345 Poučni in zabavni drobiž. Nenavaden postilec. V vatikanski biblijoteki našli so nedavno rokopis, iz katerega je razvidno, da je v začetku 16. veka živel v Eirnu človek, ki celi dve leti ni ničesa jel. Sprva so ga v Rimu imeli za svetnika, potem so ga pa obdolžili, da je v zvezi s hudičem, in obsodili so ga v pregnanstvo. v v Kongresi v Cikagi. Ob razstavi v Cikagi bode tudi več znanstvenih kongresov. Na teh kongresih bodo imele ženske ravno tako pravico govoriti, kakor moški. Amerikanke pa še s tem niso zadovoljne, temveč priredile bodo same še poseben ženski kongres, na katerih bodo razgovarjale o raznih vprašanjih, ki se tičejo ženske emancipacije. K temu kongresu pride tudi več učenih žensk iz Evrope. Neka Ameri-kanka je odšla v Evropo, da se z raznimi evropskimi ženskami posvetuje o tej stvari. Velik demant. Največji demant za „Velikim Mo-golornu brusijo sedaj v Antvverpenu. Neobrušen je tehtal 474 karatov. Pri brušenji bode zgubil, kakcr mislijo, kacih 274 karatov. Brušen bode toraj za kacih osemdeset karatov lažji od „Velikega Mogola" in nekaj karatov težji od ruskega cle-manta „Orlova". Peti mesec Jupitrov. Neki ameriški zvezdogled je je našel peti Jupitrov mesec (luno). v Velik kos zlata. Na razstavi v Cikagi bode razstavljen velik priroden kos zlata, katerega so našli v rudnikih dižave Montana. Ker tehta 225 kil in je vreden nad 700 tisoč avstrijskih kron. Velikanske kosti. V Kasteljnu na Francoskem našli -so kosti človeka, ki je bil skoro dvakrat tako velik, nego so sedaj živeči ljudje. Mikroskopične preiskave so pokazale, da je ta človek bil nenormalno zrasel in se zatorej ne sme iz tega sklepati, da so kdaj živeli na svetu sploh tako veliki ljudje. Mars. Opazovanja Marsa v Ameriki so pokazala, da imajo tako imenovani kanali na Marsu po dve strogo vstrični črti, kakor so tirovi naših železnic, seveda ste jako oddaljeni druga od druge. Iz tega sklepajo že nekateri, da ti kanali niso delo prirode, temveč so jih naredili prebivalci na Marsu.