Vsebina 8. zvezka:
Str.
1.	T.Zupan: Mlademu prijatelju. Pesen.......449
2.	J. Gimperinan: Lobänja. Pesen..........450
3.	—b—: Kamn6ni hram. Pesen..........450
4.	Dr. Pr. Detela: Malo življenje. Povest. (Dalje).....451
5.	Dr. Pr. Kos: Slovenci za Karola Velikega II.....460
0. T. Zupan: Iz PreŠirnovega življenja. III.......464
7.	S. Rutar: Svctoivanski evangelij.........471
8.	.lanko Kersnik: Lutcrski ljudje. Povest. (Dalje) ....	474
9.	—b—: Narodov grob. Pesen ...........470
10.	—b—: Življenja cvet. Pesen.............479
11.	Pr. Levstik: Velesalo, substant. n., a .ne: Velesovo, adj.
poss. n..................480
12.	J. Trdina: Bajke in povesti o Gorjancih. 10......483
13.	J. Jesenko: Zemeljski potresi. (Dalje).......488
14.	S. Gregorčič: V obrambo............494
15.	M. Lazar: Rokopis Jenkovih poezij ..... . .	504
16.	— Slovenski glasnik /...........507
Opomnja. Ker se nam je najprimerneje zdelo vso obširno „Obrambo" gosp. S. Gregorčiča objaviti na jeden pot, moralo je iz te ševilke izostati nekoliko drugih člankov.

Izdajatelji: Janko Kersnik, Fr. Leve*. Jos Stritar, dr. Ivan Tavčar.
Leto II.	V Ljubljani, 1. avgusta 1882.	Štev. 8.
Mlademu prijatelju.
^li bodo, ko se snideva, P Kot danes lifca ti cveti a; Li iz očesa tisti žar Kot danes gorel bo v si k dar?
Li boš še takrat to slavil, Kar mlad naučil si se bil: Li bode Bog ostal ti vse In stvar njegova to. kar je ?
Li s čela bode mkidostna Brezskrbnost ti odsevala; Li tisti bo veselja svit V obrazu jasnem ti razlit ?
Li srce prosto bilo bo Kot danes ti ned61žnostno; Li noga kakor zdaj lolika Bo takrat še ti stopala V
Li bo beseda gladka še Iz ust ti razsipala se; Smehljanje tisto zibalo Se čez obličja ti neb6 ?
Li bo telesa in duha Ostala neizkaljena Ti gibčnost za prihodnje dni Bog sam to v6 povedati. . .
Tako ugibal sem tedaj, Ko vaš zapuščal drag sem kraj: ln želel sem, da vidim spet Nedolžnost tvojo — zdravja cvet!
Tomo Zupan.
liife^
i
Lobanja.
pred m dno vrhu groba ležiš. ¥ Duhil nesmrtnega ti posöda,
Ozbiljne misli mi v duši budiš, . Ostanek Adamovega zaroda.
Kakövo nosilo tebe telö, In kdko nosila nekdaj iuie si,
Povedati mi ne more uikdö, Izbrisana iz družbe žive si.
Če mrdmorjev spomenik ti stal, Če križ les6n je na hribci gröba,
Lehkö, da vihär ga razdejal, Lehkö, da zgrudila ga je trohnöba.
O žitji se tvojem izgubil sled, Na vsa vprašanja molče se smeješ;
Po volji tebi je stvarstva red,
Če sneg te krije, če v solnci se grčješ.
Lehko, skrivnostna posoda ti, Preprostemu duhu si bila sedež.
Čast lehko si bila naroda ti, Ko nosil te oblasten jo vedež.
Lehkö ti gospod je svobčde bil sin, A lehko tudi zatiranec sužen,
Lehko ubčžec, lehko bogatin, Molčeč samotar, jezičnik družen.
Vse, kar ponujal ti čas in dajal, ln k&kcršcn si ndslov imčla,
Vse čas je zopet odvzel kakor dal, In sama bodeš sköraj strohnela.
Že davno bil tžbi je gr6b izkopiln, A skoraj vzprejme zemlja še mene,
Takrat se ozdravim vseh žgdčih ran V naročji hladnem gomile zelene!
Jos. Cimpevman.

4	Kamneni	hram.
fz morskih pen, zelenih pen	Nanj ptiči mdrski sedajo
"■^Kipi mogočno hram kamiičn,	In v temne Yöde gledajo
V viharnih dnevih nezmajän,	In letajo nad penami
Na dnu morju ne pokopan.	In jadrajo nad stenami! .
Vode ob njem razsajajo In treskajo in vstajajo, Ko htelo bi prepluti ga In vekomaj razsuti ga!
Le stojaj hram, takö močan, V viharnih dnevih nezmaj&n In silam vsem upiraj so In čez morje oziraj se!
Saj naš si hram na sred inorjA Ki pod teboj rohneč divja ln hoče potopiti nas ln v večno noč zaviti nas!
—b-

Malo življenje.
Povest. Spisal dr Fr. D e te 1 a.
XVII.
ečarjevim se je čudno zdelo, da ne izreče Jurij nikdar želje, da bi videl zopet svoje domače, ko mu je bilo vsako nedeljo tako pri rokah. Kakor se jim je od začetka to pametno videlo, da ne sili domov, tako so mu zdaj sami ponudili, če hoče obiskati kako popoludne svoje ljudi: a vselej se je odtegnil. Malo preveč je sam svoj, dejali so in pustili ga pri miru. A zavzeli so se zopet, ko ni hotel iti k sv. Florijanu v nedeljo po binkoštih, kadar je gori veliko sveto opravilo. Mežnar Ožbe je bil vse posebno povabil in sobotni večer nesli sta dekleti lepih vencev in cvetic v cerkev. Vse je hotelo biti pri opravilu in mati je rekla : „Jurij, jutri boš pa lehko govoril s katerim svojih znancev. Dolinci močno pridejo k sv. Florijanu."
„Jaz pojdem rajši kakor po navadi," pravi Jurij.
fcO kaj še! Le pojdi gori! Saj še nisi videl cerkvice nikdar tako olepšane. Pojde pa jutri sam oča k sv. Andreju."
„Ne, mati, jaz grem res rajši zjutraj. Naj pa oča gredo sem!"
„E, kaj bi se branil!" pravi Matija. „Le pokaži se, kakšen si. Ali se sramuješ, da pri nas služiš?"
„Kaj se bom sramoval. Služba tu kakor tam."
„No, silil te ne bom. Pojdeš pa sam k sv. Andreju."
Malo čuden človek se je pa zdel Jurij vsem in Lenčika je bila posebno nezadovoljna. Se le drugi dan se je umirila, ko je videla Anico zraven sebe v cerkvi in znala, da Jurij ni zarad nje šel k sv. Andreju.
Sv. Florijana gora pa je polna prazničnih ljudij in pomlajen skače stari Ožbe sem ter tja. Zdaj teče s kadilnico po oglja, zdaj v
29*
zvonik na zvonca, zdaj ošteva srborite fantine dolinske. Tu tišči jeden, v zvonik: „Ali smem iti gori v vaš dimnik piskre pomešat V" „Boš juskre mešal, sitnost!" lmduje se Ožbe. „Da mi doli padeš!" — „Koliko daste, oča, pa doli skočim?" A mežnar se zaničljivo proč obrne. „Poredni paglavec!" pravi. .Palico bom vzel, boš pa drugače skakal." — Tam na trati stoji nabit možnar, tega je treba izprožiti. Okrog je zopet polno nagajive mladine. „Sestico mi dajte, oča!" nagaja zopet mladi sitnež, „pa se usedem na možnar, kadar boste izprožili, ali ga pa v roci držim." A Ožbe se malo meni za vse to in le gleda, kako bi povišal slavnost tega dneva.
Proti poludnevu je že bilo, ko se je po končanem opravilu množica jela razgubljati z gore. Jurij je ravno živino opravljal, kar priteče Lenčika.
„Ob Jurij, Jnrij. pojdi hitro, pojdi Štefanu pomagat! Hudo se mu
godi."
„Kaj pa je?" vpraša Jurij in hiti za njo.
Ko prideta blizu pota, ki se zavije proti Dolini, zasliši se kričanje Štefanovo: „Ti zlodej, ti! ti vrag! Ali boš izpustil?" In ko prideta zraven, ležal- je Stefan na tleli in neki fan tin ga je obdeiaval s pestjo, še drugi pa je stal zraven in smijal se. Jurij odvali hitro fanta raz Štefana in ko se drugi vanj zažene, pomeče mlada razsa-jalca po bregu, da jima preide poželjenjc po pretepu. A komaj je Štefan prost, skoči za onima dvema in po bregu bi tekel za njima, da ga ne obdrži Jurij s silo.
„Ta sodrga dolinska!" hudnje se Štefan in kri mu teče iz nosa in iz ust po raztrgani obleki. „Taki paglavci se pridejo gori pretepavat. Hu, naj ga še jedenkrat dobim ! No, pomnil me bo, mislim!"
„Pusti jih, Stefan," opomina Jurij. „Kdo se bo s takimi po-balini pečal!"
„Se jedenkrat naj mi pride v pest! Glavo prosučem, da bo v Dolino šel, pa sv. Florijana gledal. Taka žaba!"
„I kako pa, da ste se začeli ruvati?" vpraša Jurij.
„I kako že? Saj tak človek s tem namenom gori pride, da bi razgrajal."
„Zakaj si jih dražil, Stefan?" pravi I/enčika. „Vidiš!"
„Kdaj sem jih dražil?"
„Zabavljal si jim; pa sem ti branila."
„Nič jima nisem rekel. »Samo toliko sem dejal: Fanta, ali vama pot pokažem ? Pa sta bila precej huda. Jaz si pa tudi ne pustim vsega reči."
„Ti si rekel: Danes je cesarjev god, in si jednemu klobuk izbil z glave."
„Kaj pa je to tacega? Kaj pa je oni rekel? Ali ni tebi dejal: Dekle, nesi fanta domov, če ne ti ga vzameva. Potlej smo pa skočili vkup. Dva sta bila proti jednemu, pa komaj sta me zmogla. Pa bi me še tudi ne bila, če bi se ne bil spotaknil."
Milovaje je peljal Jurij Štefana domov in tudi Lenčiki se je smilil tako potolčen.
„Zakaj nisi prej mene poklical?" dejal je Jurij. „Bila bi jima že pokazala."
„Oh, saj res!" tarna Stefan. „Pa sem mislil, da ja uzcnem sam. Tii bil bi ja tudi, da nisem padel."
„Drugič jima vrneva," pravi Jurij in hvaležno mu stisne Štefan roko. Naprej' in naprej pa je govoril o svojem maščevanji in koval naklepe, kako bi nesrečna fan t al i na privabil zopet na goro. „Da bi ja le prehudo ne zdelal!" dejal je. ,.Jaz imam trdo pest in si ne upam udariti z vso močjo. Tome inalo zavira. Se ve da! ubij zlodja, imaš pa sitnosti!"
Popoludne pa so Šli. to jo bila že taka navada, obiskat starega Ožbeta. Štefan je pozabil svojih bolečin, samo da spremi Lenčiko. Ožbe je bil že zopet sam se svojo zakonsko družico in vesel je pripovedoval, kaka je bila pridiga in kako slovesna i naša.
„To-le mora iti še danes v zrak!" dejal je in pokazal zavitek smodnika Juriju. „Dve libri ga je, pa nič ne de, če prav goro razneseni. Ali znaš ti možnar nabiti?"
„Znam," odgovori Jurij. Kajti Ožbe je sicer rad streljal, a nekak strah gaje bil vselej, kadar jo nabijal. „Vrag naj se izproži. pa imam!" dejal je in kadar je zažigal, skrival se je za drevo in odskakoval tako daleč proč, da se je vse čudilo njegovim starim nogam. Jurij pa je bil streljanju vajen in trdo je nabil možnarček z žaganjem in kamenjem in ko jo počilo, udaril je Ožbe dlan ob dlan : ,,Vsa dolina se mora zganiti, tako je zagrmelo!"
Bazkazavši malo število znamenitostij peljal je goste v svojo nizko hišico, kjer je bila ženica že mizo pogrnila in obložila z jedili in pijačo. Vina in mesa je bil dobil od farne vasi, vse drugo pa je
bil domač pridelek. Do poznega mraka so se veselili med sabo. Ožbe je zopet pripovedoval dogodke svojih mladih let, kako je pastiroval in kravaril doli v graščini: kako hud je bil gospod, da se ga je vse balo, samo njega je imel rad, ker Je bil pogumen fant. Mladi gospod je pa študiral nekje daleč in malokdaj je prišel domov. Kadar je bil pa doma, hodil je okrog ves bel, vso obleko je imel belo kakor kak Hrovat. Ožbeta je pa to jezilo. Kaj bi se kdo pačil, če ni treba! Graščinskega bika pa še bolj; kar sivo je gledal pa pihal je, če je pogledal beli gospodič v hlev. „Jaz sem pa tiho bil," pravi Ožbe, pa na priložnost čakal. Pa vzame jedenkrat mladi gospod puško pa gre po cesti kakor na lov. Pa v belih hlačah na lov ! • No, pa saj ni hodil v hosto: tam je bilo neko dekelce v vasi, drobna reč, pa so rekli, da tja lazi. Jaz pa ne vem, ali je bilo res ali ne, zato pa nične rečem. Proti vasi je pa šel in jaz sem bil ravno v hlevu. Ti nerodnost, ti, takrat se mi pa bik odtrga. Kakor živ vrag dere žival za gospodom. Gospod pa vrže puško iz rok in beži kakor tristo zajcev. Gospa zagleda fanta, ki-je tekel po polji, pa začne kričati na žive in mrtve, jaz sem pa tudi vpil kakor hribovska kola: Jožek, vaba! jožek, vaba! in dirjal po bregu. Žival je bila pa gospoda že do Dolinščice prignala; kar nič se mladič ni pomišljal tam, ampak v vodo se je zagnal, naš Jožek pa za njim. Na oni strani je bilo nekaj dreves, za tiste je gospod skočil, da sem jaz odgnal sitneža. Bele obleke pa ni nič več nosil in kaka je tudi bila! Jaz sem se pa smijal na tihem."
„Navihani ste bili, oča, navihani, ko ste bili mladi," pravi zvesti . poslušalec Jurij. Štefan se je pa zmeraj po malem hudoval nad dolinskimi fanti in pravil, kako je dva mesaril in davil. Anice ni bilo zraven, Lenčika pa, ki je prišla z materjo, vesela je bila in na ves glas se smijala zdaj Ožbetu, zdaj Štefanu.
Ljudje, ki malokdaj vina pokusijo, hitro se omamijo, kadar ga pijo. Kolikor delj je bil za mizo, toliko hrabrejši je postajal Štefan. Kričal je in metati se je hotel z Jurijem, ki ga je komaj miril. Toliko gostobesednejši je bil pa tudi Ožbe: čedalje hitreje mu je tekel jezik in zdaj mu je to prišlo na misel, zdaj to.
„Še jedno kupico, Jurij!" je vpil. „Še jedno! Nič ne pomaga, ti moraš! Ti si moj fant, pa ubogaj pa pij! Tak fant, lie! In, Lenčika, še ti pij ! Kaj se držiš kakor pepelnična sreda; pa tacega fanta imaš pri sebi !a
„Ali boš vender tiho!" svari ženica Meta zgovornega moža.
„Ti bodi tiho, Metka, ti! Jaz vem, kaj govorim. Kaj, mati Pečarjeva, ki imaš' tako hčer? Poslušaj ti mene, kaj ti pravim! Staraš še že; pa ne zameri! Meni se ravno tako godi. Gospodarja bo treba pri vas, novega, mladega."
„Molči vender," miri ga zopet žena. „Oh, Neža, lepo te prosim, nikar ga ne poslušaj: saj ne ve, kaj govori. Vinjen je že."
„Kaj vinjen! Nič vinjen," vpije Ožbe. „Jurij, ti pij, da boš jeden-krat gori gospodar. Ti moraš biti mladi Pečar pa nobeden drugi." Lenčiko je bilo hudo sram, ko je preveseli Ožbe tako govoril, in mati njena se je prisiljeno mu smijala in obe sta se odpravljali domov. Štefana je bila. pa pijača še bolj prevzela kakor Ožbeta. Glavo si je podpiral pri mizi; kaj se pa govori, tega pa ni natanko razumel; malo se mu je sanjalo, da Ožbe ne govori prav.
„Ho, ho," zagodrnjal je in glava mu je omahnila. „Gospodar pri Pečarji, ho, jaz, pri Pečarji, pa Lenčika, gospodar, ho!"
„Ti seveda!" kriči Ožbe. „Kaj boš ti! Boga zahvali, da si še na svetu, pa f i ho bodi!" In Štefan je bil res tiho, kajti zaspal jim je bil. Z veliko težavo so ga spravili po konci in Jurij ga je peljal potem domov, potolčenega fanta. Drugi dan pa je ležal, zdelan od vina in od poboja, in hudo mu je bilo.
Pečarka pa je povedala svojemu možu, kaj je govoril Ožbe in nič po všeci ni bilo Matiji. „Ožbe je norec, kadar je pijan," tako je dejal. „To ni vse vkup nič. Fant je dober, to je res; pa kdor je dober hlapec, ni vselej dober gospodar. Kdor nima nič, ne bo znal nikoli denarja varovati pa prav obračati. Bog ve, kacih ljudij je; kakor bi se jih sramoval, tako se obnaša. Pri Štefanu ostanemo! Mudi se pa še nič ne; naj le čaka, jaz še nisem tako star."
„As Štefanom se Lenčika nič kaj ne razume," pravi mati.
„Kaj to! To se s časom vse poravna. Zakoni, ki se preveč za-želevajo, mnogokrat niso dosti prida."
„Kaj pa, če bi vender na onega mislila?"
O, se ve da! Prepametna je in on tudi premoder. Oasi je celo osorna proti njemu, da sem jo že pokaral."
Naj Bog obrne, da bo prav!" sklenila je mati in opazovala od zdaj natančneje mlada človeka, a nič posebnega ni mogla opaziti.
Štefan pa je ležal doma bolen in Jurij ga je obiskal zvečer, kajti z njim je Štefan posebno rad govoril. „Saj meni ni nič," dejal je. „Zdrav sem kakor riba. pa me ne puste iz postelje. Jutri paže pridem gori."
„Počakaj še malo, da boš trdnejši," prigovarjal mu je Jurij.
„O, kaj se menim! Tako ti povem, Jurij, pa ne da bi se bahal, kleče si upam vreči tistega zabavljivega Dolinca: samo da bi se s hrbtom kam naslonil."
-Jedenkrat mu bodeva že pokazala. Le potolaži se!"
„Ali mu bodeva? Tako je prav. Če sva midva vkup, koga se pa bojiva? Kaj?"
„Kaj bi se bala!"
„Ha, sapermušč! Naj le pride, kdor hoče: midva sva dva. Veš, Jurij, jaz imam tebe rad."
„Jaz pa tebe tudi."
„Boš videl, kako bova lepo gospodarila na Strmi peči. Saj mislim, da bom kmalu gori, morebiti še letos. Ob nedeljah pojdeva pa časi doli v Dolino pogledat z Leneiko. Malo mora človek piti, da je bolj hud. Potlej bova pa videla, če se naju bo kdo lotil! Prav lepo bo, boš videl, če se ne priženiš pred kam. Kaj?"
„Ni še sile. Za to je še čas."
„Zdaj mi pa še povej, kako sem prišel sinoči domov!"
„I, lepo. Jaz sem te spremil.®
„In nisem nič nerodnega govoril, Jurij? Kaj? Da bi bil zabavljal ali kakor si bodi ?"
„Nič. Kaj bi bil zabavljal!«
„Veš, malo. sem bil vinjen, pa ne zelo: samo toliko, da sem bil dobre volje, pa nič več. Oh, kak je bil pa Ožbe! Kakor slama; kaj? Tako trdega še nisem videl. In kako je vpil! Kaj je že govoril? Nič se več ne spominam. Nad tabo je prav kričal. Pa se nista sprla?"
„O ne!"
„Pa Lenčiko je imel v misli. To še vem. Kaj je pa dejal, pa ne vem. Tako čudno se mi je potlej sanjalo", pravi Štefan in drgne glavo z roko, „prav čudno! Veš Jurij, kakor bi ti hotel gospodar biti gori na Strmi peči."
„Jaz? Kaj ti hodi na misel! Meni se kaj tacega še sanja ne."
„Ha, ha, saj je res neumno. Jaz sem že skoro ženin in Lenčika se menda nalašč nekoliko protivi. Ali nisem dobro izbral. Jurij ?"
„Bolje ne bi bil mogel."
„Res je to. Jaz tudi tako mislim in rad jo imam in kar nič hudo jej ne bode pri meni."
Drugi dan je prišel Štefan zopet v vas, bolj bled kakor navadno, in Lenčika je bila posebno uljudna proti njemu. Vesel je bil Štefan in mnogo je govoril in Lenčika mu je pomagala; le kadar je začel govoriti o ženitvi, in to mu je vedno in vedno prihajalo na jezik, zastala jej je beseda, ali pa je skušala govor drugam obrniti. Štefan pa ni odjenjal. „He, mati!" dejal je. „Kdaj napravimo svatovščino, kdaj?"
„Kadar hočeta," smeje se mati.
„No, Lenčika, govori!" priganja Štefan.
„O jaz se še nisem dekliškega stanu nič naveličala."
„Pa jaz sem se že. — Oh, oča, poglejte, kako je sitna!"
„Pa res je," pravi ta. „Toda, Štefan, uživaj še nekaj časa fantovski stan! Potlej ti bode še hodil na misel, ko pridejo skrbi pa delo, in pomisli, da mati bolje kuhajo, kakor pa žena. Pozdravi se tudi še malo, bolehen se mi vidiš."
„O se ve da! Kar recite, da bo kmalu poroka, pa boste videli, kako bom potlej zdrav!" Tako je govoril v jeduo mer Stefan, kadar je prišel v vas. Tolažili so ga z obljubami: le Lenčika mu ni nič obetala, zato je bil Štefan po pravici hud.
„Povej vsaj kak čas, naj bo že kadar hoče!" silil jo je, a nič ni hotela reči in nič povedati, le to je dejala, da čakaj. Slabe volje je bil Štefan. „Meniš, da si sama ti na svetu?" hudoval se je.
„O vem, da ne!"
„Pa se tako držiš kakor one, kakor stari kolovrat!"
„Ha, ha!" smeje se Lenčika. „Tvoje primere so kakor iz svetega pisma."
„Kaj ni res? Ti misliš, da sem nate navezan in da nobene drage ne poznam. He, Lenčika, če bi jaz hotel —"
„A tako, Štefan ?" zavzame se poredna Lenčika. „Pri drugih tudi oglariš okrog? Glejte, glejte! Dobro, da vem. Zdaj se moraš pa vender spokoriti!"
„Lenčika, bodi pametna pa poslušaj me!"
„Saj te že celo popoludne, pa ne poveš nikdar nič novega. Zmeraj tiste litanije." Tako je šlo naprej in naprej in nezadovoljen se je vračal Štefan domov. Doma pa je bil pust kakor prisad in jezil se je na vse ženstvo sploh in na Lenčiko posebej. Mati mu je hladila srčne rane. „Nič ne maraj, Štefan!" dejala je. „Ne bo ti dolgo nagajala. Pa nikar se ne jezi! Jeza-ti škoduje; zato si vedno bolan."
„Kaj imate vedno ta bolan pa bolan!" hudoje se Štefan. „Neprenehoma moram to poslušati. Kamor grem, povsod slišim: Oh, kako si bled! ali si bolan ? kaj pa ti je ? Vsaj doma me pustite pri miru!" In vzel je klubuk in pozno v noč še le je prikašljal domov.
Ubogi Štefan! Nič ga ni veselilo več. Redkeje je hodil k Pečarjevim in tam je večkrat samo Jurija poiskal. V njegovi druščini je. bil rad, njemu je tožil svoje težave, njega je izpraševal, kaj Lenčika o njem govori in kaj drugi, kaj bi ukrenila, da bi Lenčiki dopadlo, in če je res tako bolen videti. In Jurij, čegar odločno govorjenje in moško obnašanje je Štefan vedno občudoval, znal ga je najbolj potolažiti in mu zopet navdihniti novega poguma. Kako možato pa je tudi govoril Jurij. „Stefan!" dejal mu je, „nikar si ne greni življenja! Kaj bi zdihoval kakor otrok, ki se šibe boji! Kaj nisi fant? Poglej hribe tod okolo pa dolino spodaj! In če se ti poljubi pa rečeš: danes grem sem in jutri tja : pa greš, zato ker si prost, in Boga zahvali! Zakon te pa zveže od vseh stranij."
„To je že res," odgovoril je Štefan, „toda Lenčika je zalo dekle."
„Da malo tacih. Pa meni se skoro zdi, da nas imajo dekleta tem rajše, čim menj se zanje menimo."
„To je pa gotovo!" vzklikne Štefan in ponosno koraka proč ne govorivši z Lenčiko, ki se je čudila, da ima toliko časa mir.
A komaj je bil Štefan doma, minil ga je ves pogum. Glavo je podprl z rokama in zrl pred se in kadil in z nikomer ni govoril. „Kaj ti je vender?" vpraševala ga je mati. „Nič."
„Kaj se držiš tako?"
„Ker se ne znam drugače."
„Glej ga, kako pa govoriš z mano, Štefan?"
„Oh, pustite me pri miru t"
„Zakaj pa nisi ostal delj gori pri Pečarjevih ?"
„Zato ker nisem hotel."
„Kaj poreče pa Lenčika?"
„Kaj se menim za njo! Naj reče, kar hoče." Anica pa je sama znala ceniti njegovo togo, kajti tudi njej se ni godilo bolje. Jurija ni in ni; on služi rajši, kakor da bi bil njen gospodar. Ali pa si je izbral drugo. Da, da! Lenčika, ona je vzela bratu nevesto in njej ženina. Tako je premišljevala deklica in kar jo je najbolj poniževalo, to je bila zavest, da mu je ona šla tako rekoč naproti in da
je njena bila prva beseda. Kako mora biti pač njegovi ošabnosti po všeči, da ga tako iščejo in se mu ponujajo. Solze žalosti in potrtega ponosa silile so jej iz očij pri takih mislih. Nič več ne mislim nanj, tako je sklenila, a kolikokrat na dan je bil prelomljen njen sklep! Sama zase je trpela in v neprestanem delu vtapljala nemirno hrepenenje mladega srca. Kdo bi jej pač mogel pomagati in kdo bi jo razumel? Z vso ljubeznijo oklenila se je svojega brata, in Štefana so njene besede najbolj potolažile in pomirile. Če je zraven njega šivala in mu prigovarjala tako ljubo in tako zvesto, vzklonil se je po konci, za roko jo prijel in dejal: „Anica, sama ti me imaš rada. Oča se jeze nad mano, da nisem za nič, mati me karajo, da sem tako otročji in nimajo zame druzega kakor kamilic in bezgovega cvetja; sama ti me razumeš in mi govoriš, dasiravno se jaz zmeraj le zadiram nad tabo. Oni Pečarjevi pa naj govorim, kakor le morem; vse je zastonj : kakor bi ob skalo butal. Pa naj ostane le moška, jaz jej pa ne bom kadila zažigal."
„Boš videl, Štefan," dejala je Anica, „vse se bo še poravnalo: vse se bo še poravnalo: vse bo še prav in vesel boš še."
„Ali misliš, da bo? Oh, ne bo ne!"
„Bodes videl!" trdila je sestra, dasiravno sama ni verjela svojim besedam in srce jo je bolelo, da mora s praznim upom tolažiti brata. A bala se je, da ne bi huje zbolel in jej ne umrl, on, ki bi imel biti jedenkrat njena jedina podpora.
„Ob, Štefan!" dejala mu je zopet. „Pusti za nekaj časa pipo. Videl boš, kako ti bo dobro!"
„Jedino veselje mi hočeš vzeti," tarnal je Štefan, „kakor mati." Druzega tako nimam na tem svetu."
„Stefan, ali nimaš sestre, ki te ima rada?"
„Če me imaš rada, pusti me s tem pri miru!" In sestra ga ni prosila več, in Štefan je kadil in kašljal dalje.
Tako se je bilo v malem času mnogo izpremenilo na gori. Več ni bilo slišati veselega petja in vriskanja, katero je bil Jurij našel na novem domu; glasni smeh je umolknil in prešlo je tisto prijazno, neprisiljeno občevanje, ki je kakor ostanek brezskrbne otroške dobe poprej ogrevalo srca. Jurij je dobro zapazil to izpremembo. — Moja roka je vmes, dejal si je. Kamor jaz stopim, tam je konec miru in veselja. Starše sem zakopal v žalost; Premca in sina njegovega sem spravil v zapor in zdaj sem tu gori prišel srečo razdirat. Tudi on ni bij
več srečen. Rad bi videl — vsaj zdelo se mu je tako — da bi Lenčika vzela Štefana, da bi* bilo vender jedenkrat vsega konec. A če je dlje časa na to mislil, tudi mu ni bilo všeč in sam ni vedel, kaj bi želel. Dekle bo nesrečno, dejal je sam pri sebi. ker ga ne mara. Začel je Lenčiko milovati in miloval jo je tako dolgo, da je ni privoščil Štefanu. Komu pa? Ni si upal odgovoriti, da samemu sebi in le sebi. V glavi se mu je vrtelo pri takem premišljevanji. Proč ga je gnalo, proč in le do božiča je sklenil še ostati. A dnevi so mu tekli počasi in čudne sanje mučile so ga po noči.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenci za Karola Velikega.
Spisal dr. Fr. Kos.
2. Slovenski vojvode 11a Koroškem.
amenili smo se podati čitateljem nekoliko domače zgodovine za Karola Velikega. Vender ne bo nihče zahteval, da bi začenjali svojo povest s 24. scpt. 708., tedaj js dnem, ko je Karolov prednik in oča umrl (Ann. Fuhlens, a. 708, M. G. S. I.), pa šli do 28. jan. 814., ko se je ločil Karol sam s tega sveta (Ann. Fuld. a. SI4.)! Za Karolovo življenje važni dnevi in meseci ne morejo biti odločevalni za razdelitev slovenske zgodovine in zato bolje storimo, če si poiščemo v slovenski zgodovini sami pripravne dobe našemu začetku.
Ze v prvi polovici osmega stoletja vladal je na Koroškem slovenski vojvoda Borut. Takrat so divji Obri nadlegovali koroške Slovence in jih skušali podjarmiti. Ker pa Borutu samemu ni bilo mogoče premagati sovražnikov, obrnil se je do Bavarcev in jih prosil pomoči, ki so tudi res kmalu prišli in pomagali Slovencem pregnati Obre iz dežele. Vender Slovenci so Bavarcem drago plačali njih postrežljivost, ker morali so odslej pripoznavati njih vrhovno oblast. Borut je tudi poslal v poroštvo zvestobe svojega sina lvarasta in svojega strijčnika Hotimera z nekoliko drugimi na Bavarsko. A ta zveza med koroškimi Slovenci in nemškimi Bavarci ni bila brez
pomena v nekem drugem ozira. Vojvoda Borut, je namreč želel, da hi se Karast in Hotimer poučevala na Bavarskem v krščanski veri, kar se je tudi zgodilo.
Ko jo vojvoda Borut umrl, sledil mu je po dovoljenji Frankov — kajti Bavarci so postali med tem časom podložniki Frankov — njegov sin Karast, ki je bil takrat že kristijan. Vladal je le malo časa in umrl že tretje leto po svojem nastopu na vojvodski sedež. Slovenci so se sedaj, kakor že prej po smrti Borutovi obrnili do Frankov in prosili Pipina, da je smel Borutov strijčnik Hotimer postati slovenski vojvoda na Koroškem, kar se je tudi zgodilo.
Hotimer je bil jako goreč kristijan. Njegov učitelj in krstni boter je bil solnogradski duhoven Lupo, ki je skrbel za njegovo dušno blagost. Lupo je dal slovenskemu vojvodi pri njegovem odhodu z Bavarskega svojega strijčnika, duhovna Majorana, da ga je spremljal in prišedši na Koroško začel poučevati poganske Slovence v krščanstvu. Majoran je tudi pregovarjal slovenskega vojvodo, da naj bi bil v cerkvenih zadevah pokoren solnogradskemu škofu, kar je Hotimer obljubil in tudi izpolnoval do smrti (Conv. Bag. et Garant., M. G. S. XI; p. 7.).
Leta 7(>7. je bil učeni in za sveto -vero vneti Irec Virgilij posvečen za škofa v Solnem Gradu (Ann. Salisb. a. 767, M. G. S. I.). Tega je prosil Hotimer, da bi prišel obiskat njegovo ljudstvo na Slovensko. Tej želji Virgilij sicer ni mogel ustreči, poslal je pa namesto sebe svojega podškofa M o des ta in ž njim več duhovnikov, kakor Vatona, Beginberta, Kožarja, Latina, dijakona Kkeharda in druge. Modestu je dal oblast po slovenskih pokrajinah oznanovati sveto vero, postavljati cerkve in posvečevati duhovne. Izmed navedenih duhovnov je bil menda Kožar, če sodimo po imenih, jedini Slovenec, ker njegovo ime glasi se čisto slovensko, naj se je potem zval Kožar, Kožar ali pa, kakor Lavrenčič piše, Kočar (Novice, XXXIX, 27.). Jaz pišem Kožar. Tudi žive še danes Slovenci s tem priimkom.
Ko so prišli omenjeni duhovni na Slovensko, storili so, kakor jim je bil ukazal škof solnogradski. Kmalu so postavili na več krajih cerkve, kakor pri Gospe Sveti blizu Celovca, potem v Libur ni j i blizu Spitala na gornjem Koroškem in jedno v lin d rim ah, kateri kraj je bil v pomurski dolini blizu Judenburga na gornjem Štajarskem ali pa med St. Vidom in Gospo Sveto na Koroškem. Modest je ostal
med Slovenci do svoje smrti in njegovo truplo so položili v cerkev pri Gospe Sveti (Conv. Bäg. et Garant., M. G. S. XI, p. 7.).
Po smrti škofa Modesta prosil je zopet Hotimer Virgilija, da bi prišel obiskat slovensko ljudstvo, a tudi sedaj mu solnogradski škof ni mogel storiti te prijaznosti, nekoliko zarad upora, ki se je bil vnel na Slovenskem, nekoliko pa zavoljo nedostatnega časa, ker Virgilij je zidal takrat v Solnem Gradu cerkev sv. Ruperta, ki je bila posvečena 1. 774. (Ann. Juvav. maj. a. 774; Ann. Salisb. a. 774, M. G. S. 1.). Poslal mu je duhovna Lat in a, da bi skrbel med Slovenci za razširjanje krščanstva. Kmalu pa je nastal v drugič nemir in Latin je moral zapustiti deželo. Ko se je upor zopet polegel, poslal je solnogradski škof na Slovensko Madaloha in za njim duhovna V a rmana (Conv. Bag. et Carant., M. G. S. XI, p. 8.).
Po Hotimerovi smrti (1. 769.) vnel se je v tretjič upor in sicer sedaj s tako silo, da je trajal več let in da so bili primorani vsi oznanovalci krščanstva zapustiti deželo. Lahko si mislimo, da so že pokristijanjeni Slovenci iskali v takih okolnostih pomoči pri Bavarcih. S pomočjo bavarskega vojvode Tasila II. posrečilo se je Hotimerovemu nasledniku V1 a d u h u (Valkunu) premagati poganske Slovence 1. 772. in utrditi med njimi svojo oblast (Ann. st. Euimerammi Ratisp. maj. a. 772, M. G. S. I; Conv. Bag. et Carant., M. G. S. XI, p. 8.).
Da bi te vstaje koroških Slovencev veljale samo novi veri, rečeno ni nikjer; a tudi ne moremo trditi z otcem L. Hrovatom (Kopitarjeva Spomenica, str. 151, 152), da so se Slovenci upirali samo zoper germanstvo. Jaz mislim, daje upor veljal obema, krščanstvu in tujcem, ki so vreli v deželo.
Tasilo II. je dobro porabil upor, ki je razsajal od 769—772. po slovenskih pokrajinah. Posrečilo se mu je, marsikateri kos slovenske zemlje dobiti v svojo last in ga podeliti samostanom in škofijam. Tako je daroval 1. 770., tedaj za upora med Slovenci, opatu Attonu iz št. Petra v Scharnitzi (blizu meje med denašnjim Tirolskim in Bavarskim) kraj Indijo ali Innichen v Bistriski (Pustriški) dolini na Tirolskem z okolico, ki je sezala od Taissnerbacha pa do slovenske meje pri Erlbachu, tekočem na zapadni strani od Anrasske gore in izlivajočem se pri Abfaltersbachu v Dravo, da ondu sezida samostan v ta namen, da bi se privedli sosedni poganski Slovenci na pot. resnice. (List. od 1. 770, Mitterrutzner, Slovani v Pustriški dolini, posl. Malovrh, str. 11.)
Sedem let pozneje (1. 777.) ustanovil je Tasilo samostan v Kremsmünstru in mu podaril med drugim kakih deset slovenskih vasij (decaniam), katerim je stal na čelu župan, kojega ime se glasi v listini „Physso" in pa dva oskrbnika (actores), FaljupinSpa-runa, ki sta bila prej ko ne zato postavljena, da sta dohodke slovenske dekanije iz prva Tasilu, potem pa samostanu izročevala. Taka dekanija, kakeršno si moramo tukaj misliti, obsezala je kakih deset vasij (Muchar, Gesch. d. Steierm. II, str. 112.). Dalje je daroval Tasilo samostanu v Kremsmünstru 30 slovenskih družin pri Dietachu (To-dicha) z davki vred, katere so morale te družine že prej Tasilu plačevati. Tudi je samostan takrat dobil v last zemljo, katero so začeli Slovenci pri Dietachu in Sierningu (Sirnicha) brez Tasilovega dovoljenja obdelovati (List. od 1. 777., Schumi, Archiv für Heimatkunde, I, str. 2, 4, 18.).
Imenovani listini od 1. 770. in 777. sta za slovensko zgodovino velike važnosti, ker nam kažeta, kako daleč so se razprostirali takrat Slovenci. Ta dva samostana namreč sta bila ustanovljena na meji Slovencev, da bi med njimi nemški duhovni kakor iz dveh trdnjav delovali in vero širili, zraven pa tudi germanizovali (Kopitarjeva Spomenica, vredil J. Mam, str. 152.). Listina od 1. 777. je tudi zarad tega velikega pomena, ker se nam tu najprvo imenuje ime slovenskega župana.
Vojvoda Vladuh (Valkun) je postal, kakor je bilo že rečeno, s pomočjo Bavarcev gospodar koroškim Slovencem. Tudi on se je obrnil, kakor H o ti mer, do škofa Virgilija in ga prosil, da bi mu dal sposobnih duhovnov, kar se je tudi zgodilo. Prvikrat mu je poslal duhovnika H e j m o n a in R e g i n b a 1 d a, dijakona M a j orana in več druzih duhovnov. Kmalu potem prišli so na Slovensko Du p liter, Hej m on in Majoran, zadnja dva takrat že v drugo. Tretji pot je škof poslal Kožarja, Maj orana in Erchanberta, potem pa Reginbalda in Reginharda. Cez nekoliko časa potem prišla sta med Slovence Majoran in Avguštin in poslednjič Reginbald in G und ah ar (Conv. Bag. et Carant., M. G. S. XI, p. 3.).
Iz teh pošiljatev lahko sklepamo, da sta morala imeti Majoran in Reginbald največ zaupanja pri škofu in Vladuhu, posebno prvi, katerega je škof štirikrat poslal med Slovence, premeril je gotovo zarad važnih stvarij med Virgilijem in slovenskim vojvodo tolikokrat
jedno in isto pot. Tudi se vidi, da vselej, kadar je škof poslal Vladuhu novih raočij, bil je jeden iz med teh dveh zraven, Majoran ali pa Reginbald. Pomniti je tudi, da ta Majoran ni jednakoimenski strijčaik Lupov, ki je bil pod Iiotiraerom na Koroškem, ker Lupov strijčnik bil jo že pod Hotimerom duhovnik, ta Majoran pa je bil za vojvode Vladuha, ko je prvikrat šel na Slovensko, še dijakon.
Do svoje smrti 784. trudil se je škof Virgilij za dušno blagost slovenskega naroda, za razširjanje in utrjenje krščanstva in tako si je pač zaslužil naslov slovenskega apostola (Ann. Juvav. maj. a. 784; Ann. Salisb. a. 784, M. G. S. I.). Nova vera dobivala je zmerom več tal, število poganskih Slovencev se je zmanjševalo in njih poskusi, zatreti krščanstvo, imeli so čedalje menj vspeha. Doklej je Vladuh vladal, ne ve se in tudi ne, kdo mu je bil vojvoda za njim.
(Daljo prihodnjič.)
Iz Preširnovega življerga.
Spisal Tomo Zupan.
III.*)
Prešircu, student na Dunaji.
üsensko nebo, prevlečeno s sivimi oblaki, se danes razteza nad Vrbo. Ribičeva tiha hiša ti je nemirnejša od sicer: vsaj mati se za trenutek prikažejo večkrat gori nad stopnicami na pragu in odbite zopet v vežo nazaj. Prav jim je, da bo voz kmalu pripravljen, ker se mudi in zopet bi jim ljubše bilo, da treba ni voza: ker „Frone" — tako so mu odrastli domači večjidel rekali od sedaj — se poslavlja od gorenjskega doma in je namenjen na Dunaj učit se pravic.
Tudi jokajo se mati to jutro. Zato pristopi mala Preširnova sestrica Alenka, stara sedaj 10 let, mater tolažeč: „Kaj pa jokate, mati! saj ni umrl France!" Nedolžna sestrica, se ve, je pač mnogo smehu in joku skusila in videla pri otročjih veselih in žaloigrah po vrbenjskih livadah; odrast.lih jokati pa je opazila le takrat, ko so
*) Gl. „Ljubljanski Zvon" 1881, st. 13, 271, 335.
dvignili Štirje resni možje utrujenega Vrbnjana ali Vrbnjanko ter ja ponesli tja čez nepozabljivo lepo polje v posteljo na Rodinah ali od 1. 1821. na Breznici za vselej postlano. — Franc pa tako zdrav ta trenutek pred Alenčico stoji in jej o vrnitvi z Dunaja obljublja krasnih igrač in darov, kakor jih ne premore Gorenjska. — Čemu torej jokate, Ribičeva mati, oglasili bi se vsi mi ter karali to mater, tako trde gorenjske narave, danes pa tolikanj preobčutnoga srca, da joka na glas'.
A razumna mati sredi izmed našega ljudstva v6 dobro, da — kje so bile še železnice takrat! — ona dobro ve, da ni le dalnja in težavna ta pot na Dunaj. Se bolj jo namreč skrbi ta resnica, da tujina ni brez nevarščin mlademu človeku. In še ta bridka zavest jej dušo mori: da za sinu prostega seljaka, ki bo daleč od doma prepuščen samemu sebi, pač ne bo zgolj veselih ur tam v velikem svetovnem mestu . . .
Došedšega na Dunaj je vzprejela Prešini a prijateljska družba kranjskih rojakov; bili so to: poznejša doktorja Cr oba th in Jakob Traven,*) kedaj advokat v Mariboru, sedaj v miru živeč pri svojem sinu, tudi advokatu v Gelovci, in pa Matija Gol maj er, 27. septembra 1878. umrši upokojeni finančni komisar v Trstu.
O Presirnu, dunajskem dijaku, ta čestita priča tistih dnij, Matija Golmajer, do svojega brata pismeno tako-le pripoveduje:
„Le nektera leta za seboj se učečega Franca Prešima sem, če tudi najožji mu rojak Matija Golmajer je v Žirovnici, brezniške župnije, doma — v Ljubljani le malo poznal. A na Dunaji smo od 1. 1828**), ko je Preširen došel tja, on, Crobath, Traven in jaz v družbo se shajali skoraj redno vsak dan. Malo da ne slednji šolski praznik smo hodili ti imenovani peš po dunajski prijazni okolici okrog, ali v Dornbach, Schönbrunn, Laxenburg, v Klosterneuburg, na Kahlenberg, v Grinzing, v Florisdorf, ali še do drugih krajev dunajskega prijetnega obližja. Opoludne smo skoraj da brezizjemno obedovali skup ter si na to privoščili uro prostega časa razvedrujoč se pri kaki igri. Zvečer potem smo se zbirali zopet skoraj slednjega dne pri kupici piva v dunajski gostilni „zur Pfeife." — Velicega vpliva do Prešima je bil že ta čas na Dunaji od njega le malo starejši
*). Za blagovoljno pojasnilo o Travnu naj bade izrečena milostivi gosp6 Lnizi Pesjakovi, Travnovi sorodnici, tu prisrčna zalivala.
**) Prav za prav jesoiii I #22, „Zvon" 1879, str. 35'.
Crobath. Če priprostejši Preširen n. pr. v obleki pravega ni znal pogoditi, učil ga je Croba£h, kako naj se oblači, da bo pristojneje; ali drugo. Za vsak tak blagohoten opomin pa je — kakor je navada dobrodušnim ljudem — bil že takrat Preširen Crobathu iz srca hvaležen. Preširen je poleg tega, da ga je po moči podpiral stari strijc Josip Preširen s pravima mu strijcema Francem in Jakobom Preširnom vender le moral na Dunaji preživljati se prav kakor jaz: poučevajoč namreč šolsko mladino. Samega ob sebi suhej-šega pravoslovja se je Preširen — tako meni starina Matija Golmajer — le toliko poprijel, da je brez spotikljaja izhajal; z ognjenim navdušenjem pa je prebiral kot dunajski dijak pesnike raznih jezikov. — Jaz sem bil prvi, ki sem se že 1825ega leta iz te ljube dunajske družbe moral ločiti prevzemši službo sodnijskega pristava pri knezu Auer-spergu v Kočevji. Preširna sem videl leto pozneje, 182G, ko sem se iz Kočevja v Kamnik vozil. To leto je Preširen namreč bival pri svojem starem strijci, Josipu Preširnu, takrat župniku na Jezici, ter se je tam za rigoroze pripravljal. Na Jezico došedsega me je poljubil Preširen kot pravi prijatelj: a nisem se mogel, če tudi povabljen, za dalje ustaviti tu pri njem in pri njegovem starem strijci, ker se mi je mudilo dalje. Bil sem pozneje le še jedenkrat, leta 1833., s Preširnom skup v Ljubljani, kjer so me prišedšega on, Crobath in drugi prijatelji v veseli družbi zelo gostovali. Pozneje Preširna osobno nisem več videl. — Svojih literarnih proizvodov mi pa Preširen na Dunaji ni nikdar pokazal; a bil je kot dunajski student v poeziji tudi le še začetnik."
Toliko in tako dunajski Preširnov tovariš, Matija Golmajer, v svojem 20. junija 1874. leta do brata Urbana, sedaj kubodskega dekana, nemški pisanem poročilu. *)'
Pristavljam naj iz pripovedavanja pesnikove sestre Alenke M. Golmajerjevemu poročilu le to, da se stud. jur. Preširnu — če se izvzame prvo leto, ko mu je nekoliko teže bilo po njenem mnenji na Dunaji ni slabo godilo.
Jedno leto ali vsega vkup menda je dve Preširen bival na Dunaji v Klinkowströmövem **) zavodu in v Terezijanišči ter bil tu učitelj Antonu grofu Auerspergu, onemu slavnemu Kranjcu, kojemu je izmed nemških pisateljev, rojenih v naši deželi, jedinemu do sedaj
*) Pismo Golmajerjevo jo zdaj prof. Ivana Zupana lastnina.
♦♦) „Zvona, 1879, st. 36 in 36.
usojeno bilo uvrstiti se med klasike nemškega jezika in ki je kot tak — hvalo mu vedirno za to! — razširil sloves slovenskih narodnih pesnij do skrajnih mej, kjer se čuje nemška govorica. Pomirljiva Preširnova narava je Anastazijo Grünu vcepila spoštovanje do genija tega prvega našega pevca; zato oslavlja tudi spravoljnbnega slovenskega orjaka ta nemški veliki mož govoreč:
„Hie Slave!* — Ähie Germane!" scholl es grimmig Und Zornesworte brausten tausendstimmig . . . Er war mein Lehrer einst!. . . Auf dieses Todten Herz, — das nie gewittert, Geleuchtet nur, — leg' ich die Hände gerne. . . Wenn Has s zum Streit hinaus das Volk getrieben, Vergräbt's, wie Gold, ins Dichtcrhcrz sein Lieben.
Ker se je Preširnu služba pri mladini v Terczijanišči zdela jako težavna, odpove se jej in ponudbo vzprejme korepitirat.i z nekim moravskim grofičem, s kojim bi bila menda skupaj izdelala zadnje juridične izpite. Kdo jo bil ta grofič iz Morave, ki je Preširen bojda šel z njim po dokončanih strogih izpitih na opočitnice v Moravsko, pojasnilo se brezdvojbeno nikoli več ne bo! Le o prav lepi obleki, ki jo jo o tem povodu Preširnu narediti dal grof oča in ob uri, o tej priliki mu podarjeni, ki jo je vse življenje pozneje nosil Preširen in ki se jo v Kranj i po pesnikovi smrti za 10 forin-tov na dražbi prodala: le o tem in le toliko, a to isto strogo, in v jednoinor trdeč ve sedaj pripovedovati Preširnova sestra Alenka. — Drugim o tem Preširnovem potovanji do Hi sestrinih pripovedovanj celo ni bilo znano.*) Sestra Alenka pristavlja tudi še to mnenje, da je bil Preširen pri moravskem grofici na Dunaj i tudi v stanovanji in to povedati ve, da se je čutil v tukajšnjem svojem poslu zadovoljnega prav zelo: veliko bolj, nego v Te režij an išči.
Znanejo pa je Presirnovo potovanje v tej dobi s pesnikom Franom Ladislavom Celakovskim na Cesko. A kakor vemo, skušajo pa zadnji čas tudi to Presirnovo pot s Celakovskim v ( -ehe omajati nekateri trdeč, da Preširen in Celakovski osobno niti nista občevala.
O s cela neznani črtici iz Preširnovega dunajskega življenja mi ve še sestra Alenka pripovedovati, in to je Preširnov nameravani vstop v ljubljansko bogoslovje; zato naj mi je tudi o tem tukaj poročati.
V drugem letu Prešimovih pravoslovnih študij, 1824. 1. menda je bilo, da je Preširnov stari strijc Josip s pesnikom porazumljen
*) Prvič sem pisal o tem v „Slov. Nar." 1. 1878, v 119. številki.
škofa Wolfa zaprosil, naj Preširna vzame v bogoslovnico v Ljubljani. Skof ga radovoljno vzprejme z dostavkom: „Vračunilo se mu bo v bogoslovji jedno vseučiliško leto; jedno bode pa izgubil.0 Ljubljeni materi je s tem pesnikovim odločilom zasijal bitja najlepši dan. Gorenjska gora in plan se jej je zazdela drugačna in milejša, ker izpolnjena jej bo sedaj jedina še ostala želja v življenji.
In kdo vas bi ne umel te matere izmed našega ljudstva? Ce-gavo srce bi se z materinim širiti ne hotelo, ko bodo zvonovi na Breznici zazvonili tako slovesno čez rajsko planoto in k novi maši vabili v krasno, ravnokar v novo pozidano cerkev. Vso svatovščino, kakor se pomika iz sredi polja ležečo Vrbe tja do nasprotne si Brez-nice, naslonjene na Stolovo podnožje; vso to novomašno svatovščino mati v duhu že gleda pred seboj.
In kdo vas bi se čudil sinu, da se misli odločiti za stan, ki je najspoštovanejši v naši deželi; za idealno lepi stan, ki sam ob sebi duhovnika veljavnega dela ter mu vplivno zaupanje vzbuja med ljudstvom: za stan, v kojem se med Slovenci brezdvojbeno največ storiti more za ljudsko omiko ter ljudsko osrečenje; za stan, ki onemu, koji ga zvesto izpolnuje, podeli zmožnost med našim ljudstvom izposlovati skoraj vse — da le ne preseza umrjočega rtiočij. Vsakdo bo prav dajal sinu, da hoče postati duhoven, ki bo kot drugih nikdo z jedno roko mogel ljudstvu pokazovati na zemljino skorjo pod seboj; z drugo pa je bo vodil k zvezdnatemu nebu nad seboj. — Kako srečen je torej zadnji slovenski kaplan, če se le zlagati hoče s čestitim svojim poklicem!
A mladeniču Preširnu je bila ta odločba mašnikom postati le mimogredoča. Preširen ni čutil temu poklicu v sebi vztrajne moči: zato se je zopet premislil in ukrenil nasprotno. Prav v pismu do roditeljev slika ta svoj premenjeni sklep govoreč: „Ko bi bil od konca to vedel, kar sedaj vem; to skusil, kar sem sedaj skusil: tako bi jaz gotovo nikoli ne bil videl Dunaja; ali sedaj je prepozno!"
Želimo mu torej pesniškemu mladeniču, ko se zopet vrača v
svet, naj bode srečen med svetom.--A škoda! srečen pač pesnik
ni bil. Morda bi bil srečen, da je ostal pri popisanem svojem sklepu? Kdo vas si bo to misel zanikati upal? — A morebiti bi pa nam, praviš dragi čitatelj, Preširen duhovnik pesnikoval ne bil? — Kaj še! Brez dvojbe bil bi pel iz družili strun: a pesnik bi bil ostal, pesnik po milosti Božji prepeva v vsakem stanu in povsod. Le ozrite
se, mladeniči, tjii do Sočinih bregov: kako gorkega čuta in ves svet v se vklepajočega srca se smeje in joka tam v nezaslišanih glasih te naše dni uprav duhovnik: Simon Gregorčič, dika slovenskemu svečeništvu!
Tri dečke brate je s pesnikom Preširnom odredila Ribičeva hiša v Vrbi: a njih nobeden ni hotel umeti uka, ki ga je pesnik vdihnil besedam vrbenjskcga milega soneta govoreč: De b' uka žeja me iz tvoj'ga sveta Speljala ne bila. goljfiva kača!
Prav narobe je pri Ribičevih bilo. Vse te tri dečke je bistra glava ter up blažje prihodnosti odvede! z doma in vse tri v šole. Ostale so torej za dom le sestre in izmed to dobo doma bivajočih je bila Mina starejša. Zato so začeli oča naveličavši se gospodarjenja misliti tega, kako bi kteri hčera Preširnovih sestra — hišo oddali. Prešiniu se ti očeva misel vsaj za sedaj ni zdela najsrečnejša; zato je o tem čujoč pismo pisal z Dunaja — polno spoštovanja sicer, a vender le v nasprotnem zmislu in je svoj nazor utrjeval z blago ga značujočim stavkom, očeta svareč; „Prezgodaj je hišo oddajati, oca! Pomislite, oča, sestre se sedaj ljubijo presrčno: a potem se ne bodo, če bote Vi jedili vse dali!" *
To modro previdnost Preširna dijaka še danes hvali sestra Alenka in pristavlja: „Tudi nam sestram Franc ni z lepa kaj dejal; a očetu ali materi bi drugikrat kot to pot. nikdar nikoli nobene prc-rekel ne bil." Dobrovoljni bralec! Zapisal sem to črtico o Presirnu, mladem študentu, da ti je pesnik pred očmi kot mirovni angel svoje rodbine in pa pravi „pius Aeneas" do svojih si najbližjih ljudij.
Sploh pa pisal Preširen z Dunaja na dom ni veliko. C'e je pisal, kar je v petih letih menda le trikrat bilo, dobila je poročilo pesniku najljubša ker najduhovitejša in najpismoukejša njegovih sestra, Jerica. v roke, ki mu je tudi odgovarjala v materinem in v očetovem imenu, fz njenega pisanja, rekel je časih mladi Preširen. izvem najbolje voljo staršev in pa strijcev. Jednemu izmed teh treh z Dunaja do staršev poslanih pisem, od 24. velikega travna (kakor piše Preširen) 1821. leta je lastnik sedaj pisatelj teh vrstic. Izpisal je prav iz njega zgoraj zaznamenovani citat.
Jedenkrat vseh pet let dunajskega bivanja, o kojih sestra ve pripovedovati — bilo je po tretjem vseučiliškem letu — pa je presedati začelo Presirnu to sicer lepo, a vender tujejezično dunajsko
mesto in obližje. Rad bi bil zopet videl krasno Gorenjsko, obiskati je želel srenji sv. Marka sosednje blejsko jezero; rad bi bil za nekaj časa dihal čisti zrak po 1 Stolom in Triglavom : najrajši pa bi bil ugledal zopet jedenkrat mile si matere obraz ter iz jasnih jej očij bral na dnu njenega srca. Prepričal bi bil osobno rad to zvesto dušo, kako se ni izgubil sredi nevarnega oddaljenega mesta; sanjal bi bil rad z njo o svojem prihodnjem življenji ter z njo vred zidal svitle grade si v oblake. — I)a, v oblake! — Koliko, dragi čitatelj, pa naj ima poezije tvoje pomladnje življenje, če si nisi stavil s Prešir-nom tudi ti tacih zračnih gradov? — Ali nista z ljubo materjo — in to tudi v najbornejši koči naše dežele — ali nista tudi vidva oba vkup že časih nanašala kamenov k temu drznemu oblačnemu zidanju? Prav sta imela, da sta jih: le nosita jih skup in jih nosita in kadar jih mislita v novo, pokličita še mene: tudi jaz vama z najboljšim voščilom rad cel ogel priložim.
Zato stopi, nekega dne s pisanimi trakovi kot si jih je to dobo mnogo prišivalo po obleki ženstvo na Gorenjskem — s trakovi obložen stopi pravoslovec Franc v Ribičevo domačo hišo. — Najbolj se je bil ob tem Alenčici prikupil: spoznala je namreč po donesenih trakovih moža besedo v bratu. — Čez mero pa je vzkipelo ob Fran-cevem prihodu ljubeči materi srce; zato ja pustimo mi, naj se veselita sedaj in naj si tožita sama.
Poslovimo se od Preširna, ki smo ga v teh črticah gledali mladeniča jurista. Želimo mu srečnega konca njegovih študij, koje dokončavši se povrne v drugo ter takrat za vselej v domovino. V umu si ohranimo besede, koje nam govori o njem tudi pesnik, oni veleizobraženi mož, ki je na tujem ulil „Zvon" in ulitemu sam naj-krepkejši potegoval za trdno spleteno vrv: on naj ga mesto pisatelja teh vrstic sodi, ko pravi:
„Blažjega ni sred slovenska nam zemlja rodila.44
Svetoivanski evangelij.
Spisal S. Rutar.
KZpSnkoIo 1. 1120. združi oglejski patrijarh Ulrik prestari samo-JI' s^an svetoivanski (štivanski) ob Timavu z imenitno opatijo benediktinsko v Bel inj i pri Ogleji. Vse zaklade in vrednosti so prenesli v Belinjo in med njimi tudi dragoceni rokopis evangelija, o katerem trdi pobožno sporočilo, da ga je sam sv. evangelist Marko spisal.
Kako je prišel ta evangelij v svetoivanski samostan, ni nam znano. Iz vestno pa je, da so ta evangelij zelo spoštovali že v IX. stoletji. Ko se je bilo razneslo mnenje, da je evangelij sv. Marka svojepis tega t«, v angeli sta, da ga neki oglejski patrijarh v XIII. ali XIV. stoletji prenesti iz Be I i nje v zakladnico oglejske cerkve. Isti patvijarh je dal Markov evangelij, obsezajoč sedem knjižic, izre-zati iz cele knjige in poseli lepo vezati v zlate platnice, koje so olepšane s patrijarhovim in oglejskim grbom. Ko je bil prišel cesar Karol IV. leta 1:>51. v Oglej, izprosil si je zadnji dve knjižici Markovega evangelija od svojega brata patrijarh a Nikolaja, ter jih poslal z veliko slavnostjo v Prago. Ondu sta bili knjižici dragoceno vezani in položeni v zakladnico stolne cerkve, kjer se še sedaj nahajata.
Ko je začela 1. 1 100. benečanska vojna, pošljejo oglejski kanoniki zaradi večje varnosti vso svoje dragocenosti v Čedad (Civi-dale) in med temi tudi cvangeljški rokopis, in sicer najpoprej tri ostale evangelije, 1. Ills, pa tudi pet knjižic Markovega evangelija. Ko so pa Benečani Frijulsko podjarmili, zahteva njih dože Tomaž Mocenigo, naj čedadski kapitelj preda republiki avtograf sv. Marka. In res so poslali I. 1422. Onih pet knjižic Markovega evangelija v Benetke. Tu so jih položili v kristalno skrinjico in izročili zakladnici sv. Marka. Ali vlažnost je zelo pokvarila rokopis, tako da so se vsi listi sprijeli in stisnili v nerazločljiv zavitek.
Ostali listi v Pragi, kakor tudi evangelij sv. Mateja, Luke in Ivana v zakladnici čedadskega kapitlja ohjanili so se prav dobro in mogo se na vseh mestih lahko čitat.i. Samo da je čedadski rokopis
na vseh treh straneh zelo obrezan in da mu pogrešamo poslednje liste, koje so bržkone že ,v starih časih razdelili med različne mo-gočnike kot dragocen dar.
Ves svetoivanski evangelij je dal 1. 1749. Bianchini natisniti v knjigi „Evangelium quadruplex." Delia Torre je spisal uvod k njemu in trdil, da je bil prišel evangelij iz Belinje k Sv. Ivanu, kar je neverjetno. Profesor Sickel pravi, da je nastal v Sv. Ivanu (Historische Zeitschrift XXVII. 449.). Če je bil od kodi prišel v ta samostan, prišel je izvestno od vzhoda.
Iz evangeljskcga rokopisa se pozna, da je ves evangelij pisala samo jedna roka in sicer z lepo, trdno pisavo v velikih uncijalnih črkah na zelo bel in fin pergament. velike čveterke. Pisan je v dveh kolonah z zelo širokim prostorom na kraji. Vlažnost je pergament na nekaterih mestih poškodovala, tako da jo postal vijolčast in zelo rahel. Po obliki in značaji črk soditi bil je evangelij pisan v IV. ali V. stoletji. Druga roka je pripisala v VI. ali VII. stoletji kratke liturgične opomnje na obrobku in zabeležila, kojega dne se je bral ta ali oni evangelij, oe pozneje so pripisali oznanila o prazniku darovanja in o postu in sicer v prav starih okroglih minuskulah VIII. stoletja (t. j. 1. 7:>5. ali 74fi., ker je bila takrat sexagesima oznanjena na 20. februvar in Velika noč na 17. april).
Svetoivanski evangelij ima veliko zgodovinsko in za nas Slovence celo jezikoslovno važnost. Po obrobkih rokopisa zabeleženih je namreč od različnih rok brez števila slovanskih in nemških lastnih imen, italijanskih pa skoro nič. To so imena pobožnih romarjev, ki so obiskovali samostan pri Sv. Ivanu ob Timavu in dali svoje ime upisati za spomin romanja, kakor je po nekaterih krajih to še dandanes navada. Vsa imena niso svojeročno pisana, nego po več vkup jih je napisal le jeden, izvestno kak duhovnik. Tudi med obema kolonama rokopisa stoje imena in prvih devet stranij čedadskega dela je tako gosto popisanih, da se ne "nahaja nijedno prazno mesto tudi med kolonama ne. Tudi deseti in jednajsti list sta zelo polna, vender med kolonama ni nobenega imena več. Od dvanajstega lista dalje je samo malo imen na vsaki strani in po petnajstem listu je več stranij celo praznih. Pozneje je le še redko katera stran popisana, tako da tudi na izrezanem Markovem evangeliji ni moglo stati mnogo imen.
Po pisavi ni nobeno ime starejše, kakor od konca VIII. in nobeno mlajše, kakor od konca X. stoletja. Langobardska pisava se nahaja samo jedenkrat, drugače povsodi okrogli minuskuli VHL-*-X. stoletja. Večina imen je izvestno iz IX. in X. stoletja, zlasti iz druge polovice IX. in prve X. Potem se je navada upisovanja hitro poiz-gubila in le iz početka XI. stoletja nahaja se še nekoliko imen. Še le v novejšem času upisal se je svojeročno cesar Franc in za njim tudi nekatere druge imenitne osobe. Proti koncu XVI. stoletja poskušal je nekdo na različnih mestih upisovati imena langobardskih vladarjev, kakor bi se bili sami ondu upisali. Ali ta prevara se prav lahko spozna zlasti po jednakomernih črtah in potezah.
Natorno je, da so pristna imena u pisana precej natanko po kronologiškem redu. Pa to ne velja brez izjeme. Od znanih zgodovinskih osob nahajamo le malo imen upisanih, n. pr. lodohicus imp. (cesar Ludovik Nemški), Karol us imp. (Karol Debeli,) ais-thulphuss rex, Uatschis rex et Luiprand (vsi langobardski kralji;) potem* znani bolgarski kralj Mihael z brati „do^ et gabriel et uxor eins maria et filius rasate, gabriel, Simeon et qtyartus fiüus iacob, et filia eius praxi et alia filia eius an na." Tu imamo torej vso obitelj bolgarskega kralja Mihaela-Borisa, ki se je bil dal krstiti 1. 801. Že pred njim je bil obiskal svetoivanski samostan Bolgar son doke s svojo družino. Izmed oglejskih patrijarhov se nahaja upisan samo Tend mar (Theodemar 850—871.)
Za Slovence so ti zapiski radi tega posebno važni, ker nam poročajo lopo število nekdanjih osobnih imen slovenskih. N;iši sosedje Hrvatje in Srhi imajo vse polno krasnih osobnih imen, a pri nas Slovencih se nahaja konfaj sled temu zakladu narodovega jezika. Kolikokrat iščejo naši novelisti pripravno ime svojemu junaku ali svoji junakinji in ker ne poznajo starih imen, skujejo si jih sami, ali navadno prav nesrečno. Zato bi bilo prav hvaležno delo zbrati staroslovenska osobna imena, ki se nahajajo po mnogih zgodovinskih listinah raztresena. V tem obziru ima za nas svetoivanski evangelij vrednost krstnih bukev. Za poskušnjo naj stoji tukaj iz njih nekoliko navadnejših slovenskih imen:
List 1: odela, bega, livera, puelle; 1. 1': beda, šolano filius; 1. 2: nepocor, gresic, ilion; de terra brasclauo: zele-sena, uxor eius hesla; stregomil filius eorum; trebenec, dracig, eraniohi, millena. zelebor, andreas, uualti, hertri, pina:
1. 2': chotmer, cozil, uuozet, margareta, zalislaua, sebe-tuh, humislau, trebebor, bribibor, trudopulc: 1. 3: bose-lisa, sobemuscla, sclauenca; 1. 4'. khaco, sebedrago, cen-teska, szuentiepulc, suentezizna, predezlaus; 1. 5': pres-brasclava, pressoboda, mutacus, sedemir, perinsuin, stamer, perebod, semidraga, domno tripimi ro, hribina, terpimir, dragoiud, sabes, pizeden, straha, bodeslau, drisimir, sedobra, dragoroc, estimer (Cestimer.) radasta, motimira, rodlorich; 1. 6: rada, olarair, radoslau, zi-zemir, braslauo et uxor eius uuentescel la, nepocor; 1, 0': menedraga, merisclafa, nitrabor, kasno, negot, lala, stranemer, trebena, tesina, slotiuenza, tonasclaua, stradesclaua; 1.98': olodrag, olomer, pigimer, cotes siti go i, mir igo i: 1. 2 70' (predzadnji): n en ad ei, gl au o z i. t. d. (Glej: Neues Archiv für deutsche Geschichtskunde zv. IL).
Svetoivanski evangelij spada torej med najstarejše spomenike stave karantanščine in je vreden, da se omenja poleg brižinskih spomenikov. Zlasti v glasoslovnem obziru jo ta jezikovni spomenik prc-važen, ker kaže, kako so se takrat nekatere črke izgovarjale in kako se je karantanska slovenščina razlikovala od panonske. Želeti bi torej bilo, da se naši filologi nemudoma lotijo tega spomenika ter ga po vrednosti raztolmačijo in ocenijo. Celo Hrvatje .so že uvrstili svetoivanski evangelij und svoje zgolovinske spomenike, le Slovenci se do zdaj še čisto nič niso zmenili zanj.
Luterski ljudje.
Povest.
Spisal Janko Kersnik.
(Dalje.)
ranče je bil v jutru burno odšel od doma; vrelo in šumelo mu je po glavi, in daleč tam v zakotji širnega grajskega gozda vrgel se je na rosni, mokri mah, ter skušal mirneje premišljevati o jutranjem prizoru.
Priznati si je moral, da so mu denašnje materine besede prišle kakor strela z neba; kajti doslej v svoji mladi ljubezni ni jedenkrat ni mislil: kaj bodo dejali mati? Kako tudi, kose še z ljubico svojo razgovarjal ni o tem, kaj bode ž njima! Shajala sta se v gradu sleherni dan: govorila sta, ako so bili drugi navzočni tako, ko dobra znanca in če se jima je ponudila sedaj redka prilika biti za trenutek samima, bil je gorak poljub vse, kar sta si želela, in kar sta si delila. K večjemu da je mogel slikar šepniti tolikokrat ponavljano, staro in vender njima vedno novo vprašanje:
„Ali me ljubiš?"
„I)a, da, nad vse!" zavrnila je ona z zarudelim licem in sladkim smehljajem.
Na ^prehod od onega dne nista šla več sama. Olga je imela vedno izgovor.
In na to jasno nebo privlekel se je danes prvi črni oblak.
Glede „luterskih ljudij" Kosan ni stal na jednem stališči z materjo: mari mu ni bilo do tega, da jo ljubica njegova — luteranka. A mater svojo je tudi ljubil, in bolelo ga je spoznavšega, da je njej denasnja vest usekala globoko rano. Pa potolažil seje kmalu: kadar se mati umiri, govoril bode ž njo jasno o tej zadevi in — je li treba, da ostane Olga — luteranka?
A druga skrb mu je legla sedaj na prsi. Mati je zvedela danes po onem norci to novost ; gotovo je, da klepečejo o njem po vsej okolici, — kaj bode, ako pozvedo to v gradu? In pozvedeli bodo gotovo! Stari Werner, nadlajtnant in Berg — vsi so se mu trli zapo-redom po glavi. Drug, starejši od njega, bi ne bil mnogo ugibal o tem, — a Kosan je bil mlad. Lehkomiselnost mladostna pobila mu je naglo skrbi o maternem oporekanji, a tu mu ni mogla pomagati. Mlad lehkoinišljen človek je kakor popirni čolnič v potoku; mirna voda in mali valčki, časi tudi večje valovje ga nosi ali podi s seboj, plešočega in vrtečega se na površji: ko ga pa pridrvi do jezu, vrže ga na lahko čezenj — a onokraj pod jezom potopi ga vrtinec.
In slikarju se je dozdevalo, da se že bliža jezu in vrtincu. — Pa še več druzih mislij usililo se mu je zaporedom: jedna prvih bila je: kaj, ko bi denes ne šel v grad? Morda tamkaj že vse vodo? Bilo mu je pri tem, kakor bi mu kdo stiskal goltanec. Ne, to bi ne bilo inoški, dejal je sam pri sebi: in kaj bi rekla, kaj bi mislila — ona? Potem pa se je na jedenkrat vprašal: Ali pa bode kedaj moja —
žena? Zakril si je obraz z rokama, ter težko sopel; naposled skoči kvišku, kakor da bi hotel- otresti in ubraniti se vsega tega, kar mu je sililo zaporedom v glavo, ter reče poluglasno: „Naj pride, kar hoče; česa se mi je pač bati?"
Solnce se je skoro že nagnilo, ko je prišel slikar po stranski poti iz doline na kolovoz, ki je vodil do grada: hodil denes ni tako naglo, ko navadno.
Na ovinku, izza katerega se mu je v trenutku pokazal od daleč beli grajski zid, stopil je mlad deček preti njega ter mu pomolil pismo. Kosan je osupnen postal; spoznal je fanta, bil je vrtnarjev pomagat; iz grada.
„Kaj je?" vpraša dečka.
„Čakam Vas že dolgo: teta grajska so mi dali to za Vas, in naročili, da Vas počakam tu, prej nego pridete v grad."
„Teta, — za mene?"
„Da, za Vas!"
Kosan je stal, jic da bi se ganil, ter ogledoval pismo. Fant pak jc stekel proti gradu.
Do sedaj slikar še ni bil dobil pisemca od svoje ljubo, a pisavo njeno je poznal ter tu pri prvem pogledu videl, da pismo ni pisala teta Mara, nego Olga.
Nekov sladak, srečen čut ga je prešinil, a ob .jednem silen nemir: „Zakaj mi piše, in zakaj tako skrivnostno in po teti? Za boga - vse vedo, vse vedo!"
Tako poluglasno govoreč vrnil se je po stezi, po kateri je bil prišel, ter par streljajev daleč krenil s pota v stran v goščo: tu pa je s strahom, in skoro s tresočo roko razganil pismo. Bral jo sledeče:
„Dragi! Prvo pismo je to, katerega prejmoš od mene, in drugi hočejo, da bodi tudi zadnje: jaz pa se moram ukloniti. Povedala in razložila Ti bom vse — vsaj videti te moram, moram Te videti še jedenkrat, in vem, da boš prišel. Pa denes, po dnevi ne hodi v grad; jaz sem se grozno zmotila, mislila sem, da se bode obrnilo vse k sreči zate in zame, pa kako grozno se je vse preobrnilo v zlo. Sinoči kmalu po Tvojem odhodu, poklicali so me oča v svojo sobo, in tu mi pov<» brat, ki je bil navzočen. da se ima moja poroka z Bergom v jednem meseci izvršiti. Oča so molčali ter v tla zrli. Bilo mi je, kakor bi sanjala, a vedela sem, da moram govoriti in povedati vse. Tn povedala sem, da Tebe ljubim, da sem le — Tvoja! Pa kai
je sledilo mojim besedam, to je strašno! Brat je kričal in divjal po sobi, ter žugal mi in očital, da sem nesramnica, in da hočem ugonobiti celo rodovino, očeta in njega. In Tebi se je zagrozil, oh — jaz nisem znala, kje sem in kaj se godi. Po dolgem pak izprevidela sem, da me prodajajo, prav prodajajo. Zvedela sem, de je Berg upnik očetov in bratov, in da ja lehko uniči; — odkupila pa sta se z menoj! Vprašala sem očeta, je li to res, a odgovora ni bilo; oča so sloneli z zakritim'obrazom pri mizi. Vedela sem dovolj. Prejokala sem to noč pri teti, in denes som povedala očetu, da mi je vse po volji, kar koli hote storiti z menoj. Odpusti mi, — Tvoja sem bila in Tvoja ostanem; v srci Te bom nosila — oh ljubček Ti moj — odpusti mi! Povedala Ti bom vse, da me ne boš sovražil, da me ne boš zaničeval! Pridi nocoj, saj veš, kedaj odido vsi k počitku, — pridi tedaj na vrt, tam od gozdne strani; izprosila sem si to od tete, da Te še jedenkrat vidim; in vedi, Tvoja sem, jedino Tvoja! Olga."
Slikar je strmci v te vrste, ki so mu plesale pred očmi, ter bral jih dvakrat, trikrat. Skoro nevedoč šel je počasi nazaj na stezo in potem proti domu : pred hišo mu pove pastir, da je grajski hlapec nekaj zanj prinesel, in da je položil to v zgornjo sobo.
France je našel tam zavitek in zraven list s sledečimi vrstami:
„Ccstiti gospod! Umeli bodete, da Vam le tem potem morem izročati honorar Vašemu trudu za naročeno sliko. Wem e r."
Slikar je prijel zavitek ter vrgel ga v kot, da se je obojni papir pretrgal, ter so zažvenketali cekini po tleh.
„Bergov denar!" siknil je zamišljeno med zobmi.
Vrgel se je na posteljo, ter potisnil roki pod glavo; tako ležeč strmel je v leseni strop, ter mislil samo jedno: kedaj bode noč, trda noč?
VII.
V gradu so se odpravljali k počitku. Pri večerji so bili navzočni samo stari gospod, pi. Berg in nadlajtnant, in vsi trije so bili jako redkobesedni; tete Mare in Olge ni bilo. Gospodar je vstal kmalu ter želel onima lehko noč; odšel je v svojo spalnico.
Po odhodu njegovem molčala sta ostala dva nekoliko časa. Berg je pušil iz svoje pipe, Werner pak je vrtil kozarec v roki.
„Kakor sodim, ne bilo bi nocoj umestno, tako hitro spat hoditi!* izpregovori Berg prvi čez nekoliko časa, ter izpod na pol zatisnenih trepalnic opazuje svojega prihodnjega svaka.
„Zakaj? Ali igrava šah?«
„Se ve da, — šah kraljici, če hočeš!" nasmehne se cinično oni.
„Kaj ugiblješ?" vpraša nadlajtnant pozorno.
„Da bode nocoj prilika, onega usiljenca zaznamenovati, da bode pomnil in vedel, kako se imajo vzprejemati taki kmetski pritepenci," reče Berg poluglasno med zobmi; divja, ljuta strast sevala mu je iz njegovih sivih očij.
„Kaj, kako?" vzklikne Werner ter stopi pred tovariša.
„Prav lehho!" pravi ta mirneje, ter zapali v novič svojo pipo: „videl sem denes vrtnarjevega fanta nosečega neko pismo; in onega pobalina tudi ni bilo v grad! Teti Mari, kakor veš ne zaupam mnogo in Olga —? Vzemi vse in računi, izkušnje vsaj imaš dovolj v tacih stvareh! Jaz sem uverjen, da se bo oni mazač klatil nocoj tu okolo grada, po vrtu ali koderkoli — daleč ne bo!"
„Prokleto!" sikne nadlajtnant.
Oni je molčal.
„Jaz mu bom dal jcdno med rebra!" vzklikne Werner.
„Ni treba!" ugovarja Berg, „jaz vem nekaj boljšega. Zaznamenovati ga hočeva. Vzemi le svoj bič s seboj!"
„Dobro, izvrstno!" meni oni.
„Sedaj pa storiva, kakor bi že ves teden ne bila spala. Luči v sobah ugasneva čez četrt ure, in potem pri stranskih vratih ven na stražo! Pa stoj, to tudi ne bode prav! Iz tvoje sobe, iz zadnjega okna se vidi na vrt in zlasti na zadnji uliod; po prednjem ne bo nikdo prišel. Tja na zadnjega bodeva pazila, in ako se kaj gane, potem doli! Tn še nekaj! Kaj, ko bi za vrata na mostovži pri Olginem in tetinem stanovanji porinila zapah? Nikdo ne more ven, in midva ujameva ptička samega, kar mi je ljubše!"
Rekoč nasmehne se zopet Berg.
„Najbolje bo tako!" pritrdi oni.
Malo potem odšla sta v svoji sobi, in po gradu bilo je kmalu na videz vse v globokem spanji.
(Konec prihodnjič.)
Narodov grob.
. Le bijto jo, le pl^Site, Kričajc vmes glasno, A vender se utešite — Doslej še ni tako!
Če tudi rod zatiran je. Ki nekdaj vaš je bil. Če tudi le preži ran je, Zato še ni minil!
In tudi dolgo še ne bo, Vi morda boste prej! Le bijt.c jo, le to zemljo
In plešite po njej! . . .	—b—
vi; u kažete mi grob rosan In križ stoječ pri njem. Vi ženete posmeh glasan, A nanj srpo jaz zrem!
Za narod tvoj pripravljen jo! Smcjoč mi vpijete In zemljo kot v proslavljenje Z nogami bijete!

Življenja cvet.
%
iZ/aprli v grob očeta so — Kak« je vzoren bil! Lož ili v t la ga sveta so, Za njim solzt; sem lil!
In vender ni bil oče mi, Ki v smrti ga fest im, In vender srce joče mi še zdaj bridkö za njim!
V trpljenji bil rešitelj je. Vodnik mi v temnih dn6h. In radosti buditelj jo Solzč zatrl v oč6h! — —
In zdaj ga ni! — V gomili spi Življenja dragi cvet, Okö po njem zaman želi. Zaman obraz je bled!
In nadej ni, da polnilo Z veseljem bi sreč In duši moji bolni le Bridkosti se rež6!
Življenja cvet, predragi cvet, Radöati oče mi! Po tebi le obraz je bled In srce joče mi! . . .
-b—
4
?
wo; n; n;
{X u"u" uC u" uOu' U' Ö" ÜVÖ' O7 U" U' U' U" U" U * U"tT^uOÖrÄ!
Velesalo, substant. n., a ne: Velesovo, adj. poss. n.
Spisal Fr. Levstik.
iklošič jo v svojem spisi „Die slavischen Ortsnamen aus Appellativen I." dejal: „Velesovo (gorenjska vas), dessen wahre Form nicht ganz sicher gestellt ist, daher auch nicht mit Sicherheit gedeutet werden kann, soll nach dem Hirtengotto Volosu, Velesü benannt worden sein: Slovenci so prišli do majhenih goric, na kterih je zlasti ovčja paša obilno rasla, in tako so kraj in tudi vas, ki so jo zidali, po bogu ,Velesovo' imenovali. Trdina, Zgodovina 28." Denkschr., philos.-hist. C1.5 v 21. zvezki (1872.1.) na 77. str.
OČito je, da Miklošič ne te misli, katere je nekdaj bil profesor Trdina ter pred njim uže Metelko. A to ime res nema začetka od boga Vol osa ali Velesa. — Gorenjci zdaj govore, kakor nekdaj neso govorili, namreč: Velesovo, vega, adj. n., ter okrog Bleda tudi: M e 1 e s o v o, vega, adj. n., a v Skofji Loki je slišati: -v M e 1 e-sane so šli; do Melčsan pojdem: v Me tesani h so bili. — Velesovo, adj. n. je namesto: Velesavo, in to namesto: Velesalo, substant. n. V obrazih: Melesov», Me lesa ne vidiš. ;,m" namesto „v", ter kaže da Meie sane stoji v nom. plur. m., namesto: Velesa ne, katero lice je po vsej podobi zaradi priglasa, ležečega zelo na začetki besede, skrčeno od: Vel es al j an e, nom. plur. m., kar zaznamenüje ljudi, prebivajoče v Velesali, a more ob enem zazna-menovati i samo Velesalsko vas. Krajevnih imen te vrste je mej Slo-veni obilo: ('erkljane, namesto: Oerkiivljane: cerkfiv; Vrbljane: vrba; Lip 1 j an e: lipa; Vašane: vas, das Dorf, starslov.: visi itd.
A kako morem jaz trditi, da je Velesalo, n. pravo lice tega imena? Opiram se na znanega Novomeškega kanonika Matijo Ko-stelca in osobito na Valvasorja. — Matija K ostri ec je bil svoje „Bratovske ßuquice s. Roshcnkranza. Stiskami u' Lublani 1G82," posvetil „Gospei Materi Joan. Susan i Paradaisarci, Priorei tega jmc-nitniga Divizhniga Vel leffal s k ig a Cloftra, u* Gorenski ftrani", ter Valvasor XI. 305. 'Mu. piše: „Das Frauen-Kloster Michlstein, auf Crainerisch Velefalo, ligt in Ober-Crain. Die jetzt, in diesem Jahre (1689), regirende Priorinn aber ist Frau Susanna Paradeifserinn,
Fr. Levstik: Vclesalo snbstanti iL, a ho: Velesovo, adj. poss. "n. 48'i
, •••■•■ ■ ——— . ^ . -f, r i
Freyinn". ^ Michl stein je tukaj teskovna hiba, katero jena konci tega (III.) zvezka Valvasor sam popravil: „f. (für) Michelstein 1. (lies) Michelstetten." Ako Sloven zdaj uže ne ve, kaj to krajevno ime znači, vidimo, da je vsaj njega pravo lice pred 200 leti bilo še sploh znano.
Beseda V e 1 e s a 1 o je sestavljena z dveh kosov; prvi je: vele, a drugi: salo, kakor moravski „Velelirad" v sebi kaže tudi: vele in: brad (grad). Kaj znači „vele", ne težko povedati, ker to je v drugačnem obrazi isto, kar je starslov.: veli j, a, e, adj., gross, in lice „vele" je tudi starej slovenščini rabilo v sestavljene besede: v e 1 e g 1 a v u, adjgrossköpfig, v e 1 e d u š i j e, n., Grossmuth. Naše ime V e 1 e s a 1 o je nemški narod z besedo M i c h e 1 s t e 11 e n preložil, kakor jaz menim, zelo na tanko po slovenskem zmisli; kajti gotski: m i k i 1 s, starvisnem.: m i c h i 1, sredvisnem.: m i c h e 1, adj., znači isto, kar grški: j/iya:, latinski: magnus, gross, obtorej isto, kar vele. Anda ako hočemo zvedeti, kaj znači drugi, v tem nazivali res neobični del: salo, trebe najprvo pogledati, kacega pojma je nemška beseda: Stetten. Bilo je starvisnem. in sredvisnem.: stat, f., Stätte, Stelle, Platz, Ortschaft, pozneje „urbsa; novovisnera.: Statt, f., Standort, Platz, Ort des Seins, also Wohnplatz. Ista beseda je tudi: Stetten (Stätten), samo da stoji v dat. plur. Weigand, "Worterb. II. 790. 800., Sehmell.-Fromm. II. 79Ž. 794. Beseda: Stetten (razno pisana) često služi v nemščini sestavljenim nazivalom krajevnim: Heiligenstetten, Königstetten, Dreistetten itd., ter na samem kranjskem sveti je poleg Michelstetten še tudi Kersch s tet ten (Kirschstetten), in to tri krati: Cešnjice, f. plur., Kerschstetten, v Mo-ravškem dekanati; Cešnjice, f. plur., Kerstetten (namesto: Kerschstetten, Kirschstetten), blizu Špitalica v Kameniškem dekanati; češnje v i k, m., Kerschstetten, blizu Cerküvljän. — Cešnjdvik je kraj (Stätte), kder se nahaja ali se je kdaj nahajalo obilo črešenj (Kirschen), kakor je srbski: buk v i k, m., tudi kraj, na katerem raste mnogo bukev, der Buchenwald. Iz tega se nam jasno kaže, da je salo isto, kar nemški: Stätte, Wohnplatz, ali z drugimi besedami, da je salo isto, kar s e 1 o, in obtorej: V e 1 e s a 1 o namesto : V e-leselo (Veliko Selo), die grosse Wohnstätte. Res v denašnjih časih ta vas ne posebno velika, ali kdo ve, koliko manjše od nje so v začetki bile vasi po obližji? Tudi seje v tej dobi Vel es al o utegnil morda zvati večji prostor okolne zemlje, ker to ime sc
482 Fr. Levstik: Velčsalo, snbstant. n., a ne: Velčsovo, adj. poss. n.
nahaja v listinah uže 1154. 1., kakor svedoči Parapat v Letop. Matice slov. s 1872-1873. 1. II. ria 18. str., kar nam dokazuje, da je vsaj 84 let stareje od nunskega samostana, založenega 1288. 1. v tem kraji, in Valvasor XI. 365. piše, da je rečeni samostan iz prva bil imenovan „Frauen-Thal" ali „Marien-Thal", a Velesalo (Michelstetten) da so zvali župo (faro), katere cerkev je blizu ondukaj, ter da se je sto-prav kesneje ime Velesalo prijelo i tega samostana, čegar založno pismo (Stiftungsurkunde) s 1238. 1. jcdnako priča, da je sezidan bil „in Valle S. Mariae apud Michelstetten". Mitth. des hist. Vereines für Krain, v IX. letniki (1854. I.) na 76. str.
Zdaj trebe še dokazati, da je lice: salo poleg ter namesto lica: sel o v slovanskem jezici možno, rekše, da glagolska korenina: se d, sitzen, tudi slove: sad: kajti nikogar ne tajno, da s 61 o stoji namesto sedlo, der Sitz, Wohnsitz, Ansiedelungsplatz, zaradi česar je Cehom : s e d 1 a k t der Landmann, človek na sčli, a ne v mesti živeč, ter na Goriškem neko vas imenujo še zdaj: Staro Sedlo, vender i tamkaj denes premaguje uže izrekanje: Staro Selo, a pridevnik se v zdanjih časih govori vedno le: staro s eis k, poleg: starsk. „Iz potne torbe" prof. Erjavca v Letop. Matice slov. 1880. 1. na 208. str.
Sad namesto s e d po Jungmannovem svodoštvi rabi Slovakom, govorečim: s a d n u , ich setze mich, kar Cehom slove: s e d n u; zatorej slovaški: s a d 1 y, a češki: s e d 1 y, adj. (partic. praet. act. II.), gesetzt: sedle mleko, geronnene Milch, kar mi neslovanski zovemo: süseden o mleko, namesto: süsclo (sil sedlo) mleko. Rečeni Jungmann uči, da je tudi v Cehih krajevno ime: Sadi na, f., Zo-del, vas v Budejevskem, ter i: S adln o, n., neko drugo češko ime jednake vrste, kar bi slovenski oboje slulo: sel-, ako ne: sal-. Sem je šteti i ono besedo, katera staroslovenski slove: salo, n., sebum (a ne: adeps), novoslov., bolg., srh., ruski: salo, češki: sädlo, poljski in gorsrb.: sadlo, Schmer, kar je zopet namesto: sedlo, selo, ter znači tako stvar, ka se je strdlla, ,susčdla4, kakor je tolmačil uže Jungmann: „jako by reki: sedty tuk," in zdaj lehko razumejemo, zakaj more beseda: salo v ruščini tudi značiti: die erste dünne Eisrinde beim Gefrieren der Flüsse. — Lice: sad poleg: sed ima i beseda, katera slove srbski: sadno, n., ruski: sadno, češki: sadno, sadmo, poljski: sadno poleg : s e d n o, der Satteldruck ; ruski: s a d n i 11 s j a , sich wind reiben; poljski:
sad n id poleg: se d nič, wund drücken, wund reiben, sadnisty poleg: sednisty, adj., wund gerieben; a novoslovenski v Laščah: s e d n o, der Satteldruck ; die Wunde auf dem Rücken eines Kranken vom Liegen; sednast, adj., wundgelegen, kar na kranjskej meji v Prčzidi mej Hrvati imenuj o: sadno, n., sad nas t, adj., a po Istri,' kakor J. Volčič pripoveduje: „skupna kobila je sadniva ali sad ni t a (bekommt den Satteldruck)," v „Glasniki" 1860. 1. I. na 79. str.; mej Krko in Zatičino po Dolenjskem: sčdno, n., der Satteldruok, o s I d n i t i se (k temu prispodobi ruski: sadnitlsja) : osednil se je, rekše, dobil je ran po hrbti, bodi si človek od mnoge leže ali konj od sedla, in poleg tega ondod govori: osčjen je, kar znači isto, če tudi nikoli ne slišati: o sedi ti se; i Ribničan deje: o se (ln iti se, a v Skofji Loki je navadno: saje ima, sajast je; pridevnik: sajast v jednacem zmisli rabi tudi Logatčanom: primeri: prisad, sada, m., der Brand einer Wunde, rana se je prisadi la, die Wunde ist brandig geworden; Gorenjci okolo Kranja vele: sena ima, namesto: sedna, ter: senast je, namesto : sednast, kar nas uči, da lice, navadno Laščanu: s e d n o, sedlast, namesto: se dno, sčdnast, ne pravilno. S tem je heovržno dokazano, da slovanski glagol: s e d ima namesto „ea časi „a" : sad, po katerem zakoni je tudi: V e 1 e s a 1 o, namesto : V e 1 e-s e I o. — A kako je o tej stvari soditi ? Da tukaj „a" iz prajezika ne bode, o tem se menda ne dvojiti.
Bajke in povesti o Gorjancih.
Spisal J. Trdina.
10. Divji mož, hostni mož, hostnik.
jjo gričih, dolcih in jarkih, na katere se drobe Gorjanci, padaje polagoma proti Krki, razprostira se med Podgradom in Ljubnim velik gozd; imenuje se Rasno. Zdaj poje v njem sekira, ki ga nemilo podira in pokončuje, ali še pred tremi desetki let. je bil košat, temen in krasen, da je marsikak ,po*potnik obstal in mu se čudil. Takrat stala je kraj njega majhna koča, reklo se jej je „pri
31*
Logarji". Stari Logar ni bil bogatin; polja in pašnikov imel je ravno toliko, da je prehranil s trudom in potom sebe in svojo rodovino. V cerkev je šel naj večkrat v Šmihel. V Podgrad bi bil rajši hodil, ker seje tamo rodil in je imel ondu tudi skoro vso svojo žlahto, ali pot šla je skoz Rasno, v katerem zablodi prav lehko še tak človek, ki misli, da ga pozna.
Neko noč se je pripetilo, da je izruval vihar Jie daleč od Logarjevih nekoliko najlepših bukev. Možu je bilo žal za nje in je šel sadit mesto podrtih dreves druga. Ko se je o tem trudil in pehal, stopi k njemu nekdo od zadaj in ga potrka na ramo in veli: Taki ljudje so kaj vredni. Logar se ozre, zagleda kosmatega velikana in ga vpraša, kdo je. Tujec odgovori: Ne boj se, jaz sem divji mož in tvoj prijatelj. To rekši velikan zgine.
Kmalu potem imel je Logar Pod Gradom opravek. V goščavi mu se pridruži divji mož, spremi ga molče do konca gozda in zgine. Tako je spremljal odslej vsakikrat Logarja in njegovo ljudi, če so šli v Podgrad. Zdaj se niso trebali več bati, da bi se v hosti izgubili. Logarjevim je bilo jako po volji, da so mogli pohajati svoj rojstveni kraj brez nevarnosti in neprilike. Jedenkrat so 'se pomudili pri žlahti in dobrem vinu dolgo čez polunoči. Kakor vselej kazal jim je pot. proti domu divji mož. Ko pa je začelo Pod Gradom dan zvoniti, zapustil jih je kar nanagloma, dvignil z obema rokama, bližnji grič in smuknil v jazbino, ki je bila pod njim. Grič se je poveznil sam nazaj, kakor je prej stal.
Pa tudi za druge reči je bil hostnik prav čudna prikazen. Mesto človeške brade in brkov zarastel mu je obraz dolg mah. Če ga je kdo kaj vprašal, ni dobil nič odgovora, sam je pa tudi prav malo kdaj katero zinil. Z divjačino se je rad igral, domača živina pa se mu je gnjusila in se je je ogibal. Hiš, polja in vrtov se je bal kakor hudoba križa. Če so ga Logarjevi povabili, da bi šel z njimi in popil v njihovem hramu kak kozarec vina, vselej se je grdo zapačil, mahnil z roko in šinil od njih v goščavo, kakor da je hudo razžaljen. Ali obilna skušnja jih je preverila, da je ostal vedno njihov najboljši in najiskrenejši prijatelj, ki jim je pritekel na pomoč, še predno so ga prosili. Če je zalezoval čedo volk ali kaka druga zver, planil je nanjo z gorjačo in jo ubil ali pa prepodil. Nad Rasnim nakopičile so copernice oblake in so hotele usipati iz njih točo; divji mož pa se je ustopil za Logarjevo hišo in jih jel s tako silo krepeliti in goniti,
da so moralo pobegniti. Jedni je izbil z glave pečo, drugi pa iz ust zadnji zob, ki ga je še imela. Logarjevim niso mogle narediti najmanjše kvare niti ta pot, niti pozneje, dasiravno so to dostikrat poskušale.
Tako jo hostnik mnogo let branil in varoval svoje prijatelje pa ni bilo čudo, da so si tako lepo opomogli in skoraj obogateli. Ali sreča je rada nestanovitna. V Rasnem je našel Logar lepo, mlado drobnico in jo cepil. Divji mož iz goščave to zapazi in se zadere srdito: Nesramnež! Jaz sem ti v vseh rečeh pomagal, v zahvalo pa si mi zdaj zagradil pot.
Od takrat se hostnik nikoli več ni prikazal Logarjevim, da bi jih spremljal skoz gozd ali obvaroval škode in nadloge. Najmlajši sin se je v Rasnem izgubil in poginil od straha in lakote; živino trgali so volkovi in drugo zverine; žito in sadje pobijala je toča. Tako so se nesreče kar lovile; Logar je zopet osirotel; z bornimi ostanki svojega imetka se je preselil nazaj v Podgrad. V njegovo zapuščeno hišo je treščilo, in ogenj jo je pokončal do tal s poslopji vred. Lc malo kak sled še spričuje, kje je stila in kako strašno se zna maščevati divji mož, če ga človek vode ali nevede razžali.
Razen na Gorjancih živi na Dolenjskem še mnogo drugih host-nikov. Najimenitnejše sem našel med NövirrT Mestom in Dvorom. Da se bodo spoznale navade in razvade divjih mož bolj na tanko, treba je tudi o njih kaj izpregovoriti. Težave mi to ne bo delalo, ker so mi po naključji ti še dosti bolj znani nego goTjanski. Jednega sem celo sam videl in sem dobre pol ure z njim popotoval. To mislim, je dovolj dober razlog, da pride v mojem popisa prvi na vrsto.
V Zaloški krčmi zbirala se je pred 15 leti jako zgovorna in vesela družba, v kateri se je človek rad pomudil. In tako sem ostal jedenkrat tamo do pozne noči, z mano je bil prijazni svak moje gospodinje, Tone, ki je bil krčmarju pripeljal mošta. Ko odbije jed naj sta ura, velim: Zame je zadnji čas, da se dvignem; če Vas je volja, pojdiva! Tovariš je bil zadovoljen. Na potu mi zašepeta nekako plaho: Pač ste prav pogodili, da je zadnji čas odriniti. Tako kasno jaz sploh nikoder rad ne hodim, najmenj pa tod, to se pravi, od Cešče Vasi dalje skoz hosto, ki jej pravimo Brezovec. Vražam se ljudje smejejo in tudi jaz jim se smejem. Ali to, kar sem videl v Brezovci na svoje oči, ni vraža ampak resnica. V tej hosti se prikazuje grda pošast, imenujemo jo divji mož, ker je res strašno
divja. Lansko jesen šel sem tod domov, prav tako pozno kakor nocoj še ni bilo. Ko sem prikorakal v Brezovec do prve smreke, pridruži mi se kosmatin, kakor da bi me bil za drevesom čakal in me spremi tja do lastovške drobnice. Tako je spremljal že veliko drugih in kakor meni, prikazal se je tudi vsakemu drugemu pri prvi smreki, pri lastovški drobnici ga pa zapustil. Kaj, ali niste Vi še nikoli o njem slišali?
Jaz odgovorim: Slišal sem že dosti in bi prav rad vedel, če je res tako visok kakor tista smreka, pri kateri ga ljudje najprej zagledajo.
Tone veli: Da, to trdi marsikdo. Ali takrat, ko sem ga jaz videl, bil je manjši, vender je bil dosti velik; če se ne motim, precej višji od Vas. Morda se mrcina lehko po svoji volji potegne ali skrči, ali pa zna ljudi tako preslepiti, da se zdi nekaterim visok kot smreka, drugim pa mnogo nižji.
Jaz vprašam Toneta, če mu je divji mož kaj hudega storil, ko ga je spremljal.
On mi odkima: E kaj —nič! Pred polunočjo nima te oblasti. Samo zijal je vame in pa prav po volčje tulil. Po polunoči pa me sam Bog varuj takega društva! Zato je res pametno, da se Vračava še o pravem času.
Na sredi pota med Češčo Vasjo in Brezovcem me prime tovariš hlastno za roko in veli: Ali ga ne vidite? Ta je tisti, ki me je spremljal — divji mož! Ker je bilo nekaj meseca, zagledal sem ga tudi jaz in ga jel opazovati. Tone se je bil zmotil, kajti ta hostnik ni bil nič večji od mene. V obraz je bil dobro porasten ali ne tako, da bi se ga moral Človek ustrašiti. Bil je bos in gologlav. Dolgi vlasje so mu mahali po plečih in hrbtu kakor griva. Opravo je imel kmetiško in kaj borno. Hlače so mu šle komaj do kolen; janko je bil slekel in jo vrgel čez levo ramo. Srajca je bila za vratom odpeta, da je kazal, kakor pravimo, gosle. Hodil je precej čudno, prav za prav je bolj poskakoval nego korakal. Ko je prišel s polja na cesto, pozdravim ga: Dober večer! On pa ni dal iz sebe nobene besede, ampak samo nekako hripovo je zarenčal. Popolnoma se nama ni hotel pridružiti, ostal je zmerom kakih 15 korakov pred nama na veliko tolažbo Tonetu, kateremu je strah kar sapo jemal. Zdaj sem se sam preveril, da se ljudje niso zlagali, kar so pravili o grdih šegah divjega moža. Ponašal se je res na vso moč nespodobno. Od konca je le
nerazločno nekaj krulil in tulil. Že ta glasba ni bila preveč prijetna. Potem je začel na prste žvižgati, da je kar skoz ušesa letelo. Moralo se je priznati, da je to pastirsko umetnost odlično izvrševal. Brlizgal je na vse mogoče načine: debelo, tenko, ostro, glasno, zamolklo, na konci z zavijačo in brez zavijače, na kratko in na dolgo, v jeden cep in v dva cepa, zdaj na dva, potem na štiri prste in vmes tudi „na kljuko". Tone je ječal in si tiščal ušesa, jaz pa sem poslušal in se spominal, kako rad sem se nekdaj tudi jaz kratkočasil in bahal s to neskladno zvižgo, v kateri sem bil tak mojster, da so mi vsi drugi pastirji in kmetski sotiČenci zavidali. Žvižganje divjega moža je donelo v hostni samoti in nočni tišini tem bolj neznano in pošastno, ker mu je odgovarjala od treh stranij prekrasna jeka.
Ko pridemo do srede Brezovca, hostnik umolkne in zabavo -izpremeni, ali ne na veselje svojima sopotnikoma. Jel je metati v drevje kamenje, krepelce, grude suhega blata in kar mu je prišlo v roke. Odkleščene veje in ščepke padale so neprenehoma okolo naju na cesto, nekatere priletele so tudi nama na glavo! V vsem obližji so se prebudili ptiči in frfotali preplašeni sem ter tjii, ne vede v .nočni, in gozdni tmini, kamo bi se skrili.
Ko se je naveličal divjak tudi metanja, začel se je obešati za kljuko svoje debele palice na močne spodnje veje in gugaje se kričati na vse grlo: Mate, oj! Miško oj! Imen je bilo še več, ali jih nisem dobro razločil. Ne dobivšj nobenega odgovora prišel je zopet cesto in zdaj se je domislil zabave, ki me je res prav živo zanimala: začel je peti. Prepeval pa je v romskem (ciganskem) jeziku. Nekaj malega sem razumel. Vsaka tretja beseda je bila „rakli", po na-šc: deklica, ljubica. Njegova pesen je bila torej brž ko ne zaljubljena, petje pa polno burne strasti, ognjenih in reznih čutov in čudovitih predrznih skokov, samobitno, prekrasno, neskončno zamikajoče, dasiravno na vso moč divje, grozno in nepravilno. Tudi najost.rejši sodnik bi bil moral potrditi, da je ta divji mož umetnik, kateremu se ne bi smijali zaničljivo niti v gosposkih dvorih. Za romsko pesnijo prišla je na vrsto vzhodno slovenska: Tiček leti, tičica za njim leti . . . Pel jo je nagjo. nekako zaletavasto in torej slabo. Videlo se je, da pevec nima zanjo ne grla, ne srca. Bolje je pogodil hrvatsko, da ne velim, srbsko: Mlado pastirče, zašto si se snuždilo . . . Ali še mnogo, mnogo bolje pa primorsko: Popuhnul je tihi vetav i odnesal Mari krunu.. . Težko sem čakal ali se bo držal primorske besede: „črni moro" ali
pa jo bo zamenil z varianto, ki se čaje povsod po Hrvatskem v rodoljubnih, grabljivim „Šrabam" sovražnih društvih. Divji mož je hotel pokazati, da je s Hrvati iste misli in je pel s povzdignenim in hudim glasom: „Našal ju je črni Švaba". In tako tudi na zadnje: „Volila bim poginuti — nego Švabi ljuba biti". Ta konec mu se je moral prav posebno priljubiti, kajti ponovil ga je gotovo desetkrat, če ne še več in vsak pot z večjo strastjo, jezo in zabavljivostjo. .
O tem petji smo Brezovec prehodili in se bližali lastovski drobnici. Uveril sem se zopet, da govorica ni bila prazna. Pri tem drevesu se je obrnil divji mož res na stransko pot in zginil izpred očij. Tone se globoko oddahno, ustavi me in vpraša: No, kaj pravite?
Jaz odgovorim: Ko mi ne bi bili Vi povedali, da je to divji mož, bil bi mislil, da je kak natrkan cigan, morda Cene Brajdič ali pa njegov brat Matija.
Tone veli nekoliko nejevoljen na moj sum: R, kaj še! Cigani se o tem času ne potepljejo po hosti, tudi vem za gotovo, da zapijajo danes v Lastovčali konja, ki so ga bili prodali zjutraj v Prečini. Hm! Prav za prav pa med njimi in divjim možem ni dosti razločka. Tisti ljudje, ki se niso hoteli podvreči ne deželski, no cerkveni gosposki in nobeni postavi, pobegnili so v hribe in brloge in so v samoti tako obdivjali, da jim pravimo zdaj divji možje in še ne vemo, če imajo kaj duše ali nič. Cigani pa niso dosti boljši.. Tudi oni se valjajo najrajši po hosti in za postave se brigajo toliko kakor moj cucek. Ker govore hostniki in cigani isti volčji jezik, jaz tako sodim, da so se ga jeden od druzega naučili in da so si tudi po krvi, če ne bratje, vsaj bratranci.
(Konec prihodnjič.)
Zemeljski potresi.
Spisal J. Jesenko. (Dalje.)
5I0 redkoma so pa opazovali, da bi se bil velik del zemeljske skorje vslecl potresa usedel ali znižal. Pri lizbonskem potresu se je h kratu potopila kaj močno zidana obrežina iz marmorja v giobo-čino. Z njo je poginilo kaj veliko ljudij, ki so se bili pred podirajočimi se
hišami oteli na njo; poginilo je tudi več* čolnov in malih ladij, kijih je nastali vrtinec požrl. Najbrž se je ta zidana obrežina pogreznila v veliko podzemeljsko razpoko. Jednako se je pogreznila zidana obrežina v Mesini pri kalabrijskem potresu, a že bistroumni Hamilton je menil, da se je najbrž cela v stran zdrzala ali usadila v globočino morja. Tako se je pri potresu 1. 373 pr. Kr. v korintovski zaliv zdrzalo mesto Helike, bližnja Bara pa se je pogreznila v velikansko razpoko. S Tajgeta se je pa pri potresu leta 404 pr. Kr. utrgal cel vrh in zdrsal v dol. Jednakih dogodkov ali učinkov navaja Hamilton več pri potresu v Kalabriji (1783). Precej velika pokrajina se je znižala ali pogreznila leta 1092. pri potresu na Jamajki. Pri velikem potresu v Zjedinjenih Državah (1811 in 1812) so zapazovali v planjavi ob Misisipiji, da so se razne nje pokrajine močno znižale, sem tor tja v malo urah; zemlja se je ondu udirala v velikanske kotle, katerih premer meri po 5 do 20 kilometrov. Lyell jih je še leta 1840. mnogo opazoval. Najzanimljivejši tak učinek so zapazovali leta 1819. pri potresu obustja veletoka Inda:'Na vzhodni in južni strani od rečenega božjega nasipa se je vslcd potresa pogreznila čez 50□ miriametrov velika pokrajina. Na njej je stala trdnjavica Sindree in jednako imenovana vas. Usedla se ni h kratil, airtpak se znižavala tako polagoma, da so prebivalci to komaj zapazili po morji, ki je drlo v znižani prostor. Nekoliko jih je zbežalo v najvišji del trdnjavice, od koder so jih drugi dan v čolnih rešili. Vas in trdnjavica sta se z zemljo pogreznili, a ne porušili. Lyell je še leta 1838. videl stolp in vrline dele obzidja moleti iznad vode. (Principles 438.) Usedla so se tla na raznih mestih različno globoko: pri Lnkputu za 5 metrov in pol, na drugih mestih pa za 1 do 3 metrov.
Dokazali so še o raznih pokrajinah zemeljske skorje, da so se znižale, a dokazali niso, da so se usedle ravno vsled potresov. Ko hitro je preteklo delj časa od takega dogodka, pač nikdo ne more določiti, ali se je zemlja ondu h kratu znižala ali ne. Vsa znamenja takih prememb v kratkem času popolnoma izginejo; na nje le sklepamo, če so slučajno dorastli gozdovi ali pa hiše prišle pod vodo. Lyell je leta 1846. na potovanji po Zjedinjenih Državah opazoval na raznih krajih onih udrtih in z vodo napolnjenih kotlov ali plitvih jezer dorastla a vsahnela drevesa, ki so s spodnjim delom stala v vodi: mnogo več pa jih je videl zvrnenih po teh plitvih jezerih, globokim močarinom primernih. Ker pa se tudi najtrdnejša taka
znamenja le malo časa ustavljajo melianični in kemični sili morske in sladke vode, čudili se pač ne bodemo, da jednakih usedov vsled potresov v minulih stoletjih ne moremo več določevati.
XXVIII.
Kako vplivajo potresi na človeka?
Ondanji potres Zagrebški je znova spričal, koliko škodljivega vpliva imajo taki prirodini pojavi na človeka. Strah obhaja človeka precej pri prvem zibanji zemlje; če pa sliši še podzemeljsko šumenje in bobnenje, upade mu popolnoma srce. Ta obupnost gotovo ne izvira iz spomina na raznovrstne nezgode v minulih časih, o katerih smo slišali ali čitali; izvira temveč iz zavesti popolne onemoglosti in zapuščcnosti nasproti nepričakovani podzemeljski sili. Humboldt misli, da na človeka potres zato tako čudovito vpliva, ker vidi in čuti prevarano prirojeno mu vero na stalnost trde zemeljske skorje.
„Od prvih otročjih let, pravi Humboldt. (Kosmos I. 224) smo vajeni ločevati gibno vodo in negibna stanovitna tla, na katerih stojimo. To vero v stanovitnost zemeljske skorje so nam utrdila vsa
v	l
čutila. Ce se nenadoma potrese zemlja, nastopa mu skrivnostno delujoča nepoznana prirodina sila, ki trdo zemljo pregiblje. Jeden sam trenutek je uničil iluzijo vsega prejšnjega življenja. Spoznali smo zmoto o mirnosti prirode in čutimo se odvisne od pokončujoče nepoznane sile. Najmanjši šum, celo najmanjše gibanje zraka vzbuja našo pozornost. Ne zaupamo več, rekel bi, ceh) tlem ne, na katerih stojimo." Notranja nemirnost pri potresu človeka spremlja, kamor koli se obrne. Drugi nevarnosti se lehko ognemo, lehko jej ubežimo, potresu pa ne moremo uteči. Ta skrivnostna podzemeljska sila nas preganja, kamor koli bežimo, povsodi se čutimo nad virom strahovitega pokončevanja. Kakor Humboldt, pojasnoval je že pred njim sloveči prirodoznanec Karol Darwin strah in trepet, ki človeka pri tresenji zemlje obhaja. „Zemlja, podoba stalnosti, pravi Anglež, gibala se je pod našimi nogami kot tenka skorja na tekočini; trenutek časa je vzbudil našemu duhu doslej neznani mu čut nevarnosti, katerega bi mu ne bile vzbudile dolge ure neprestanega premišljevanja."
Strah izpreleti vsakega, iz straha sledi nemirnost, ki žene vsakega, da bi se rešil. Najmenj strahu trpe otroci, ker se preteče nevarnosti še ne zavedajo. Da strah različno deluje na različne ljudi, pač
ni treba posebno poudarjati. Ko bi se smeli opirati na časniška poročila, rekli bi, da je strah pri Zagrebškem potresu huje vplival na ženske kot na moške. Nenadni strah pred poginom je jednemu h kratu pobelil lase, drugemu je uzročil krčeviti jok, kateremu zdravniki vsaj prve 'dni po potresu niso vedeli pomoči. Jednake in še hujše učinke so poročali pri drugih potrosil). Obupnost je posamezne tako prevladala, da se jim je pamet zmešala. Osiander je pojasnoval razne fiziologične učinke strahu pri potresih v Burdachovi fiziologiji (II. 223—224).
Človeška natura je taka, da se vsemu privadi. Kmalu poneha
v
po potresu prouzročena nemirnost, ki ga je sprva toliko trla. Ge se v deželi ponavljajo malo močni potresi, izgine prebivalcem vsak strah pred njimi. Bes da glasoviti potovalec Tsehudi (Poru, 170) pravi, da se človek nikdar ne privadi potresov tako, da bi se zmanjšal čut strahu pred njimi. A ravno nasprotno je o istej deželi trdil Aleksander Humboldt. „Po brezdežnem primorji peruvanskem ne poznajo niti toče, niti groma in bliska. Grmenje v oblakih jim nadomestuje podzemeljsko bobnenje, ki potrese spremljuje. Mnogoletna navada in zelo razširjena misel, da se je nevarnih potresov treba bati le po dva ali trikrat na sto let, učinili sta, da v Limi slabi potresi vzbujajo komaj več pozornosti kot toča po zmerno toplem pasu." Na drugem mestu smo že omenili, kako so se Dobrovničanjc, naši jugoslovanski bratje, privadili potresov in da se le takrat zmislijo na nevarnost ter beže, če se dimniki podirajo in pomoli iz njih palač izdirajo. Bližnjih sosedov Mletčanov pa strah ni nikdar popolnoma zapustil, ko so poslušali toliko časa ono podzemeljsko bobnenje in pokanje ter čutili sedaj pa sedaj kako slabo gibanje zemeljske skorje. Neprestani potresi so vse ljudstvo ob Bajkalskem jezeru prepodili iz njih selišč. Na to izseljenje so pač mislili mrtogi ZagrebČanje, katerim je potres hiše razdrl. Na vprašanje, ali bodo hiše popravili ali znova sezidali, odgovorili so vsi obupni: „Kaj, ali smo varni?" A kljnbu temu se mora priznati, da ZagrebČanje v največjih stiskah niso bili izgubili pogumnosti. Res jih je mnogo zapustilo mesto, res so mnogi hudo nadlegovali Zagrebško hranilnico, a trgovski svet ni bil obupal, ni raztrgal svojih zavez in ni hotel nič vedeti o moratoriji. katerega so se po drugih mestih toliko bali. Sedaj se jim je popolnoma povrnila mirnost in zaupnost v boljšo bodočnost, kar je zadnje štetje ljudi očitno spričalo.
A še od druge strani vplivajo potresi kaj škodljivo na človeškega duha. Rodili so zlasti v poprejšnjih vekih razne vraže posebno pa verske sanjarije in neumnosti. Po močnem potresu v Beljaku so bičev-niki hodili po Koroškem ter strahovito razdražili verske čute po vsej deželi. Zgodovina srednjega veka nam ponuja na kupe jednakih norostij človeškega rodu. I)a tudi v novem veku potresi in po njih prouzročeni strah močno pospešujejo in razširjajo prazno vero med omikanim in neomikanim ljudstvom, omenil je že Lyell v svoji geologiji (493). Buckle v svoji zgodovini angleške naobraženosti (histori of englisch civilisation, ki je po mojih mislih najbolj poučna knjiga novejšega angleškega slovstva) govori obširno v TI. oddelku o ravnovrstnem vplivu prirode na človeka; na str. 105. in 100. poudarja tudi potresov vpliv na človeške duševne moči. Po njegovih besedah potresi neposredno razdražijo človeku živčevje in tako slabšajo njegov razum, čez moč dražijo njegovo fantazijo ter ga naklanjajo prazni veri. To nam nekoliko poj as nuje, zakaj so pri raznih potresih ljudje drli v cerkve, kot bi jim te stavbe bile gotovo zavetje. Kdo bi določil, ali je s tem v kaki zvezi oni ukaz zagrebškega župana, ki Zagrebčanom ostro prepoveduje ostudne kletvine ?
XXIX.
Kje je pravi vir zemeljskih potresov?
Predno bodemo pregledovali razne teorije o pravem uzroku zemeljskih potresov, moramo še določiti, kje je pravo izvir išče delujoče podzemeljske sile. Začetkom smo že omenili, da se potres nikdar ne začenja na zemeljskem površji, ampak začenja se vselej nekje pod zemljo. Od tega izvirišča, kakor smo videli, razširja se tresenje po mehaniških zakonih na vse strani. To tresenje se opazuje le na površji naše zemlje. Ker je zemlja okrogla, zadene tresenje le na jedni točki ravno nad izviriščem navpično, na njeno površino. To točko smo prej imenovali središče zemeljskega potresa, prav za prav bi jej smeli reči le nad sred išče njegovo, kajti pravo središče je njego izvirišče. Po poprejšnjem vemo, da moč gibanja pojema čim dalje je od svojega izvirišča. Pri okrogli podobi naše zemlje se mora tudi mer gibanja zmerom bolj oddaljevati od navpične črte v nadsredišči ter približevati vodoravni ali horizontalni. Širjenje potresov in njih moč na površji zemeljskega obla, kjer le jih opazujemo, se moreta razlikovati prav po različni globokosti njih izvirišča v zemlji.
Na vse te razmere se je oziral imenitni angleški prirodoznanec Mallet, ki je prvi pokazal, kako naj se pri vsakem potresu iz raznih natančno opazovanih pojavov na površji določi globokost njegovega izvirišča v v zemlji. Leta 1857. se je zopet močno tresla Kalabrija. Ker so vse prikazni na površji natančno opazovali, namreč tega potresa nadsre-clisče, mer, v katero se je na raznih krajih širil, moč, katero je na raznih krajih kazal in tudi čas za trenutek natančen, kedaj so na raznih krajih začutili prvi sunek (ali prvo gibanje), preračuni! mu je Mallet globočino njegovega izvirišča ter je našel 10G67 metrov pod zemeljskim površjem. Tu bi pač bilo od več pokazati, po kateri zelo zamotani poti je Mallet prišel do tega proizvoda. Po tej poti so hodili tudi dragi n. pr. Lasaulx, Seebach ter po teških zelo zamotanih računih določili izvirišče drugim novejšim natančno opazovanim potresom. Tako je potres v Geri leta 1872. izviral 17956 metrov pod zemeljskim površjem, porenski leta 184(i. opazovani .'J8806 metrov, žilinski v severozahodnem Ogerskem (ob Vagu) leta 1858. opazovani 26266 mtr., ahenski (od leta 1873.) pa le llloU metrov globoko. To izvirišče ali središče bodo tudi določili zagrebškemu potresu od 9. nevembra 1880.; zato. pač je bila dunajska akademija znanostij poslala mladega pri-rodoznanca dr. Wähnerja, da je po Zagrebu in drugodi nabiral vse natančne opazke. Ko mu bodo preračunih, koliko globoko je izvirala potresujoča sila, dalo se bode tudi kaj verjetnega določiti o njegovem pravem uzroku.
Razne preiskave, katerih tu ne bodemo razkazavali, naklonile so Malleta k izreku: nobeden potres ne izvira globokeje kot 55 kilometrov pod zemeljsko površino. Tedaj potresi ne izvirajo zelo globoko; negotovo pa je, ali izvirajo v trdi zemeljski skorji ali pa pod njo, kajti silno različno debelost so preračunih učenjaki zemeljski skorji. Po Mitscherlichu se 42 kilometrov globoko že topi trdi granit; po njem bi zemeljska skorja bila razmerno tenka. Nekateri menijo, da je 60 do 70 kilometrov debela; Cordier, francoski prirodoznanec, prera-čunil jej je debelost od 100 kilometrov; še drugi menijo, da meri 300 kilometrov in Hopkins, angleški geolog in prirodoznanec, zra-čunil je celo 128 do 100 miriametrov, t. j. '/s ali pa iU zemeljskega polumera. H koncu naj še omenimo, da po besedah raznih prirodo-znancev zemeljska skorja ni povsodi jednako debela, ampak je tu tanjša, tam debelejša; celo votline se sem* ter tja, v njej nahajajo, ki
drže do raztopljenega droba.	(Konec prihodnjič.)
- -:—
V obrambo.
v.
K posni: „Človeka nikar!"
„Videus autem Deus, quoil multa mal i t in hominum esset in torra ot cuncta coyitatio cordis intenta onset ad malum omni tempore, — poeni-tuit cum, quod hominem fecisset iu terra." liiblia, Genes, cap. VI. vers 6, C. Komur drago, naj Ihto tudi kc-clcsiast. cap. IV. vers 1, 2, 3.
j ti, neMs in zemlje c^r, Tvoj dih rodil čistč duhöve, Tvoj mig je zvezdne vžgal svetöve, Tvoj rek je vstvaril slednjo stv&r! Ti mčdro vse, lep<3 si vstvaril, A človek, zemlje gospodar, To krasno delo vse je skväril. Naš ded je vzčl na vrtu sad, Menčč, da trga sad modrosti; A vtrgal je le sad bridkosti,
In smrti sad! Od t;\čas človek je trpin: Mori ga starih ran spomin Iu strah prihodnjih bolečin, Skelč ga bridke rane' Mu zdaj zadane. Trpljenja poln in poln je zmot! Na žitja morji previharnem, Na morji tem strašno nevarnem Zgreši prerod le pravo pot. Oh, koliko mornarjev Oh skalo vrže moč viharjev, • In čoln in nj6, ki so v čohiiči, Srdito vniči!
Kedö prešteje milijone, Kav j ill na žitja morji vtone
Morda — na vek ? Ti sam, — ko videl si z višrtve, Da vsi zašli so s pöti prave, Po ccsti krivi drli v t6k, — Izrekel si prebridki rek, Da žal ti je, ker nas si vstvaril, Nam um in svobodo podaril! O, kralj neskončne visokosti, Dobrota sama in modröst, Svetost brezmejna in krepdst, Če tf, videč sveta slabösti, Kosal si se prepoln bridkosti, Da stvar človeško vstvaril si,
Jej uma žar In svobodo podaril si, — Zavrgel bodeš nične mar, Če jaz, slabotna, zmotna stvar, • * Ko svoje čutiui si rote nje In bratov zmote in trpljenje, ZaklfČem k tebi, večni car: rTi, komur hočeš, daj življenje, Trpinom zmotnim pa — nik&r!0
VI.
K pesni „Izgubljeni raj".
Zaklenjen človeku rajski je vrt,
Začasno ne, na vek je zaprt,
Oj, Kžvub nebeški z mečem ognjenim
Preteč stoji pred rajem zgubljenim.
Zastonj se oziraš vanj nazaj!
Src6 naj ti poka, okd naj ti jöka
Naj tare te töga brezmejno globöka,
Ne ftdpre se več ti zaklenjeni raj.
Če tukaj želiš ubežati nesreči
In srečo srčn6 zaželeno doseči,
Glej, delati treba in se potiti,
V nedolžnost, pripröstost se prejšnjo vrniti!*)
*) K odstavku VI.: Prositi, naj nam Bog spet odpre zemeljski raj, bilo bi pač zastonj, to se opira na sv. pismo; a da bi bila zastonj ali nepotrebna molitev pri naših delil», to ni nikjer rečeno. Nasprotno! Ako tudi ta pesen molitve izrečno no poudarja, razume se pa lahko iz besede: „prvotnost", kajti v prvotnosti je tudi bila molitev človeku dolžnost
VIL
■K „Lastovkam". Lastovke, pomlad znančče, Hišam blagoslov nosčče, Z vami nisem imel sr6če! Klical vas sem mnogo let, Ko pomlajal se je svet, Da pod stropom hiše moje Bi pripele gnezdo svoje; A zastonj sem klical vas: Vedno ste drugam zletele, Drugim gldsno žvrgolele, Delale jim kratek čas! Drugim srečo ste nosile, Drobne ptice, ptice mile, Kaj od vas imäm pa jaz? Meni lik or ste rodile! Ko sem letos klical vas, Mož polgluh je mimo Sdl, Čul na pol je moje klice, Ter jih napak je umel, Češ, da kličem druge ptice, hi oströ me je ošteli A jaz klical sem glasnö, Ptice, v h s, le vas sam (S! In moj klic ve. zdaj ste čule, K strehi moji ste priplule, In pod strop prijazni moj, Domek ste pripele svoj. Le pri meni zdaj gnezdite, Pesni gläsne žvrgolfte, Ko bom slišal peti vas, Pesen bom zapel še jaz! VIII.
K „Romariei". Pobožna mladenka je naša Slovenka. In rada gre v cerkev, ko zvon zaklenka, * Če danes pa „mimo cerkve" hiti Na grob*), kjer počiva nje zaročenec, Ne lučaj je s kamenjem, stari Slovenec, Pomisli, da danes — nedelja ni!
*) „Slov." poudarja tisti „neblagoslovljen" grob! Saj je vender znano in v „Zvonu" (1878.1. str. 8*2.) sem to izrecno povedal, da država krati mrtvaški blagoslov obsojencem, ne cerkev. — To jo ravno po mojem mnenji krivica, ali recimo prevelika ostrost, zoper katero v „Romarici" polemizujem.
IX.
K „Nevihti".
„Nevihta* je tudi nevihto vzbudila,
Nad me se zagn&l je nje silni vihar,
In toča pogubna in groma vdar!
Zakaj pač nad mano razsaja ta sila?
Ker svetu sem rekel, da toča pobila
Je upe, katere gojil jo rat&r,
Cepräv je vzdihäval gorkö in srčn6,
Naj drevje in polje mu čiiva nebö.
Povejte, mar res je pregreha to bila,
Da pesen je moja nesrečo odkrila,
Katero dopustil je n6ba vladdr?
Mar greh je, če tožna izjavim čutila,
Ko vidim trpeti nesrečno stvar?
Zakaj pač, zakaj nad to „nevihto*
Neskončno svojo razlivate ihto?
Podtikate, zdi se, mi zlobno trditev,
Da nična in prazna je vsaka molitev!
Kje pa je v „nevihti" zapisano to?
Saj jaz tam o kmetu som rekel sara6,
I)a prdšnje le te mu ne čuje nebö!*)
Oj vi, ki nad mano tako hrumite,
Le k „Oljki* miru z menčj pristopite!
Tam tudi grmi in preti oblak,
Grmenje prirödo in srca pretresa,
Proseč in molčč v visoka nebesa
Obrača oči pobožni seljak;
In zraven molitve oljko sežiga,
Da dim in molitev se k Večnemu dviga. —
In glej, popreje preteči oblak
Na polja razlije zdaj dežič krotak!
Molitev in oljka vihdr sta vkrotila,
O, da bi ta „Oljka- še vas pomirila!
X.
K pesni: „V celici". 1.
Kaj „v celici2 mladi menih govori? Da mir na prdstor navezan ni!
*) Nikjer ne stoji pisano, da nam mora nebo dati vsakrat to, česar prosimo; tudi „o nevihti" ni se kmetu izpolnila molitev. Nesrečo, ki ga je zadela, popisal sem zato, da bi nesrečnemu vzbudil sočutnih in darežljivih src. Tako, hočem, naj se ta pesen tolmači.
Ti bodi na poti, ali v samoti, Med šumom življenja, ali v tihöti, Povsodi se lehko nemir te poloti! Ne išči ga torej med šumom sveta. In ne na plesišči in ne v gledišči, Miru in pa sreče le v.srci si išči, Le sredi srcA je pokoj dom&! 2.
Zakaj samo t &r j a v vzgled sem navel? Da k potniku živ kontrast bi imel! A ker prav srečen ni ta samotar, Postavljam ljtidčm v zasmeh ga mar? Nikdär!
Mož£, ker nesrečen je, jaz pomilujem, A poleg ga vender iskreno spoštujem: Saj on, če tudi ga tare bridköst, Vestnö izpolnujo stanovsko dolžnčst! In svojih dolžnostij zvesto spolnovanjc Zasluži pametnih mož spoštovanje, Ne sreča in rädost in veselost!
3.
Res, celice tihe meni so v čisli, Pogosto tja noter mi vhajajo misli: Po celicah tihih, molčečih jaz sam Prijateljev vrlih obilo imam; In mnogo možakov spoštovanih Živf po tihotnih nam samostanih, Premnögi nam notri žive učenjaki. Premnogi nam notri žive narodnjaki; Če koga teh žalil je moj „samotar", Naj spravi mi ga „Samostanski vratar!"
XI.
K „Dekletovi molitvi".
Molivec nekter to posebnost ima, Da rado se pri molitvi mu skima.
Opomnja k pesni „v celici": -Ta samotar je le izjemen eksemplar. Da sem ga postavil v pesen, s tem ne trdim, da v samostanih ni miru; marveč ravno zat6, ker ga je ondu največ, porabil sem tega moža. Kdor pozna manipulacijo s kontrasti, bo to umel. Da ne izvijam dokazov iz trte, priča tastrofa: „Ne vlada vselej svet pokoj Sred tihega zidu, Če ne prineseš ga s seboj, Ne najdeš tu miru?"* Ne vselej, torej: navadno pa! Sicer pa je v tej strofi ves pomen in zagovor te pesni!
„Slovenec", čepr&v pobožen možak.
Molivcem tistim se zdi mi jednak.
„Molitve dekletove" pol je prebral:
„Okusila sem že v zorni mladosti
Ljubezni sladköst in, oh, nje bridkosti!2
Ko to je prebral, trd<5 je zaspal.
A ko se je vzbudil, vrgel je kamen,
Če5>: d6kle r.esramno je, žčnin nesramen!
Ko bil bi z berilom se dalje potrudil,
To bral bi bil mož, ko iz sanj se je vzbudil:
„Kot solnčece čist moj srčni je žar,
Ne bo me ga sram pred tabo (t. j. Marija!) nikdar
Ljubezen tedaj dekletova tista
Nedolžna jo bila popolnem in čista!
Kateri človek, če gnan ni od strasti,
Dekletce tako pač more napasti?
XII.
K „Pastirju".
i
Oj. daljno gore, oj ve moje gore.
Od zarje večerne oblite, Ve v prsih mi čute otožnosladke In sladkootožne budite!
Prestopil moj čas je življenja poldan,
In solnce se moje že niža, Pri unče se večer mračan in teman, In 110(5 se potihoma bliža.
A zarja gasndča vrh ljubljenih gor.
In zarja večerna življenja, Spomin mi obuja na jutranji zor, Na zorno mladost brez trpljenja.
Glej, kot iz somraka lepd in svetlo
Za zvčzdo se zvezda poraja, Iz duše otožne mehkö in sladko Spomin za spominom mi vstaja.
Pred maiio detfnstva in kraj je in čas.
Tu gozdi, tu trate domače, In glasen pastirček (oj znan mi obraz!) Po tratah, po pašnikih skače
Oj, dnevi brezskrbnih igrač, veselic, Zaupnosti polni in nade, , In petja ih sanj in čardbnih pravljic, Oj, dnevi nedolžnosti mhkle!
Oj, zlato detinstvo, oj rösna mladöst, Ki vžil scto na naših te vršili,
Ko pil sem nebeško raddst in sladkost. Kot slonel na božjih bi prsih.
Le gade naravne poznal sem doma, Poznkl sem le skalne propade;
Spoznal sem zdaj brezna sred in duhil In strasti nevkročene gade.
Zdaj vidim sovraštvo, strupeno zavist, Krivice, hinavstvo, prevare,
Da sleherni svojo le išče korist, A brata nevsmiljeno tare.
Oh, to in pa druge izkušnje bridke, In 6bčno človeško trpljenje
Nalilo mi gnjus do svetd je v sreč, Zgrenilo mi zgodaj življenje.
Čeprav*) sem med svetom zdaj boljši pastir, In čedo zdaj čuvam veljavno.
Oziram kopneč na planinski se mir, Na dneve minule že davno!
Oj, pusti mi, pusti, nevsmiljeni svet, Te zlate, nedolžne spomine,
Oj, pusti spomine detinskili mi let, Oj, pusti pogled mi v planine!
XIII.
Zakaj mnog bralec napdčno umeva Bolest, ki mi pesen jo tožna opeva? Ker drugo stališče zavzema beroč, Bolj nizko in bolj omejeno stališče, Kot imel sem jaz ga te pesni piščč. Teh bralcev me vsiikdo v niža vi išče, Kjer strmih vrhöv kameniti zid Na vse strani zapira nam vid
Kot tesna ječa, Kjer človek človeka ne vidi, ne sreča, Kjer daleč od drugih samotno živi, Le ndse misli, le zsise skrbi. Tam vidijo me, kakö osamljen, Le vase zamišljen, le viise vtdpljen *)'Čoprav in ne zato, ker sem zdaj drugačen pastir; tako naj se umeje „Pastir". Vsa ta pesen ni druzega, nego bridek vzdih po izgubljeni, nepovratni detinski dobi. Komu se ni še nikoli tak vzhililjaj izvil iz srca?
Nenehoma črni svoj plašč ogledujem, Le svojo osöbno bolest obžalujem,
Nad säbo solzim. A jaz pa na višjem stališči stojim: Stališče moje je vzvišena gdra, Kjer nič mi nikjer ne zapira obzöra. V daljavo neskončno zrö mi oči: Pod mano vse zemlje mesta, vasi, Pod milno ljudij nemirno vrvenje, Njih vrisk in stok, njih rad6st in trpljenje! A več kot veselja, vidim solza, In več kot ukanja, čujem tožba; In slednja krivica skeli še mfcne. In drugih nesreča v srce me zadene. Ta občna nesreča mi stresa srce, Bolj nego malenkostno lastno gorjč. Kdor taccga srca je, on se ne vbrani Bridkösti v nobenem kraji, ne stani. Ko jaz bi v nebesih se že veselil, — Ko kraj bi odprl se večne pogube, Kjer videl trpeti bi duše mi ljube, Pogled bi ta mi nebesa zgrenil. To moje mišljenje, To mojega srca je žiyo čutjenje. Če hočete mi odvzeti gorjč, Prestvarite svet mi, ali — srce!
XIV.
K vprašanju: „Ali ni poezija, v kateri sc opeva največ „človcštva brezmejno gorje, žal in bol" nežni mladini dostikrat novarna?"
„Slovenec."
Vi, trdi ljudji'-,
Ki bratov nesrečo in žalost tajite,
Ki glasno hrumite,
Če kdo kaj o bratov vam revi povč,
Očesa odprite,
In videli boste roj solzän,
Ušes ne mašite
In bil vam bo n&nje jok glasan! Le z mäno stopite v revežev koče, Kjer stiske, nadloge prebivajo, Kjer sölze siröte prelivajo, In pötlej tajite gorje, če mogoče! O, zemlja je res le dolina solzil, Le žalost, trpljenje je tukaj doma.
In ni nam zabranjeno v revah tožiti, Nad sdbo, nad brati solzit točiti. Kakö neizmerno je tožil Job, Ubog, zapuščen in polen gob; Kakö bridke solzč Jeremija Na svetega mesta posipu prelija! In naš Vzveličar, duša zlata! Kjer gödba, veselje in smeh se glasi, Nikjer Vzveličarja videti ni. Vnemdr jo on puščal poslopja bogata, A rad jo potrkal na revežev vrata, In rad se ponižal pod nizki je strop, Kjer bridko vzdihoval trpinov je trop! O njem evangelij nikjeri ne piše, Da krdžil bi bil mu ustnice smeh, Pač pa, da so solze mu stale v očeh, Kat6re o bratov nesreči si briše. Ko bil je prijatelja Lazarja zgubil Debelo mu sölze tekle so, Da mndžicc zbrane rekle so: „Poglejte, kakö ga je ljubil !a In ko je na gori zamišljen stal, Oziral otčžno po svetem se mesti, Zaplakal je v bridki bolesti, Vcdoč, da bo mesto sovrag razdejal! Če plakali ti so sami trpeči, Če so žalovali o ljudski nesreči, Mar greh je, če jaz no% ostanem nem, Če bridke občutke očitno povčm? Če z bratom nesrečnim sočutno vzdišem, Če z njim žalujoč solzice si brišem? Saj sveto pismo samö govori: „Z veselimi se prisrčno radüjte Z nesrečniki pa sočutno žalujte!" Kar pismo," to pesen moja uči. Tožšč le sočutje vzbuditi želi, Ne mrtvo sočutje, sočutje dejansko, Ki mimo ne gre kot oni levit, Ko brat mu leži na cesti razbit, Ki vsmili se bližnjika bridkih ran, Kot vrli so vsmilil jih je Samarjan. Dejanje tako ni le samarjansko, Je občečloveško, je kristijansko!y Saj jaz ne učim iz s§be takö, To včra je Krista, To vera ljubezni je sveta in čista, Ki nam jo v tolažbo je dalo nebö.
Če prava se ta ne dozdeva vam vera, Katera potem jo prava — katera?
XV.
Sočutje vzbuditi želim, ne obupa! Mehkö, plemenito nam b«5di sreč; A volje bodimo močne in krepke, Da nas ne oplaši „življenja kupa," „Čeprav je gorjupa in polna strupa Da nas no potare nikdar Osode sovražne besneči vihfir!" Življenje je boj neprestan,
-Ne plaši se boja!* Življenje je delaven dan, „No išči pokoja!* Tako opomina pesen te moja! In ni li mogoče človeku t6, Da združeno v njem bi oboje bilo: Značfij neupognen — srce melikö? Pač moro se to združiti in mora! Najhrabrcjši in najlmljši junak
Krepak naj hode in zraven mehak,
In blag in jak, To pot je do vzori! In poleg mehkobe, povem vam, jaz sam Obilo jekla v sebi imam; Čo kamen krivice v to jeklo zadeno, Iz njega izkreše iskre ognjene! To jeklo, če vstane nevarnosti dan, Pravici in veri in domu bo v bran. Krepak in mehak vsak človek bodi! Kdaj ono, kdaj to. Kdaj skupaj oboje, Pa um razsvetljeni naj sodi! Le tisto omiko jaz štejem za pravo Ki voljo zadeva, sreč in glavo, Vse troje!
Nebeško solnce zlat6 Omike vzorne najlepša je slika. Kot ono naj bode človeška omika. Kako svetlč nam solnčeee seva ! Kako plodihio nam zemljo ogreva, A zraven od večno odmerjene poti Nikdar ne odstopi, nikjer se ne zmoti! Kot ono, nam svetlo bodi v glavi, Kot ono, prijazno in gorko sreč,
In trdno, značaj no po poti pravi Vodimo korake krepki! To gaslo žari se na moji zastavi, To pesni moje uč6! *)
Dovolj! Zdaj treba končati!
Od moje strani odslej bo mir; To prvi dozdaj je moj javni prepir,
Da zadnji bi bil, vsaj —- z brati!	S. Gregorčič.
Rokopis Jenkovih poezij.
Spisal Mih. Lazar.
Zadnje binkoštne praznike obiskal sem svojega starega prijatelja, v Kranji štiri leta mi bivšega tovariša, vrlega gospoda juris doktorja Jurija Strbcnca, župnika v llrenovicah na Notranjskem.
Ko sva se prijateljski pogovarjala o tej in oni stvari, zasuče se govorica tudi na skupnega nama prijatelja pesnika Simona Jenka, ali na „Šmonco", kakor smo ga prijatelji sploh nazivali. Gospod doktor, pokojnemu pesniku pravi prijatelj in velikodušni mecen, pove mi o tej priliki, da hrani rokopis vseh Jenkovih poezij, katerega mu je pesnik izročil pred svojo smrtjo v Kranji. Poprosim ga, naj mi ga pokaže. Res mi ga prinese.
Ta rokopis je knjiga, jedno ped dolga in primerno široka, trdo na hrbtu in na krajcih vezana v črno usnje, sicer pa v temen papir z obrezkom rumene barve.
Naslov na prvi strani jej je ta:
Poezije
zložil
Simon Jozipovic Jenko.
Na drugi strani je nekako gaslo:
„Kdor ni nič neumnega nikoli vsaj mislil, naj verže prvi kamen."
Na tretji strani stoji ta „Vvoda:
„Vstani! glas neznan mi reče, Serce v strašni je oblasti
*) Zlasti „Slovö in naročilo".
Pred neznano močne strasti, Ki hladi, ki žarko peče. Čut izrazi se v besede! Tuge černe bolečine, Strast veselja s serca zgine, Jasen mir se v persi vsede."
znajo, da se tiskani Uvod glasi nekoliko drugače, in sicer:
„Dvigni se! ukaz mi reče, Srce pade mi v oblasti Silne, prej neznane strasti. Ki ko živi ogenj peče/
Primerjaj in uči se, kako je pesnik napredoval!
Na strani s številko 2. začenjajo se pesni, prav lepo, razločno, na
močen papir pisane.
Prvo pesen v knjižici je pesnik zložil "/4 55. Imenuje se „Moja
pesen.
Drugo pesen „Po bolezni* na 3. strani imenuje pesnik na kazalu
.Lavoslavi", spredaj ima pa naslov „Po bolezni". Kazalo nam potem našteva te pesni:
Sonet ->- str. 4.
Mladeneč na zeleni gori — str. B.
Angel tužnih — str. 6.
Moč ljubezni — str. 7.
Naša moč — str. 8.
Pevec — str. 9.
Izviri serca — str. 10.
Pesmica — str. 11.
Ljubezen — str. 12.
Sprememba — str. 13.
Dekletu — str. 14.
Gazelica — str. 15.
Pod gradom — str. 16.
Pastirček — str. 16.
Na snegu — str. 17.
Mladeneč i potok — str. 18.
Srečnemu — str. 19.
Divja roža — str. 20.
Cekin — str. 21.
Planinar — str. 22.
Sonet — str. 23.
R. K. M. — str. 24.
Naj bo — str. 25. Po noči — str. 26. Meglenica — str. 27. Spremili — str. 28. Primera — str. 29. Neločljivost — str. 30. Zaklad — str. 30. Petja moč — str. 32. Dan slovanski — str. 35. Poti milim nebom — str. 36. Pesem — str. 37. Mlinarica — str. 38. Plesavec — str. 42. Meglenica — str. 43. Pobratimija — str. 44. V sobi — str. 45. Ajdovska deklica — str. 46. Človek — str. 48. Deklica — str. 51. Solze Slovenčove — str. 52. I. Solza str. 53/ IL „ — str. 54.
III.	Solza — str. 55.
IV.	„ — str. 56. Na klanci — str. 57. Na ledi — str. 58. Zakladi — str. 59.
Na Kamniškem gradu — str. 60.
Sirotica — str. 61.
Ena prav fletna komendija — str. 62.
Gerlice — str. 64.
Popotni — str. 65.
Tiči — str. 66.
Poslanka — str. 67.
Časi i človek — str. 70.
Lovec — str 72.
Pastir poje — str. 73.
Čolnar — str. 74.
Posavski glasovi — str. 74.
Mraknenje solnca — str. 76.
Sveti Nikolaj — str. 77.
Kes — str. 80.
Na sorškem polji — str. 80.
Summo Jo vi — str. 81.
Tri sonete kmctičici:
I.	Sonet — str. 82.
II.	Sonet — str. 83. HI. Sonet — str. 84. Jasnica — str. 85. Tabaku — str. 86. Ognjoplamtič — str. 87. Morska božanstva — str. 104. Obnpanec — str. 109. Nasprotni prošnji — str. 110. Sanjač — str. 111.
Vedni nasprotnik — str. lil.
Lob Baruh — str. 113.
Zakaj pa jaz ne morem — str. 115.
Na razpotji — str. 116.
Bogoslovec — str. 118.
Vprašanje — str. 118.
Meglenica — str. 120.
Pisavka — str. 121.
Vasvavec — str. 122.
Součenci — str. 123.
Sveti Promote j — str. 125. Voznica — str. 128. Tičar — str. 128 (s črnilom prekrižana). Pred odhodom — str. 130. Čudna roža — str. 132. Od Janeževe Neže — str. 133. Jetnik — str. 134. Snica — str. 135. Jeremiada — str. 137. Smert — str. 138. Tolažba — str. 141. Pijanec poje — str. 142. Rezi pri oknu — str. 143. Zimski večer — str. 144. Pri potoku — str. 145. Pogrob — str. 116. Lilija — str. 148. Pa noljenega ne — str. 149. Mati — str. 150. Poskočniee — str. 151. Spomin — str. 152. Zdravljica. — str. 153. Zaduji večer — str. 154. Razni čuti — str. 155 Goljufana — str. 156. Obujenkc — str. 157. Zakaj me no ljubiš — str. 163. Anabaptist — str. 164. Zimski dan — str. 166. Serce trepeče — str. 167. Obujenka 7 — str. 168. „ 8 — str. 169. „ 9 — str. 170. „ 10 — str. 171. Lipa — str. 172. Obrazi — str. 173. Poezija pa proza — str. 176. Obraz 7 — str. 177.
„ 8 — str. 177. Pesmi — str. 178. Morski duhovi — str. 179. Ptujki — str. 181. Obraz 9 — str. 182.
Od stran! 182 "do 200 jc čist. nepopisan papir, potem pa kazalo.
Sklep.
P. S. Ko bi vedil, da imam kje kacega sovražnika, bi tebi, sivi Jupiter, tukaj še eno odo naredil i bi te prosil, mu tega zvezka nikoli v roke ne dati.
Servus!
Simon Jenko.
Tak je torej ta jako zanimljivi rokopis po obliki, kakšen pa je po vsebini, ni mi bilo mogoče pregledati. Važen je osobito zaradi tega, ker je večkrat pri pesnih letnica pridejana. Vidi se tudi iz njega, kako je slavni pesnik vedno napredoval, ker je toliko popravljenega. Pesen »TiČar* je s črnilom prekrižana. Da pa ta, rokopis ni rokopis že tiskanih pesnij, to se samo po sebi umeje, kar obojno kazalo, tiskanim pesnim in rokopisu, dovelj jasno kaže.
m
Slovenski glasnik.
Slovensko slovstvo. Aritmetika za nižje gimnazije. Spisal dr. Fr. vitez Močiti k. Po 26. natisku poslovenil J. Cclestina. Prvi del. V Ljubljani, tiskala in založila Ig. pi. Kleinmayr in Fed. Bamberg 1882, 8, 191 str. Cena 1 gl. 10 kr.
—	To je najnovejša učna knjiga slovenska za naše srednje šole, s katero sta oveselila Slovence gospod prof. Jos. Oelestina in založnik Bamberg. Knjiga je pisana v lepem, lahko razumljivem jeziku, kar mora šolski knjigi biti suprema lex, ter natisnena na trdem papirji z novimi jako razločnimi črkami. Kdor primerja nemški, na slabem papirji s starimi črkami natisnem izvirnik s Celesti-novo knjigo, mora se te lepe šolske knjige slovenske veseliti iz vsega srca, kajti tudi lepa vnanja oblika pri šolski knjigi ni brez pomena. — Pri istem založniku v kratkem izide latinsko-nemški slovar, ki je do 16. pole že zgotovljen in te dni se začne staviti pri njem SenekoviČcva Fizika za male gimnazije in realke. Tiskanje Celestinove „Aritmetiko" je g- Bamberg zgotovil v treh tednih!
—	Ravnokar pozvedamo veselo novico, da bode Bamberg založil tudi Mineralogijo za male gimnazije in realke, katero v kratkem zgotovi g. prof. Erjavec v Gorici.
Zemljepis za prvi razred srednjih sol, katerega je spisal prof. Je senk o, a odobrilo v rokopisu c. kr. naučno ministerstvo, začel se je te dni tiskati v „Närodni Tiskarni". Dotiskal se bode do 1. septembra.
Sovraštvo mej bratoma. Igra v dveh dejanjih. Spisal Josip Gecelj. V Zagrebu, tiskarna „Narodnih Novin" 1882, 8, 37 str. Cena 35 kr. Priprosta igrica, v kateri se čitatelj na konci zastonj povprašuje, zakaj so se tako blagi in tako blizu skupaj stanujoči ljudje celih devet let sovražili in se še le čez devet let spravili. To so lehko že poprej storili brez tistega nagajivega otroka. Knjiga je posvečena g. primariju dru. Jos. Fonu v Zagrebu in 10°/0 je odmenjeno v korist
tNarodnemu domu* v Ljubljani. — A čudno se nam zdi, kako more g. pisatelj trditi, da je igro „spisal", k/> vender arhiv „Dramatiškega društva v Ljubljani" hrani rokopis igre „Angel j miru", katero je .poslovenil" J. S. Gombarov ter društvu 2. febr. 1880. leta poslal prof. Skuhala iz Maribora. In ta prevod se — najbrž slučajno! —v svoji vsebini do pičice ujema z originalom g. Geclja.
Matica Slovenska. V zadnjem občnem zboru deloma ponovljeni društveni odbor ustanovil se je dne 5. julija t. 1. Izvoljeni so bili per aeelamationem: za predsednika župan ljubljanski g. Peter Grasselli: za I. podpredsednika prof. Jos. Mam; za II. podpredsednika „Ljubljanskega Zvona" urednik Fr. Levee: za blagajnika g. Ivan Vil bar; za pregledovalca društvenih računov g. L. Ilobič; za ključarja g. ravnatelj A. Praprotnik in g. prof. V r. Wiest ha lcr; za veri-fikatorja g. katehet Ant. Kržič in g. prof And. Senekovič. Izvolil se je izmed odbornikov nadalje gospodarski odsek, katereinn je načelnik društveni predsednik in književni odsek, kateri si je za svojega predsednika izbral g. prof. Mama. — Književni odsek je zboroval 8. julija ter ukrenil, da „Matica Slovenska"' za 1. 1882. da na svetlo te knjige: 1. Letopis, v katerega je vzprejemati samo izvirno znanstvene spise (izobčeni so vsi prevodi in vsi leposlovni spisi). — 2. Spomenik o geststoletni zvezi Kranjske deželo s slavno dinastijo Habsburško. 1 Ta spomenik obsozaj slavnostne pesni, in pripovedne beletristične spise, kakor tudi znanstveno' razprave o Habsburžanih, ki so s Kranjsko, ali sploh s Slovensko zemljo prišli v kako dotiko. — Književno zgodovino štajerskih Slovencev, katero je spisal g. prof. Ivan Mamn, — 4. Slovanske knjižnico I. zvezek, kateri bode obsezal Ivana Tuigenjeva ..Lovčeve zapiske" v Rom-čevem prevodu. „Ljubljanski Zvon" danes g?, pisatelje slovenske opozomje osobito na prvi dve zgoraj omenjenih knjig. Letopis naj bi pričal, kaj more spisati svojega inteligencija slovenska in za tega dolj naj bi si vsak učenjak naš štel v čast in dolžnost poslati Matici Slovenski za Letopis primeren članek. „Spomenik" pa namerava Matica Slovenska pokloniti presvetlemu cesarju» kadar bodoče leto obišče o šeststoletniški slav n ost i deželo Kranjsko. In tu bi so pač spodobilo, da se združijo vsi pesniki, pisatelji in učenjaki slovenski ter po-morejo prvemu literarnemu zavodu našemu, da svojega vladarja dostojno počasti. Matica plačuje izvirnim spisom od 25—40 gld. nagrade za tiskano polo.
Iz odbora za Wolf o» slovar. Pod vodstvom odbornika za izd an je Wolfovega slovarja prof. Toma Zupana dokončali so te dni Alojzniki obširno delo alfabe-tičnega urejevanja dosedanjih dveh zvezkov Wolfovega in Janežičevega nemškega slovarja. Vsaka beseda, kar jih imajo te tri knjige, oddala se jim je najprej slovenski potem nemški zapisana na lističi in vsi ti listi so sedaj tako dejani v red, da imaš — ko bi se razgrnil — pred seboj popolnoma reden Wolfov in Jauežičev slovar. Delali so ob tem učenci višje gimnazije: osmošolec Pavliš ; sedmošolci: Češenj, Drukar, Oblak, Vihovšek. Volk, Žužek; šostošolci: Cvek, FrjanČiČ, Janežič; petošolci: Cuderman, Jankovič, Legat, Oštir, Petkovšek, Sever Strancar; iz nižje pa četrtošolci: Čerin, Loj, Miklavčič in Tomšič.
Zadnji sošolec Presimov, gospod Jurij Gabrijan častni kanonik in dekan Vipavski, umrl je 22. junija t. 1. v Vipavi. Kratek nekrolog njegov priobčil je „Slovenski Narod" (XV, 141), nekoliko obširneje je njegovo življenje in delovanje opisal g. Ivan Lavrenčič v „Novicah".
Jurčičeva slavnost določena je definitivno v 15. dan meseca avgusta. V ta namen pomnoženi, iz gospodov: Peter Grasselli, Ivan Hribar, Fran Leveč, Ivan Murnik, dr. Josip Stare. dr. Ivan Tavčar, Hugon Turk, Vojteh Valenta, dr. J. Vošnjak, dr. Valentin Zamik, Toma Zupan in Ivan Železni kar sestavljeni odbor imel je 22. julija t. 1. sejo, pri kateri se je ukrenilo, da se slavnost obhaja sijajno. V ta namen povabijo se gg. pevci čitalnični, društvo „Sokol" in naroči se godba 16 mož. Med 9. in lO.-uro dopoludne bode prihod na Muljavo, kjer bode slovesna sv. maša. Po maši odgrne se spominska plošča. Pri tej priliki poli so bodo primerni zbori. Glavni govor prevzel jo gosp. Janko Kersnik. Po tem odhod v Z a tiči no, kjer bode obed ob '/s^. uri popoludne. Zvečer odhod in daljši postanek v Višnji Gori. Natančnejšo poročilo priobči se pravočasno. Odbor povabi tudi gasilno društvo v Šmariji, da se blagovoljno udeleži. Po raznih nam dohajajočih glasovih bode to prava narodna slavnost v velikem obsegu. Bog daj le ugodno vreme in Jurčičev spomin Častil se bode njemu dostojno!
Praški „Svetozor" prinaša v jedili zadnjih svojih številk posebno dobro zadeto podobo učenega rojaka našega g. prof. dra. Gregorja Kreka z obširnim životopisom in oceno njegovih znanstvenih spisov.
Grof Medo Pucič, čislani pesnik in učenjak srbski in hrvatski, umrl je 30. junija v Dubrovniku, kjer je bil z veliko slavnostjo pokopan 2 julija t. 1.
AlphabeUtth Sclavorum. V „Ljubljanskega Zvona" prvem tečaji, na strani 776, navel je gospod Fran Levstik nekoliko malo ali celo čisto neznanih rokopisov slovenskih ter ondu omenil necega „Alphabetum Sclavorum," kakor poročata' o njem Muchar in bafafik. — Da bi videl in preiskal „Alphabetum Sclavorum", potoval je dunajske dvorne biblijoteke skriptor, gospod Menčik v Vodomotski samostan, kjer se rokopis hrani, ter famozno to azbuko točno posnel. Jaz sem to kopijo videl pri prof. Geitlerji v Zagrebu, in ta učenjak sodi, da si je najbrž kakšen len menili to azbuko po srednjeveškem običaji izmisli 1. Da so nekoč ljudje res tako delali, svedoči knjiga, ki jo hrani dunajska dvorna biblijoteka in kje se nahajajo azbuko taci h narodov, ki nikdar na tem svetu prebivali niso. Ta „Alphabetum Sclavorum" nima tedaj niti najmanjše sta-rinoslovske vrednosti.	M. M.
Iz Zagreba. Danes mi je zabeležiti te književne novice: — „Fiškal". Roman Ante Kovačiča izšel jo v Senji v zalogi H. Lusterja in velja 80 kr. Kovačič prišel je v Hrvatih po svoji pred nekoliko leti izdani noveli „Baruničina ljubav" na dober glas; tudi najnovejše to delo mu je v čast in svedoči o njega lepem novelističnem daru. — V isti zalogi i^dal je odvetniški kandidat Brozo Brozovič delce „Ljcpota povod strahota, pripoviedka po Omerijadi*. Cena 60 kr. — Veselemu društvu namenjena je knjižica sNaz dr a viličar", napitnicc i govori. Sakupio A. Šimunovič. Zagreb. Mučnjak i Senftleben. Mnogi govori so res šaljivi, mnogi pa tudi brezsmiselni. — Dr. Ivan Bleiwois-TrstoniSki Nekrolog. Napisao dr. B. Šulek. Prestampano iz 53: knjige Rada jugoslov. akademijo. (Cf. Lj. Zvon. II. VI. 384.) Ta brošurica delila se je Slovencem ki so se udeležili dvajsetletnice brv. pevskega društva „Kola" v Zagrebu. Tega društva zgodovino opisuje knjižica: „Črtice o hrvats^om pjevačkom družtvu rKolo" prigodom dvadesetgodišnjeg obstanka." Zagreb, troškom Mije Mijatova.
Sa slikom pjevačkog hrama. 8. 32. Cena 20 kr. — Zadarski list „Katolička
i
Dalmacija" javlja, ko se je v odborovi seji Dalmatinske Matice ukrenilo, da sG ta spoji kot poseben odsek z „Matico Hrvatsko'- v Zagrebu. — Fr. Š. Kocli-Kuhaču dodelil je hrvatski deželni zbor iz letošnjega budgeta 1000 gld. podpore za izdajo pete knjige njegovega preznamenitega dela Južnoslovjenske narodne popjevke. Ta svotica je majhna, le premajhna za tako podjetje in za tega delj začela so razna pevska društva prirejati koncerte, da omogočijo dičnemu Kuhaču, ki je vse svoje privatno premoženje v podjetje vložil, to delo dovršiti, sebi v čast, närodu v korist.
V Slovacih sedaj izhajajo sledeče novine: 1. „N Ar od nie noviny", časopis politicky. Izhaja po trikrat na teden, naročnina za celo leto 12 gld. Ureduje ga gospod Ambro Pie tor v Turčanskem sv. Martinu 2. ,.Niirodny hlasnik". Tudi političen list, kateri izhaja po jedenkrat na mesec. Celoletna cena temu listu je 1 gld. Ureduje ga tudi g. Ambro Pie tor v Turč. sy. Martinu. 3. Za-bavno-poučny časopis: „Slovenski po h Ta d i". Izhaja v zvezkih po šestkrat na leto. Urednik mu je g. Svetozar liurban v Turč. sv. Martinu. Stoji na leto 5 gld, 4. „Obzor", noviny hospodarske, izhajajoče po trikrat na mesec, stoje na leto 3 gld. Ureduje jih g. Ddniel G Sichard v Ogcrski Skalici. 5. Humoristicky časopis „Černoknažnik". Izhaja vsak mesec po jedenkrat in velja 2 gld. na leto. Ureduje ga v Turč. sv. Martinu g. N Čaj d a.
A. A. P.
Srbska književnost. „Matica Srbska" v Novem Sadu izdala je svojega Letopisa 12D. knjigo s sledečo vsebino: 1. „Uroš Stevar Nestorovič in njegove zasluge za škole" od Gj. Rajkoviča. — 2. „Uzroci srpsko-vezantinskog ratovanja 1073—74- od Pante Srečkoviča. — 3. „Mera za mera* pozorišna igra V. Šek-spira. s cngleskog preveo dr. Milan Jovanovič. 4. „Živi palimpsest i": nemački napisao dr. Laza Kostič, preveo Sava Petrovič. — 5. „Smiljana". pripovedka iz Stiga napisao Nikola V. Gjopič. — 6. „Život Luke Stojačkoviča, senatora i direk-tora srpsko-narodnih osnovnih škola u Somborn od A. S. — 7. „Naša novija lirika" od S. V. P. — Ü. Poročilo o Matičinem delovanji. — Letopisa 130. knjiga-se že tiska in izide še ta mesec Vsebina jej je sledeča: 1. „Gjcneral Putnik i njegova doba" od Gj. Rajkoviča. — 2. „PutniČke slike" od Pante Srcčkoviča. — 3. „Mera za meru" pozor, igra od V. Šekspira, preveo s cngleskog dr. Milan Jovanovič. — 4. „Apologija Mušickova" i privatnoje poslanije s uvodom A. Sandiča. — 5. „Srpske narodne poslovice" skupili Lj. V. Stojanovič i Milovan Ružičič. — G. „Naša novija lirika" od S. V. P. — 7. „Književnost: Hrvatske školske knjige u gimnasiji Karlovačkoj" od prof J. Oberkneževiča. 8. Poročilo o Matičinem delovanji.
Uzorna knjigarna bratov Jovanovičev izdala jc ta mesec sledeča dela: Narodne biblioteke št. 34. A s an, pripovetka iz bugarske povesnice. Napisao T. T. Jež. Prevod s poljskog. — Iste št. 35.: Gjorgja Magaraševiča puto-vanje po Srbiji god. 1827. Iste št. 36.: Ukočena goropad. Šaljiva igra u četir čina od V. Šekspira. Preveo M. Kostič. — Iste št. 37.: Basni Dositeja Obradoviča (VIH. sešitek zbranih spisov D. Obradoviča.) — Gorski v i jena c. Sačinio Petar Petrovič Njeguš. Cena :i2 kr. — Don K i šot od M an če. Prevod s franeuskog. — Basni u slici i reči, preveo i preradio Luka Popovič. Cena 24 kr. — Ročnik str an i h reči. Vrlo vestno sestavljeno delo. —
Slavjanski apostoli Ki ril iv M e t o d i j e i istina pravoslavlja. Povodom rimskog pokreta u 1880/81 god. protivu pravoslovne crkve. Napisao dr. Nikola Milaš, arhimandrit i profesor bogoslovije. Zadar. Pečatnja J. Vodicke. Cena 2 gld. — To delo naperjeno je v prvi vrsti proti Strossnjajerjevi encikliki, kije izhajala v slovenski prestavi tudi v letošnjega „Slovenca" podlistku. — Istorija srpskoga naroda. Napisao Yenijamin Kailay, sa ovlaščenjem piščevim preveo Gavrilo Vitkovič. Biograd, izdanje Petra Čurčiča. XX. 149. Cena 1 gld. — Naš sedanji državni finančni minister Kailay bil je nekoliko let avstroogerski generalni konzul na Srbskem ter tamkaj zbral gradivo za to svojo dosti kritično in nepristransko pisano zgodovino junaškega naroda srbskega.
M. M.
Dca čestita gosta obiskala sta zadnje tedne Ljubljano. Prvi je veleznani francoski slavist Louis Leger, profesor slovanskih jezikov na orijentalski fakulteti v Parizu. Dasi je prof. Legčr rojen Francoz iz Toulousa. vender čudovito dobro govori večino slovanskih jezikov. Z nami je govoril hrvatski kakor rojen Hrvat. Pripovedoval nam je, da je imel letos 30 slušateljev, samih Francozov. Predaval jim je staroslovenščino, ruski in srbski jezik. Tudi v vojinski akademiji poučeval je 12 štabnih oficirjev v ruskem jeziku. Zadnje njegovo znanstveno delo je: Esquisse rommaric de la mythologie slave, Paris 1882. V Ljubljani je g. profesor nekoliko dnij študiral v licealni biblioteki, potem pa odšel v Zagreb, Beligrad in Sredec.
Drugi čestiti gost je bil g. Broni slav Grabowski, znani poljski literat, profesor v Czestohowi. Profesor Grabowski je čislan pripovedni in dramatički pisatelj poljski, a vrhu tega poljske rojake svoje seznanja osobito s pesniškimi proizvodi hrvatskimi in slovenskimi. Preložil je že več pesnij Vodnikovih, Preširnovih, Veselovih in Jenkovih na poljski jezik, spisal je biografijo Jurčičevo in v lanski varšavski „Niwi* (X, 1881, 054—661) je priobčil razpravo o slovenski literaturi v letih 1879. in 1880., katera jasno priča, kako somu dobro znane vse socijalne in književne razmere slovenske. G. Grabowski nam je pravil, da poljski književniki nameravajo prihodnje leto v Krakov sklicati občni shod slovanskih pisateljev. Da Poljaki mislijo na kaj takega, to je veselo znamenje! Iz Ljubljane odšel je prof. Grabowski v Zagreb.
Rusko slovstvo. Ruski listi za deco. Rusi imajo sedem listov za deco. Med njimi se odlikujeta zlasti „Detskoje Č to ni je" in „Rodnik*. Prvega ureduje Ostrogorskij, predavatelj slovesnosti v Petcrbrugu, ki slovi za jednega najboljših in najzvedenejših ruskih pedagogov. Spisal je za otroke že več priličnih knjižic, izmed katerih omenjamo le „Junim čitateljam, razskazi o raznih ljudjah,-sIlja Muromec". BPuškinskaja Rus* itd.,: poleg tega je izdal tudi nekaj pesnij in dve drami: „Mgla* in „Lipočka".
Drugi list, „Rodni k,* ureduje gospa Sisojeva, katere knjižici „Očerki i razskazi* in „Istorija malenkoj dovočki* sta najpriljubljenejši med ruskimi spisi za mladino; tudi je kot prelagateljica na dobrem glasu. Oba ta dva lista pri-občujeta pravljice in basni, ki so brez fantastične našemljenosti in imajo gotovo realno podlago. Vsaka pravljica in basen zaključuje v sebi idejo, pridajajočo jej smisel in tvorečo jo koristno. Pesni Mihalovskega, Arsenjeva, Barikovc se smejo
imenovati izvrstne. V obeli dveh so nam všeč i po vsebini i po priprostem, a lepem jezici povesti, obrazi in. prizori iz domačega življenja, katere spisujejo bolj ali menj znani pisatelji Grigorovič, Stavrovskij, Maksimov, Bogdanov, Kruglov, Svetnikova itd. Veliko, vrednost imata lista tudi za tega delj, ker so y njih skoro vsi prirodoznanski, zgodovinski in narodopisni spisi oblečeni v obliko mičnih povestij in prizorov, kajti drugače so taki spisi za otroka presnhoparni in jih ne čita ali vsaj ne prečita. Jedino, kar bi mogli očitati listu „Dčtskoje Čtenije* je to, da so premalo ozira na rusko narodno življenje, priobčujoč veliko kompilacij in prevodov iz tujih jezikov. Oba izhajata v Peterburgu po jedenkrat na mesec, cena prvemu („Detskoje Čtcnije") je 5 r. 75 k., dragemu („Rodnik*) pa 5 r.
Ostali listi za deco so naslednji: .,Semja i Skola," ki je še dosti dober, samo da je preobširen in predrag (velja namreč 11 r. 50 k.), „Igrušečka" (6 r.). „Dotskij Otdih," „Semejnije Večera" in „Zumal dlja detej". O zadnjih dveh pravi neki ruski list, da sta po v nanj i obliki in vsebini pripravna samo za zavijalni papir.
—n.
„Perelom. Pravdivaja istorija B. M. Mkarjeviča" je najnovejši roman tega pisatelja v štirih delih in dveh knjigah, ki je izšel v Petrograd«. To delo je nadaljevanje druzega prekrasnega proizvoda njegovega: „Če t ver t veka tomu nazad"; v njen» nastopajo zojpet iste o sobe, samo v poznejšem času. Ker je gradivo vzeto povse iz narodnega življenja in pisatelj odkriva tudi marsikaj iz življenja najvišjih krogov, kar bi sicer utegnilo ostati za vselej pozabljeno, jako je delo zanimljivo. Kritik izraža se o njem sledeče: „Ko jameš čitati ta roman, prikava te pisatelj tako k svoji knjigi, da nimaš najmanjšega veselja resno kriti kovati, ampak bi samo vzkliknil ,prekrasno, prekrasno4 in po-mislivši nekoliko dodal: ,ne, niso še opešale literaturne sile ruske zemlje'! —
„Sergej Gor batov, istoričeskij roman konca XYH1 veka," spisal Vsevoladja Solovjev. Ta roman, ki je prošlo leto izhajal v leposlovnem listu „Njiva", izšel je posebno. Cena mu je 3 rublje brez pošiljanja. Kot nadaljevanje njegovo izhaja v letošnjem omenjenem listu roman „Volterjanoc", od istega pisatelja. Dejanje obeh vzeto je iz časa carinjo Katarino II. in vrši se deloma v Petrogradu, deloma v Parizu. Pisatelj vodi čitatelja največ po dvornih krogih, kjer ima priliko opažati tedanje življenje najvišjih mogotcev. Posebno za-nimljiv opisuje carinjo Katarino in njene prve svetovalce, kakor tudi prestola-naslednika P. Petroviča. Tudi francoska revolucija zanima važna mesta v tem delu.
R.
„Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih, ter stane: za vso leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 30 kr., za četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld., za dijake po 4 gld na leto.
Založniki: dr. I. Tavčar in drogovi. — Za uredništvo odgovoren: Fr. Leveč. Uredništvo: v Novih ulicah 5. — l'pra* oištvo: na Marije Terezije cesti 5.
Tiska „Närodna Tiskarna" v Ljubljani.
Uganjke.
Sestavil Fr. Tomšič v Imstu na Tirolskem.
V.
Logogrif.
Iz zlogov: a, am, dam, di, er, fer, fi, ki, kis, ko, le, me, men, nand, ne, no, o, ost, rod, ster, sto, še, var, vi, za, sen zloži 10 besed, katere pomenijo: 1) mesto v Holandiji; 2) tirolsko mesto; 3) avstrijanskega cesarja; 4) priimek slovenskega pisatelja; 5) rusko reko; 6) potomstvo; 7) osobo v veliki operi; 8) morskega raka; 9) hrvatskega pisatelja; 10) slovenskega pisatelja.
Začetnice teh besed od zgoraj doli čitane dajo ime predsednika, kon-cevke od zdolaj gori čitane ime narodnega društva.
VI.
Skakalnica.
Sestavil L. Cvet nič n» Dunaji.
njej	ro-	te	s.	ta	gla-	je	zlo-
za	jen-	v	• ca	te	žil	zla-	so
ža	cve-	me	ža	bo	ro-	vo	na
ko	ro-	ši-	efte-	le-	ža		ža
hi-	ta	si	mi	sred	to	se-	mc
šo	Si-	po	dru-	njih	gal	kdor	žo
tri	ji	pri	va-	dal	ge	le	tr-
ca	li-	hi-	sto-	za	bo	ro-	ne
Uganjki v zadnji številki: III. Aritmogrifi 1. Paris, 2. Ecehiel, 3. Toledo, 4. Ezav, 5. Repnje, 6. Gibon. 7. Rodus, 8. Arak, 9. Sarpi, 10. Sedež, 11. Engerau, 12. Lep. 13. Livada, 14. Ivan. — Začetnice od zgoraj doli daj<5: Peter Grasselli, a koncevke: Slovenski župan.
IV. Skakalnica obseza pesen „Sam" na 10. str. Gregorčičevih „Poezij".
Pogodili so obe ugasyki gg.: 1. J. llladnik, sedmošolec v Ljubljani; 2. Al. Bučar, dij*k v"} Ljubljani; 3. H. Povšo, gin». v Ljubljani; 4. Jo«. Mešiček, dijak v Coft»; A. Vcternik, gimn. ▼ Mariboru; « B. Z. Ljubša, «edmošolec v Mariboru; 7. E. Pregl, dijak v ltifenborgu ; 8. A. Kenda v Trstu; 9. Jak. Gorup, dijak v Ljubljani; 10. L. IUkovec, vikar v Škocijanu; 11. I. Tomi), gimn. v Ljubljani; 12. Marija Kobilca v Ljubljani; 13. B. Kozčl, pctošolec v Ljubljani; 14. M. Marout, učiteljica na Kaki; 16. J. Schweiger v Cmomlji; 16. Jos. Gruden, gimn. v Ljubljani; 17. Pr. Japelj, dijak v Ljubljani; 18. Janoz Gajšek na Ueki; 19. Jos. Ocopek, v Mlišah pri Kolovratu; 20. Dragoraila Martelanec v Barkoli; 21. Drag. Portot v Barkoli; 22. 1. Škerlj, o. k. »od. adjunkt v Kranji; 23. Marija Kavčič, učiteljica v Loškem Potoku; 24. Fr. Ferjančič, dijak v Gorici; 25. Ivan Zorn, podučHelj v Kamnjah; 26. Roza Koäova, uč. aoproga v Krašnj». — Samo aritmogrif no pogodili: l. Aut. Rojic, dijak v Ljubljani; 2. L. Cvetnič na Dunaji; 3. Naročuik v Tržiči; i. Jos. Tomšič, gimn. v Ljubljani; 5. Fr. Vidic, dekan v Kanalu; 6. Fr. Vrečko, dijak v Brni; 7. Ant. Brezovuik v Vojniku; 8. J. Globevnik, petošolec v Ljubljani; 9. Armin Gradišnik, učitelj v Senožečah. — Samo skakalnico so pogodili: 1. Fr. Tomšič v lrastu; 2. A. B., kaplun v P.; 8. Tončika Tratnikova v Ljubljani; 4. Jos. Vidmar, dežnikar v Ljubljani; 6. Fr. Krek, b0g03l0V0c v Ljubljani.
Stev. 8._VLjnbljani, 1. avgusta"1882.__ILleto.
INSERATI
„LJUBLJANSKEGA ZVONA".
Vsak inserat četrt strani obsežen stane vselej po 3 gld., če se tiska jedenkrat,
po 2" gld. 50 kr., če se tiska dvakrat in po 2 gld., če se tiska trikrat. Pri daljših inseratih, osobito ako se tiskajo večkrat, dajö se znatni odstotki. Inserate vzprejema „Ljubljanskega Zvona" upravništvo v Ljubljani, na Marije
Terezije cesti 6.
J. GI0NTINI,
knjigarna, trgovina z umetnostnimi izdelki in muzikalijami, kakor tudi s papirjem in pisalnim orodjem v Ljubljani, Mestni trg,
št. 24
priporoča se za oskrbovanje vseh v to stroko spadajočih stvarij, katere se vsakikrat hitro in jako ceno oskrbujejo. Velika zaloga slovenskih molitvenih bukvic in slovenskih ljudskih spisov.	(12—s)
Vsake vrste hišno opravo
najpriprostejSo in najelegantnejšo, vse opravo za stanovanja, hotele« toplice itd.
dekoracije vsake vrste
m sploh vsa dela, ki spadajo v to stroko, preskrbuje dobro narejeno prav v ceno
Fr. Doberlet,
tapezirar in trgovec s hišno opravo v Ljubljani, Frančiškanske ulice št. 14.
J. Jurčičevi zbrani spisi I.
Deseti brat, l gld., po pošti l gld. 5 kr.
J. Jurčič Rokovnjači, 50 kr., po pošti 55 kr.
so ravnokar v novem izdanji izšli.
Zaloga v Ljubljani J. Giontini, knjigarna mestni trg.
Dobivajo se i v Zagrebu: L. Hartmann, knjigarna; v Celji: Th. Drexel, knjigarna; v Gorici: J. D ase, knjigama; v Gradci: Leuschner & Lubensky, knjigarna; v Celovci: Leon, knjigarna; Ed. Lieg el, knjigarna; v Mariboru: J. Leon, knjigarna; v Novem Mestu: J. Kraj ec, knjigarna; C. Tan d 1 er, knjigarna; v Trstu: J. D ase, knjigarna.
V knjigarni J. Giontinija
v Ljubljani se dobiva brošura:
Pravda
o
slovenskem šestomern.
Odgovor mariborskemu še-stomerniku Janku Pajku.
Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
Po znižani ceni
se dobivajo „Slomškovi zbrani spisi" pri g. iz-datelju Mih. Lendovšku v Ptuju (Pettau) in sicer: L Pesni po 50 kr. — II. Basni po 70 kr. — LH. Životopisi po 70 kr.
Pri istem oddajejo se tudi „Val. Orožnovi spisi" in to po 40 kr. broširan izvod.
(6-2)
Zlatar
Ferl Simstti
v Ljubljani na mestnem trgu št. 6, čigar firma, najstarejša te vrste v Ljubljani, obstoji tukaj že od 1832. leta, priporoča svojo bogato zalogo srebernme in zlatnine kakor tudi vseh drugih v njegov obrt spadajočihrečij.
Kupuje tudi staro zlatnino in srebernino, ali jo zamenjujšv^;n c^ <£ V-
Naročila, is- de^le 'izvršujejo se brzo, natanko in po ceni.	(*_s)
.ial.ri
barvar in lakirnk,
za frančiškansko wrkfijo v Ljnbljani ■» ..t .' . . • priporoča svojo bogato zalogo rajnih v finih oljnatih barv, firnežoY in lakov in se priporoča za izvršitev raznih del, spadajočih v njegovo stroko, katere izvršuje torrid in v;ceno. Vnar nja liarp^il^, na barve se brzo in v ceno oskrbujejo.
rt—3)
i
a
i
vvav
Lekarna
„in samorogu
Jul. pi. Trnköczy-jeva
na Mestnem trgu v LJubljani.
priporoča p. n. občinstva sledeče, zmerom sveže (friSne) vsled dolgoletnega izkustva kot Izvrstno uplivne priznane specijalitete, izkušena domača in homeopatiška zdravila:
-Cvet zoper trganje,
--	po dr. Maliöu,
je odločno najboljše zdravilo zoper protin ter remnatizem, trganje po udih, bolečine v krizi ter
t živcih, oteklino, otrpnete ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar „dokazuje obilno zahval. Znhfiwfl na! «o comr» /sM/u ?'/in*r t.raania tut dr. Maliču" s svanen
izborou zoper kaielj, hripavost, vralobol itd.}
Pomuhljevo (Dorsoh) jetrno olje,
nnjboljie vrsto, izfiorno zoper bramore, pljučnico, kožne izpustko in be/Ravne otekline. I stoki.-10 kr.
Anaterinska ustna voda,
»ajboljla zu oliranjonjo zob' ter zobnega mesa in takoj odpravi «mr&dljlvo sapo iz vst. 1 steklenica 40 kr.
Kri öistilne krogljice, o. kr. priv.,
»e »mele bi se v nijednem gospodinjstvu pogre&aU in so se uže tisočkrat sijajno osvedočilo pri zabusanji OloveAkGga telosa, glavobolu, otrpnenih udih, «kaženem /.clocJcu, jetrnih in obistnih boleznih, ▼ %k*Ujah it 21 kr. • j«den zavoj s 0 škatljami 1 gl. 6 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
Mazilo zoper pöge,
iinjo, bradavice (grčice), rudečico na obrazu, itd. ;-čo se je nekaj večerov s tem mazilom namazalo obraz, odpravi vso nesnago z njftga brez sledu. —.Lonček stane 60 kr.
Angleško mazilo za barvanje 14s.
Jako dobro in neškodljivo srodstvo za barvanje osivelih Us. Lonček z navodom 50 kr.
Odličnim spoštovanjem
Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču(% z zraven stoječim znamenjem; 1 steklenica 50 kr. Planinski želišČni slrop kranjski,
stekl. ÖC kr. Koristnejši nego vsi v trgovini 16 nahajajoči soki.
Aromationa pomada za rast las od dr. Pitha
pospešuje rast 1A> in podeli lasčm prekrasen ltfsk. Lonček 60 kr.
Malinöin in ribizljev sdk
fz najboljših Štajerskih gorskih maline in ribialjov sok, zel<J lepo von ječ, Čisto in popolnem vztrajen. — Kilo 80 kr.
Jamaioa-rum, pravi,
dobivam ga naravnost iz L«ondoua in jamčim za njega izvirnost ceno so vs«koj»ko, a tudi v buteljah po 30 kr. in 60 kr. se dobiva
Čaj, naravnost iz Kitajskega,
vedno sv6že in najAnqje kakovosti in ima znamenit aroma; daljo sonoliong, pecco-cvčt, carski melang po vsakojakih cenah, a tudi v haličkih po 80 in 60 kr.
Najfinejši pariški „Poudre za dame",
roz» in beli; po 30 kr., z roinim duhom 40 kr.
Homeopatiöna zdravila "^S
so pri nas že mnogo let uvedena, katerih p. t. občinstvo v nail lekarni zelo zahteva.
2STaročila iz <ä.©4ol©	ae t«Jc©J.
Julij pl. Trnköczy, lekar in kemik.
Resnično je šivalni stroj dan danes že nepog*ešno hišno orodje za vsako hišo in razširjenega je na miljone komadov po raznih stanovih človeških.
Šivalni stroj lepša vsaki salon, navdušuje dame in igraje gospe na-pravljajo svojo obleko, perilo in druge stvari. Nihče, kdor ga še nima, naj tedaj ne zamudi istega kar najhitreje pri meni naročiti, pa to samo tedaj, ako želi zanesljiv, gotov, dober, soliden in primeren šivalni stroj kupiti, a ne zametati novcev za ponarejen šivalen stroj.
Velikanska zaloga pravih ame-rikanskih Siugerjevih strojev, od katerih se jih rabi že sedaj 4,000.000 komadov, nadalje mnogokrat izboljšanih pravih Wheeler-Wilson-strojev, med temi najnovejša vrsta z ravno iglo, konečno originalni stroji Elije Howe j a, ki je šivalne stroje iznašel v Newyorku z najnovejšimi neverjetno umetnimi popravami, nahaja se pri meni. Zastopstvo vseh teh pravih strojev je po pogodbi za vso Kranjsko le v mojih rokah in, hvala Bogu, vsled konkurencije s slabo ponarejenimi stroji, kateri svoji nalogi nikdar že zdaj ne zadostujejo, a ki bodo še menj zadostovali v prihodnje, prisiljen sem bil, da sem v Ljubljani najel še jedno prav veliko proda-jalnico in da sem svoje delavske moči znatno pomnožil.
Prodajam vsakega teh za 5 let garantiranih strojev, kakor že več let, tudi zdaj proti majhenim mesečnim vplačilom na obroke od 4 do 5 gld. in na aro od 10 do 15 gld. Po tem potu je mogoče prav lahko kupiti danes tako v ceno potrebni šivalni stroj. Ako treba poprav pri šivalnih strojih, oskrbujejo se v moji mehanični delavnici brzo in najboljše. Tudi se prevzema čiščenje strojev.
Velika zaloga svile za stroje, cvirn na vretenih in v mrežah, velika zaloga v ovčji in bombažni robi, isto tako v iglicah za Šivalne stroje. Posamezni oddelki za šivalne stroje dobivajo se pri meni boljši in cenejši, kakor kje drugod.
Neprestano imam tudi v zalogi proti ognju in ulomu popolnem varne blaga j nice od P. Wertheima in Comp, tudi po izredno nizkih izmanjšanih fabriških cenah.
Za solidno in točno postrežbo jamči moja dobra že 11 let v Ljubljani obstoječa in po vsej deželi Kranjski dobro znana firma, katera se priporoča i nadalje blagovoljnosti si. občinstva in za mnoga naroČila najiskrenejše s spoštovanjem
02-8)	Fran Detter.
Ljubljana, Mestni trg 168 na oglu pod Trančo poleg železnega mosta.
C. kr. prviligirana
Slišne Matica i hü,
Jadransko zararoralno draštvo,
najstarejše avstrijsko zavarovalno društvo ustanovljeno 1. 1822.
Ustanovni kapital: 20,000.000 gld.
Prejema proti dober kup premijam in najkulantnejšim pogojem zavarovanje proti ognju in transportnim škodam, kakor tudi zavarovanja na življenje in nesrečne slučaje v raznih kombinacijah. Glavni zastopnik za Kranjsko J. Perdan,
trgovec in hišni posestnik, cesarja • Jožefa trg
v I^ubljanL (ia—s)
4 Umetne zobe in 4	zobovja
postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v zlatu, vulkanitn ali oeloloidu brez bolečin. Plombira z zlatom itd.
Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
s prijetnim mamilom
zobni zdravnik
A. Paiehel
▼ Ljubljani,
poleg Hradeckega železnega mostu v I. nadstropji.
I ■AAAAAAAAAA
B. Sciitnik in Kunst
t Ljubljani, JadoTske ulice št. 4.
Bogata zaloga obuval vsakovrstne lastne fabrikacije iz raznovrstnega usnja, po naj novejših modnih žurnahh izdelanega, pri- i poročata po najnižjih cenan
B. Sohitnik in Kunst
v Ljubljani.
Izdelana obuvala si lahko |j vsak pogleda in izbere iz naše zaloge.
Popravila vsake vrste izvršujejo se natanko in hitro po naročilu in se zaračunajo po najnižjih cenah.
Naročila po pošti se hitro, solidno in točno izvršujejo, ako se nam pošlje uzorno obuvalo.
Mere se za poznejša naročila skrbno spravljajo in cenilniki franko razpošiljajo. <ia—o)
Gostilna pri Erosi" t
v Zagrebu.
(Hotel zor ungarischen Krone.)
Podpisani naznanjam si. občinstvu, posebno potnikom iz slovenskih pokrajin, ki hodijo v Zagreb, da sem dnč 1. novembra m. 1. zopet pro vzel	^
gostilno pri „Ogrski Kroni"
v Zagrebu, sredi mesta, v Hici, blizu Jelatt&evega trga.
Naj se vsakteri potrudi k meni priti, ki želi biti dobro postrežen; pripravljena je zmerom najboljša pijača in izvrstna kuhinja, a še posebno priporočam potujočemu občinstvu snažna in v ceno prenočišča. V obče pa obetam, da bodem vedno skrbel z vso močjo za to, da bodo moji gosti za- -dovoljni s postrežbo, kakor tudi z nizkimi £ cenami.
Pri vsakem dohodu železniškega vlaka stoji na kolodvoru moj omnibus.
Janez Kregar,
(12—8)	gostilničar.
iimnvmrrrrrrrn
stavbeni ključanioar, y Ljubljani v Krojaskej ulici st. 8 (nova), priporoča svojo veliko, dobro izbrano zalogo
železnih ognjišč in stavbenih obitkov
vseh vrst in velikostij po najbolj nizkih cenah z garancijo.
Zaloga c. kr. priv. lestničastih mrež za železna ognjišča in kuhalne kotle, 40 od" stoikov kuriva pri-hraojnjocih.
0. kr. patentovane plore za železna ognjišča, katere ne popokajo od vročine. Zagotavljajoč prom-ptno in reelno izvršitev
prevzemljem vsakovrstna stavbena dela in popravljanja.
Cenike 8 slikami pošiljam na zahtevanje zastonj in franko. (4—3)
Železna trgovina
na drobno in debelo
Joh. Nep. Achtschina
(prej Sp. Peasiaoka)
Ljubljana, Gledališko ulice 8.
Zaloga hranilnih ognjišč vsake vrste, peči, ki se dado regulirati, okove pri stavbah in za razno hišno orodje, vsakovrstno delavno orodje za delo v zemlji pri zidanji železnic in cest, traverze, cement in debel papir za strehe, kakor tudi vsakovrstno železo in železno blago in kuhinjsko orodje.
Najboljše vrste plugov. Cementirske priprave in ce-mentirane tehtnice, mere in uteži. Velika zaloga železnih in prav dobro pozlačenih nagrobnih križev in spomenikov. Velika zaloga vodnih žag m pil z garancijo.
Prevzemajo se vsa ključavničarska dela, kakor ognjišča, železni okovi pri stavbah, ograje, vrata itd.
Zjsulogra,
c. kr. priv. svinčene in cinkove belobe in kemičnih barv iz fabrike CONCORDIA
v Hrastniku.
Sqtnopti-me** se prodajajo BKS TIN KT E RJI „Patent Beyhl", tako imenovani priroirit in prenesljivi samodelujoči, ogenj hitro gaseči aparati.
^niin&i in risarije se drage volje razpošiljajo.	<12—3)
mmiTi irrrjforodna Tiskarna" v Ljubljani.