niso vajeni. Ne zavidamo pa ne kaznjencev za pozornost, s katero se skrbi za njih telesni blagor, saj tudi nam rednim prebivalcem pade kaka drobtiniea od njih mize. Sicer pa preiskava ni bila kemična in pijemo vse rajši, kot vodo. (Nevihta.) V Trebnjem smo imeli v soboto popoldne nevihto. Začela je bila padati tudi toča, pa se je k sreči kmalu spremenila v dež, tako, da ni posebne škode, kakor da je otavo nekaterim zmočila. Zvedeli pa smo, da je na Pluski, kjer se odcepi litijska cesta od cesarske, vdarila strela in da ste pogoreli dve hiši. Vdarila pa je strela tudi v Mar-tinji vasi šentlovrenske fare v tepko blizu hleva in ubila dve kravi. (Posojilnica na Slapu pri Vipavi.) Dne 10. t. m. je bil na Slapu osnovalni shod sa ustanovljenje posojilnice, ki je sestavil pravila, da se vladi predlože v potrjenje. V načelništvo so bili izvoljeni gg.: Fr. Punčuh, učitelj na Slapu, kot načelnik, Jan. Malik, posestnik na Slapu, načelnikov namestnik, Janez Uršič, župan in posestnik na Slapu, Al. Frjančič, posestnik na Slapu, Janez Lavrenčič, posestnik v Vrhpolju, Anton Uršič, posestnik v Šent-Vidu, Jan. Dolenec, c. in kr. stotnik v pokoju v Vipavskem trgu, Fr. Štokelj, posestnik na Planini, Jožef Volk, posestnik na Erzelju, kot odborniki; Matija Erjavec, dekan v Vipavi, kot pregledovalec računov: Ferd. Malik, posestnik na Slapu, njegov namestnik. (Štajerske novice.) Ob brigadnih in divizijskih vajah je bilo zbrane okrog Lipnice mnogo vojaščine. V gradu Segau je bilo nastanjenih 60 md£ in 50 k6nj. Mej drugim je bil tukaj divizijski štab s pod-raaršalom baronom Alborijem in tremi generali in 20 častniki. Na željo je dn4 5. t. m. bila v grajski kapeli sv. maša, katere so se udeležili vsi častniki. Po sv. maši je bil skupen častniški obed, h kateremu je prišel tudi okrajni glavar. — 881etni posestnik Anton Vavpotič iz Rihtorovca je na božji poti k »Mariji Tolažnici" (»Maria Trost") nakrat umrl, vlila se mu je bila kri. — It kaznilnjce mariborske je dn6 7. t. m. ušel Peter Fischer, ki je bil obsojen na večletno ječo. Pri svojem begu je ukradel tudi obleko, katero je s kaznenško za-menil. (Dolenjska telczuica.) Iz višnjegorske okolice: železnico pri nas pridno gradijo. Veliki cestevod na Veliko Loko je ie obokan in glavno delo zvršeno. V predoru imajo le malo še obokati, samo kanal skozi predor bo dal še mnogo dela. Pravi tir je že položen od predora do Drage, po vai višnjegorski dolini. Zdaj posipljejo z gramozom; mala lokomotiva baje pride tudi v kratkem. Kolodvor je že na gladko ometan z malto. (Nadvojvoda Rainer) peljal se je včeraj zvečer skozi Ljubljano, kjer se je nekaj časa mudil na kolodvoru. Nadvojvoda Rainer je, kakor znano, nad-poveljnik našega brambovstva, ki ima sedaj na Notranjskem vojaške vaje. (Osebne vesti.) Za namestnega veroučitelja na ljubljanski nižji gimnaziji je določen alojzniški pre-fekt dr. Andrej K a r 1 i n in za kateheta na vadnici tukajšnjega učiteljišča stolni vikar gosp. Matija Mrak. (Nove stavbe.) Gradba deželne bolnišnice dobro napreduje in se je mali del vzdiga že iznad tal. Ce bode vreme v tekoči jeseni ugodno, bode se tudi v ostalih delih stavba jela kazati iznad temelja. — Hiralnica za duhovnike je pod streho in se pridno od zunaj lika. — Na novem mestnem svetu ob Tržaški cesti pa namerava g. Jos. Prosenc postaviti poslopje v parternej visokosti, za privatno stanovanje vrejeno, če bode mestna občina mu odstopila potrebni svet za ponujano ceno. — Po novem letu pa se prične s podiranjem sedanjega Luckmanovega poslopja in pripravljati prostor in temelj novemu poštnemu in brzojavnemu poslopju. — Le „Narodni dom", gimnazija, sodišča in — „Fran-Josipov" most čakajo ie odrešenja, a pravijo, da pridejo tudi ti na vrsto — počasi seveda 1 (Na včerajšnji semenj) prišlo je od raznih stranij prav mnogo ljudstva v Ljubljano. Prignali so veliko konj, manj pa goveje živine, in sicer 876 konj in volov, 262 krav in 60 junic, skupaj 1198. (Občinska volitev.) Pri občinski volitvi na Bo-žakovem v črnomaljskem okraju je bil za župana izvoljen Martin Slane iz Rosalnic, za svetovalca pa Ivan Pečarič. (Glas iz občinstva.) Javlja se nam: Pri hiši št. 3 na Karlovski cesti mole spred praga na pešpot dvoje stopnjic, ki niso ni po letu ni po zimi na mestu in služijo k večjemu v to, da se kdo vanje izpodtakne in pade, ali pa, osobito v zimskem času, vsled ledu spodrsne in se temeljito — poškoduje. Te stopnjice odpraviti bi bil skrajni čas. (Nova šola.) Deželni šolski svet je dovolil, da se osnuje Pri fužini v radoljskem okraju šola za silo. V to šolo bode hodil dvakrat na teden poučevat v mesecih april, maj, junij, julij in avgust učitelj iz Gorij. (Nagrada učiteljem.) Deželni odbor kranjski nakazal je onim mestnim učiteljem, ki so v šolskem letu 1892/3 poučevali v deških ročnih delih na ljudskih šolah ljubljanskih, 100 gld. nagrade. (Srebrni križec za zasluge) je dobil od presvetlega cesarja c. kr. nadpazuik in namestnik straž-nega nadzornika, Karol Dernovšek, v Mariboru. Dne 8. t. m. ga mu je c. kr. nadvodja A. Markovic slovesno pripel. (Zaknpni razglas.) C. in kr. intendancija 3. voja v Gradci zagotoviti si hoče potrebno množino kruha in ovsa za 1. 1894 potom splošne konkurence in razpisuje v ta namen zakupne obravnave, ki se bodo vršile v preskrbovalnem magacinu v Gradcu dDe 11. oktobra 1893, v Mariboru dne 9. oktobra, v Ljubljani dne 4. oktobra, v Celovcu dne 6. oktobra in v Gorici dnč 25. septembra 1.1. Ponudbe doiti imajo napominane obravnavne dni vsaj do 10. ure dopoludne pri dotičnih c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih. Natančneji pogoji se lahko ogledajo pri političnih okrajnih oblastvih in pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih magacinih, kjer leže nalašč za to obravnavo zvezki pogojev z dne 1. sept. 1893 na ogled. Zvezki pogojev se dobč proti plačilu 4 kr. za tiskano polo pri vseh c. in kr. vojaških preskrbovalnih magacinih, na željo tudi po pošti. Zakupni razglas, obsegajoč množino dobavnih predmetov, splošne pogoje in ponudbeni formular pogleda se lahko tudi v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani. (Iz Črnega Vrha pri Idriji: V soboto 9. t. m. je treščilo v hlev Janeza Rupnika (po domačb Poldeta) v Črnem Vrhu. Ljudje so prišli takoj gasit in so ogenj kmalu zadušili, kar je bilo tem lažje, ker je takrat dež kar curkoma lil. Kaj bi pač bilo, ko bi se ogenj razširil ? Hiše so blizu skupaj. Gasilnega orodja pa nikacega ni. Potreba je že skrajna, da dobi tako velika vas, kakor je Črni Vrh, svojo brizgalnico. Se bolj potreba je pa zadostno vode, kajti dvoje ali troje korit bi bilo ob požaru takoj praznih. Drugod, kakor v koritih, pa vode ni. Napraviti se bode morala lokev ali kal, kjer se bode voda zbirala za kako silo. (Ogenj) Danes popoldne ob 2. uri naznanil je strel z grada požar v ljubljanski okolici. Gorelo je na močvirju hišna št. 43 ter pogorela hiša razven sprednje strani popolnoma. Živino so rešili. Posestnik hiše je bil baje zavarovan za tisoč goldinarjev. (Pričetek Šolskega leta.) Na c. kr. obrtnih strokovnih šolah (strokovna šola za lesno industrijo in strokovna šola za umetno vezenje in šivanje č i p e k) se prične šolsko leto dne 18. septembra s slovesno službo božjo. Novo vstopivši učenci in učenke naj se v spremstvu svojih roditeljev ali njih namestnika zglase v soboto due 16. septembra pri ravnateljstvu; s seboj jim je prinesti odpustnico ljudske šole in dokaz, da so dovršili 14. leto. Bivši učenci in učenke zavoda se morajo tudi dnč 16. septembra zglasiti. Izvanredni učenci in učenke se vpisujejo takisto dne 16. septembra, potem pa tudi med šolskim letom, kolikor to dopušča prostor. — V javno risarsko šolo sprejema ravnateljstvo obiskovalce vsako nedeljo dopoldne; pouk v tem eddelku se prične v nedeljo dne 24. sept., a vstopiti je možno vsak poljubni čas med šolskim letom. — Na vseh oddelkih je pouk brezplačen. (Mil. senjski škof) dr. Jurij P o s i I o v i č je obiskal zadnji torek Maribor. Ogledal si je cerkve in zavode in ostal je pri mil. g. dr. Napotniku do druzega dnš. (Nesreča.) V Zejah dobrovske fare je pal 3 leta star otrok posestnika Krmelja po domače Smrekar-ja 7. t. m. v vodnjak. Žalujoči stariši so dobili edinega sinčeka mrtvega iz globine. (Iz Prage), 4. septembra: Razpor med Masa-rykom in Gregrom je poravnan: Gr^grovo ravnanje je bilo pravilno, in Masaryk se je zmotil, — tako je določil zbor poslancev svobodomiselne stranke. Masaryk bi moral iz mladočeškega kluba izstopiti, a on skliče poprej shod volilcev, od katerega bode njegovo postopanje v prihodnje odvisno. Dr. J. Gregr je naprosil tudi v nekem listu pokojnega poslanca Trojana, naj bi se on potegnil za Oskarja pl. Lu-schan-a, — priporočal mu je Nemca — češki radikalne. Razsodba poslancev je brez dvoma vzbudila veliko začudenje v mladožeškem taboru. — „Mu-seum krdlovstvi českeho" obstoji že 75 let, ustanovljen je bil pod predsedništvom grofa Franceta Ant. Koloviat-Liebsteinskega, in pred kratkim se je preselil v novo poslopje. Da zamore muzej primerno se razvijati, je treba denarja. Tu se apelira na požrtvovalnost naroda, da bi posamezniki pristopali kot člani z letnimi doneski 5 gld. 25 kr., 10 gld. 50 kr., ali jedenkrat za vselej 210 gld. — Pri zadnji nevihti na severnem Češkem je uničila toča, debela kakor pest, vse poljske pridelke, naredila mnogo škode na poslopjih, drevesih in med kuretnino. Po nekaterih krajih je vse tako, kakor po kaki bitvi. Ubogi kmet! — Ker so mnogi trdili, da se je priporočal znani kmetovalec Št'astny za po-slaniško kandidaturo, obeta on vsakemu, kdor bi to dokazal, 100 gld., in onemu, ki bi ga bil videl v Kolinu (za istim namenom), 1000 gld. V mlado-češkem taboru bi zastonj kaj takega iskali. Sicer je Št'astny Mladočehov prehud nasprotnik, in zato .... — Deželni predsednik je razpisal nove volitve za češki in nemški oddelek zemljedelskega sveta. — Katoliška društva so imela 30. avgusta svoj prvi shod na severnem Češkem. Predsednik Zdčnek Lobkovic je govoril: „Kaj hočejo krščanski socijalisti?" Opominjal je k slogi, naštel, koliko dobrega je storila stranka krščanskih socijalistov za ljudstvo in omenil: „Proč z ono vero, kojo imenujejo liberalci toleranco, med tem ko se naša krščanska vera vedno blati. Zahtevajo strpljivost od nas, a nimajo in ne poznajo nobene za nas." Za njim je govoril prof. Gratl z Dunaja o »ljudski omiki in tisku" in prof. dr. Schindler iz Litomeric o Mkato-liških društvih". — Pred jednim tednom ie snežilo na Snežki. Zgodaj 1 — Dn<š 1. septembra se je odprla električna železnica, katero je zgradil inžener Križik. Dolga je V/t kilometra, vlak rabi 5 minut in plača se 10 kr. Spomladi 6e bode železnica podaljšala. Isti inženir bode napravil na poljski razstavi v Levovu električno fontano, kakor se na njo spominja vsak obiskovalec češke razstave in je tudi ne bo pozabil. — V puškarski zalogi Antona J. Stausa v Ferdinandovih ulicah se je zgodila včeraj velika nesreča. Sedemnajstletni učenec Moravec je polnil patrone, in ker ni bil dosti previden, so se razletele. Sam je precej poškodovan, a škoda je tudi velika. Velikanske šipe so se razbile v majhne koščke, izpostavljeno orožje je večinoma pohabljeno, in torbe od stekla opraskane. Dolgo časa se je iz prostorov močno kadilo, kar je priklicalo brez števila gledalcev. — V sobotni seji praškega mestnega zbora se je sestavila interpelacija zaradi ustavljenja ali prepovedi, da se ne smejo dalje razobešati češki ogelni napisi. Interpelacijo je predložil inžener Kaftan. — Mihael Hornik, kanonik v Budyšinu, predsednik BMačicy Srbskeje", slavi svoj šestdesetletni rojstni dan. Zaslužni buditelj lužickih Srbov je bil pred dvema letoma nevarno obolel, a pozdravil se je in zopet čil deluje za prebujenje svojega naroda. Naj bi ga Bag še mnogo let ohranil! — V emauškem samostanu sta ee mudila te dni člana nemškega centruma, Hietze, profesor socijologije na miinsterski akademiji, in Tieper, poslanec državnega zbora iz Glasbacha. V Nisi bodeta imela predavanja. — V Lužci je govoril dr. Ed. Grčgr pred volilci. Ker so se pa poslušalci tako Jepo" obnašali, je bil prisiljen vladni komisar, zborovanje razpustiti. Mladočehi so se že tako privadili neredu, da se ga ne morejo več znebiti. (Povsod „Curliste"), na Bledu in v Ilidži! Čudna golemoga! Hercegovskega kopališča uprava naznanja svoje gSste v nemščini. Bilo jih je pa veliko! Od 15. maja do 15. avgusta jih je bilo stalnih 2333, prolaznih pa 6333. (Iz bosanske Dnbice) dne 6. septembra: Nič posebnega, še manj ugodnega Vam imam danes poročati. Vreme smo imeli letošnjo poletje za kmeta i zelo neugodno; vlaga nam je veliko škodovala pri ; pridelkih. V dežju smo želi žito in spravljali seno in sedaj je temperatura zelo nizka, tako da se bojimo slane. — Volkovi so se po Vel. Šmarnu pokazali v naši okolici ter pri belem dnevu blizo Du-bice raztrgali več drobnice. Tudi roparski hajduki se oglašajo po našem okraju; nedavno so orožniki, ki imajo ž njimi obilno posla, pet takih ptičev vjeli in izročili sodišču. — Dne 10. t. m. bomo v Du-bici imeli birmo. — Cesarjev rojstni dan smo obhajali posebno slovesno. Dubica je bila vsa razsvetljena in hiše vse polne ličnih zastav. (Poljske novice.) Vsi poljski časopisi popisujejo , slavnosti, ki so se vršile ob obisku N j. Vel i-jčanstva v Galiciji. Z največjo hvaležnostjo se spominjajo vzlasti besedij cesarjevih v Jaroslavu. Zanje se mu je izrazujoč svojo neomahljivo udanost še posebej zahvalil mestni zastop levovski in okrajni in mestni zastop krakovski. S poti cesarjeve se pripoveduje tudi mnogo lepih dogodkov, ki kažejo zlato srce našega vladarja. — Židovsko predrznost označuje ta-le dogodba, vršivša se pred nekaj dnevi v Stryju: Ni davno, kar se je dala krstiti neka židovka z Ogerskega in je vstopila v zakon s katoličanom v Stryju. Tamošnji židje so jo napadali, kjer so jo le mogli, obrekovali so jo in v vseh obzirih so jo najpredrznejše nadlegovali. Njihovo sovraštvo pa se je pojavilo pred malo dnevi še gorje. Na trgu so jo po dnevu obsuli, zmerjali jo in bili in že so zbirali kamenje, da bi jo bili kar na javnem prostoru kamenjali. K sreči so prihiteli orožniki in so s silo oprostili nesrečno žensko iz rok surovih Židov. „T a slučaj", pravi „Przeglad", po katerem posnemamo to vest, mora obrniti pozornost za to pristojnih o b 1 a s t i j na divjost židovske tolpe, katera se mora kakorkoli, bodisi tudi na najenergičnejši način omejiti, ker sicer bomo imeli v lastni domovini vlogo parijev, ki jih bodo strahovali tujci." — Kolero, kakor je znano, pospešuje najbolj nesnažnost. Iu če bi še sami ne vedeli, nam poljski listi ravno sedaj pišejo, da je nesnažnost pri Židih doma. Ce pri tem pomislimo, da je v Galiciji velikanska večina hotelov, prenočevališč in gostilnic v židovskih rokah, potem se nam ni čuditi, če se kolera ondu tako rada pokaže. Zid pa dela tudi s kolero — dobičke. Mesto Stryj bi se bilo moralo razkužiti s karbolom; neki žid je dobil to razkuženje v roke in — rabil je neki plin, t katerem je bil komaj majhen delček karbola. Tedaj tudi tu mu je bilo prvo in jedino — „khšeft" ! (Iz Dalmacije.) Dne 4. t. m. je obiskala Zader nadvojvodinja Doroteja. Jako lep vzgled je dala Zaderčanom s tem, da je drugi dan ob svojem godu prejela v koleg, cerkvi sv. zakramente. (Devici orleanski) so postavili 13. avgusta v Sinonu bronast spomenik, ki ga je izdelal ume-telnik Ruljo; čuduo pa je, da je bila vsa slavnost popolnoma v brezverskem duha. dasi je uprav jedino vera navduševala iuuašo /.dat.no znižanih cennli. #0 Mesto tajnika pri županstvu občine Loški Potok, pošta Travnik pri Rakeku je razpisano clo