Zgodovinski obrazci. Avstrijska ljudstva v starodavnih časih. Vsi ti navedeni narodi so prišli po dolgih in kervavih bojih v I. stoletji po Kr. stalno pod Rimsko gospostvo. Sicer so že v zadnjem stoletji pr. Kr. Rimci razširjali svojo oblast nad ljudstva onkraj jadranskega morja, po Cezarjevi smerti 44. pr. Kr. so skušala ta ljudstva iznebiti se rimskega upliva in Ilirski Japodi so napadali rimske naselbine Oglej in Terst (Tergeste). Ali 1. 34. je preraagal Oktavijan raesto Metul, ter podvergel ilirska plemena, a keltska do Donave sta pa njegova pasterka Druzij in Tiberij, in Donava je bila meja Rimski oblasti. Ob reki so stavili terdnjave, iz katerih so potem nastala mesta, kakor n. pr. Lavreacum ob Aniži, kjer se v Donavo izliva in Carnuntum (dan. Petronell) ne daleč od Dunaja. Osvojene dežele so ločile v provincije; naj bolj važne med njimi ste Norika in Panonija. Norika je obsegala Bistriško dolino na Tirolskem, Solnograško, Gorenjo Avstrijo do Donave, Dolenjo Avstrijo do Golovca (Kalenberga) *) blizo Dunaja, potem Štirsko, Koroško in majhen del Kranjskega. Rimci so jo delili v pobrežno Noriko poleg Donave do grebena severnih Alp in v notranjo Noriko. — V pobrežni Noriki je bil že omenjeni Laureacum, Juvavo (Salcburg), Lentia (Linc) i. dr. v notranji pa Celeia (Celje), Virunum in Tiburnija na Koroškem. — Panonija je bila na desnem obrežji Donave od Kalenberga do ustja reke Save, ta je obsegala današnjo Ogersko ta stran Donave, Slavonijo, severno-vzhodno stran Hervaške (Civil-Kroazien) in vzhodno stran Kranjske, Štirske in Dolenje Avstrije. Pozneje za cesarja Trajana (98—117 p. Kr.) so razločevali Gorenjo-Panonijo, severo-zahodno, tedaj tudi naše dolenjske kraje od Dolenje (jugo-vzhodne). V GorenjiPanoniji so bila mesta: Vindobona (Dunaj) uže omenjeni Carnuntum, Petovio (Ptuj), Siscia (Sisek) ob izlivu Kolpe v Savo, potem Aemona, *) Kalenberg pri Dunaji navadno slovene: Golovec, a inie izvira od galt, galt (gelt), kar pomeni nerodovitnost (jalovost), Galtenberg (pust hrib). Navportus i. dr.; v Dolenji-Panoniji je bilo: Aquincum (Stari Budim), Mursa (Osek), Tavrunum (Semlin), Singidunum (Belgrad), Sirmium pri Mitrovici ob Savi. Zemlja poleg Soče in jadranskega morja do julskih planin se je štela k Istriji in Dalmaciji, in s to vred k Italiji. V tretjem stoletji so priložili zemljo ob gorenji Savi, od julskih planin do Trojan k Italiji, imenovali so to deželo Karniolijo ali mala Karnija, pervotna Karnija je obsegala zemljo poleg Soče in Taljamenta. Ta razdelitev je vplivala tudi pri vpeljanji kerščanske vere. Od glavnih mest, kakor so bila tačas namreč: Akvileja v Istriji in Veneciji, Sirmija v Panoniji in Lavreak v pobrežni Noriki, širila se je tudi kerščanska vera po okolišnih deželah. Slavni kerščanski škofje in oznanovalci sv. vere so bili sv. Hermagor v Akvileji, sv. Andronik v Sirmiji, sv. Sirij v Lavreaku. Sveto vero s svojim življenjem so pričali tudi sv. Maksimilijan v Celji f 248; sv. Viktorin v Ptuju f 303, sv. Just v Terstu. Ko je cesar Teodozij 1. 349 vstajnika Evgenija zmagal v Vipavski dolini, je nehalo malikovanje po naših krajih, a nastopil je drug zleg. 2. a) Preseljevanje narodov. L. 375 po Kristusu pridrli so divji Huni iz srednje Azije v Evropo, in so se na sedanjem Ogerskem ob reki Tisi naselili. Vzročili so silno gibanje narodov, ktero »preseljevanje narodov" imenujemo. Naj strahovitejši so bili pod svojim kraljem Atilom, kterega so Germani šibo božjo imenovali. Da bi podjarmil rimsko deržavo, prisilil je Teodozija II., cesarja vzhodno-rimske deržave, da mu je odstopil deželo na desnem obrežji Donave. L. 451 vzdignil se je proti zahodno-rimski državi, ter derl s svojimi četami, večjidel konjiki, preko Norika v Galijo ali Francosko. Ko so ga v Galiji odgnali, napotil se je 1. 452 v Italijo proti Rimu in je med potjo razdjal Emono in slovečo Akvilejo (Oglej). Tudi Rim bi bil razdjal, pa papež Leon I. ga je s pomo^jo božjo odvernil. Leto potem je umerl Atila nagle smerti. Njegovi vojaki pokopali so ga na Ogerskem. Ljudstva, ki so pred njegovimi četami v druge dežele zbežala, prišla so po nje^ovi smerti deloma zopet nazaj. Huoska deržava pa je kmalo potem čisto razpadla. b) Sv. Severin. Kmalo po Atilovi smrti 1. 454 prišel je iz jutrove dežele v stari Norik mož sv. Severin, ki ga apostola avstrijskega imenujemo, in se je naselil v mestici Asturi. Polajševal je stan ubogih prebivalcev na mnogi način; preskerboval jim je hrano in obleko, ter jih spodbujeval k pogumu, da so se krepko v bran stavili svojim sovražnikom. Njegovi izreki so veljali narodom in kaezom za veljavne. Barbarske kralje je s svojo mo- gočno besedo večkrat pregovoril, da so jeli bolj človeško ravnati s prcmaganci. Sv. Severin je bil s kratka varuh deželi, rešitelj zatiranim, oče ubogim in vodnik vsem hrepenečim po resnici. Enkrat je prišel Odoakar, vojvoda Herulov s svojimi vojaki k njemu po blagoslov. Severin ga je blagoslovil in prerokoval, da si bo Laško podjarmil in bo postal mogočen kralj. To prerokovanje se je tudi vresničilo. L. 476 razrušil je rimsko deržavo ter se imenoval kralja Italije. Sv. Severin pa je vstanovil samostan Heiligenstadt, in zbral mnogo mnihov krog sebe, kteri so po njegovem redu živeli in keršanstvo razširjali po naših deželah. (Dalje prih.)