Pospešeni razvojni tempo produkcije se odraža
v veliki potrebi dalovne sile
Potrebe kapitalne graditve v LRS za-devajo predvsem na pomanjkanje delov-ne sile v industrijskih centrih med tera ko se le delno zaposleni poljskj invino-gradniški delavci in manjši posestniki ukvarjaj< z vprašanjem, kako bi mimo vključitve v redni delovni proces do6egli pogcre za dostojno prehrano in preskrbo družin, ker jim te v zadostni meri ne nudi zaposlitev na lastni zemlji. Mnogi dobri očetje, sinovi in hrere so uvideli, da se danes ni treba bati za zaposM-tev in za ustvaritev fastnih in primernih živtjenjskih pogoiev, da danes ni po-trebno doma čakati v bedi in revščini, ko pa je odprtih nešteto vrat v obrafe in tovarne po Sloveniji in ofitalj Ju-goslaviji. Pogledati jetreba malo oko-li sfcbe, vprašati enega ali drugega znan-ca ali domačina, ki živi več ali mani avtobusnih ali železniških postaj od svo-jega kraja, kako živijo delavci v ebra-tih tovarnah in radnikih, pa vsakdo rad pove, da prejema>o delovni luidje za odgovornejša dela večje prejemke kot Ijudie, ki se zadovoliuiejo 6 pomožmra delom, ki se izmikajo vsakj odgovornosji in ki se ne trudi'o. da bi na slufbenem mestu dosegli več strokovnega znania in da bi s pomočjo tega izvrševaii kvali-tativna dela, ki vmajo več]© vrednost in ki dajejo možnost večjih pre>emkov. jemkov.
Ver tisoč delavcev bi moral dati ptu}-ski okraj v pomoč kapitalnemu gradb»-ništvu že tekotn meseca juniia t. l. Na terenu so ekipe, ki imaio nalogo potn»-gati kraievnim funkcionariem. zaintere-sirati delavce in male posestnike sa vključitev v delo v proizvodnii. O vsera tem je mnogo qovora in pisania ter oo-slušania po radiu. Neobičajno je delov-nim ljudem na podefelfu ob raznih mož-nosti, drugim ob fastni nPodlo^nosM. kam, kdat in v kako delo Mnoqi ne pozna^o pravic t službenem razmerju in razvemrh  raožnosti.
Urna mezda, plača po normah, plačilo za nadurne delo, nagrade. otroške do-klade, 14 dnevni dopust, ugodnosti n« železnicah ob dopuctu itd. »o n«ro<inosti ki jih ni na malem košrku /rmlje niti pri pomožnih delih na kmcčkih pospsf vlb Možnost šolanja otrok ?a kvalifi cirane delavce v indu6triisk'h šolah, v gimnaziiah in drugih strokovnih šolah in tehnikumih je gotovo več vrednaza otroke revnih staršev kakor služba za pastiria ali težaka Danes otroci ver ne mislijo na prihranke 6taršev, temvef bol; nalastne možnosti preživiiania in zaslužka. Kdo od staršev bi rao<rel jemaU otrokom pravice, da bi 6e poslu-žili širokih možnosti izšolarna in zapo-slitve? Svoifas so sinovi in hčerke leta in leta delali na domačih pospstvih i* nekai tisoč dinariev dote ali dedišMna Danes si labko sami ustvarijo doto s poklicem. Kdo od otrok bi ne videi ve-likp l^ubezni svoierra ofeta ali brata v tem, da je šel v službo, tam primerTio živel in nekai prihranil ?» mater in otro-ket Katera fena bi se aramovaia n^izna+i hišnemu gospodariu, da je njen mo? v državni službi? Mesto sporov in krega-n)c zaradi oninrin''kania iti bede bl zs-vladala med starši in atrrtci stalna skrb. kaf delaio, kako ^iviio, oh svideniu pa (jrijetno srefani« in po«?hi5anie. ka-ko se obna«a'e domaci liudie med 'iud-mi od drugod, kako dela^o v kolektivu. kdo  je spretnejši   močnefši   itd
Vse to mnogi premišliajo K hi^am prihajajo funkcionarii iz vasi in mes'a ter celo iz LjubHane. PoiesnJTaiejo in vabijo- Pridite Povsod boste iiveli sku-paj s poštenimi in delovnirni delavd Hi malimi pose6tniki, ki iinajo zrareB skromnega bngastva zemlie tudi neiz črpno booastvo svoiib dela navaierrh rok in razumevanie živlierva. Česar zem-lja ne more dati si pomaaaio ustvari*i z delom v obratih in tovarnab Ni te^Vo živeti enak med enakimi. oče med oč^M dekle med dekleti. fant med fanti. Vsi poznajo fivlienie. V6i iiubiic svoi dom. 6voie /ene otroke in vse kar ]<• bilo v niihovem živlieniu nekai vredno V delavnikih delaio ob nedeliah porivaio in fe le moreio. smukneio dnmov oo-gleda» ali oa dobiva^o obiske zdoma Tedni in mesecj minevaio kot bi trenil Vidni delnvni usp°hi ustvanaio obfu-tek, da so bili doma nevažni, za slvižbo in  obrate Da veliko pomenijo.
Vse te možnosti zavijajo v laži m fantastične kombinaciie tisti licemerci, ki niso n:kdar cenili dela. kj so pričakova'i, dr jim bo novi družLeni red prinesei brezdelje in ra^ko.šno živiipnie ah pa ae bi radi ostali sam: doma ker iih 'efiram. dd bi razqaMli svoio zaostalost Kateri kmet bi tnogel tmditi delavski družini ist- možnosti in živ!ieni6ke pogoie kot jih nudi država? Trenutno še lahko nu-diio kako staro bajto ali skromnj koti-ček. kak košrek mlie, pri obedu a!i ˇečerji   kos   pogače,   mesa  in   nekoliko
desetakov, to je vse. Kateri od njih bi rekel: Janez. zato ker si mo| težak, born placeval stroške za šolanje tvojih otrok ali stroške za zdravljenie tvoje žene <9b boleznj aliporodu; poslal te bom zafo 14 dni na počitnice v hribe ali na morie Priznati morajo, da svojini delovnim po-močnikom tie morejo toliko nuditi kot jim nudi država.
Vse to bodo moral} pojasnjevati te-renski funkcionarji OF svojim sorodni-kom, sosedora in znancem ter jih prepri-čati, da jib vabijo delavci v svoje obrate in tovarne, da jih vabiio učenci v stro-kovne šole. Kdor se n[ odločil dane.6, se bo za delo odločil jutri, glavno je1 od-loči; se bo in odšel takoj na delo. Skromni ljudje se počasi odločajo korak za korakom naprej in tam tudi ostajajo.
Kdor od funkcionarjev OF pa bi se bai govoriti resnico, pokazati pomoč pri od-piranju rpogleda delovnim Ijudem v Hi^žnoeti dela ia ratvoja, bi s tem do-kazai, da podpira bedo in pomanjkanie, zatstalost in nerazgledanost, najhujše sovražnike delovnih. ljudi in njihovih ctrok. Za to jim nedvomno ne bo nikdo hvaležen.
Mnoge akcije je biio v ptujskem okra-ju TRogoče izvesti, ko je ljudstvo vedelo. za kaj gre, ko je Ijudstro lahko o vsem razmifljaiO in eklepalo ter spoznavalo, da jim Ijudska oblast res nudi pogoje ze. delo in življenje, ki so jih ob krivi-cah in težavah vedno zeleli. Tako bo potekla tudi ta akcija, če bo dovolj po-trpljenja in prepričevanja.
Jak.