Leto LXXHL, št. 211 Ljubljana, ponedeljek 16. septembra 1940 Izhaja vsak dan popoldne izvremSi nedelje in praznike, — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din a, večji inserati petit rrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« Tel ja mesečno v JPugoslavr£ Din 14-—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO JN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica Si. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon St, 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hran fin i ca v Ljubljani št. 10.351. Velike letalske bike nad Lond r pa i ročilih sestrelili včeraj 18$ letal London, 16 sept. s. (Reuter). Nemška letala so včeraj izvršila dva večja napada na London. Prvi napad je bil okrog poldneva, drugi pa uro pozneje. Po uradnih cenitvah je bil drugi napad hujši od prvega ter se je pojavilo okoli 400 letal, v skupinah približno po 12. Obakrat so se razvile tako nad južno Anglijo kakor tudi nad Londonom samim ogorčene letalske bitke. Zvečer je imel London še dva krajša alarma po 20 minut. Pozno ponoči je objavilo letalsko ministrstvo, da je bilo po zadnjih podatkih včeraj nad Anglijo sestrelejnih 175 nemških letal, med njimi štirje od protiletalskega topništva. To je drugi največji uspeh, kar so jih dosegli Angleži doslej proti nemškim letalom v bitkah nad Anglijo. Po uradnih podatkih je bilo včeraj izgubljenih tudi 30 angleških lovskih letal, vendar se je 10 pilotov rešilo. O prvem napadu je izdalo snoči letalsko ministrstvo komunike, ki pravi: Zjutraj je veliko število sovražnih letal preletelo pri Dovru angleško obalo v več velikih skupinah. Močne formacije angleških lovcev so takoj nastopile in razvila se je velika letalska bitka. Med bitko je nekaterim sovražnim letalom vendarle uspelo, da so prodrla do Londona. Na mesto so bile vržene bombe in je bila zopet zadeta Buekinghamska palača. Drugod v Londonu je bilo zadetih več hiš in nastalo je več požarov. Poškodovane so bile tudi plinske in vodovodne napeljave. Po začasnih podatkih je število žrtev majhno. K temu poročilu javljajo novinarske agencije, da je nad London prispelo pri prvem napadu skupno okrog 60 nemških bombnikov. Nemška letala so priletela iz vzhodne smeri in so letela nenavadno nizko. Protiletalsko topništvo je nastopilo tudi v središču mesta. O drugem večjem napadu sta objavili letalsko in notranje ministrstvo pozno ponoči naslednji komunike: Včeraj zgodaj popoldne so velike formacije sovražnih letal preletele kentsko obalo in so skušale prodreti proti Londonu. Protiletalska obramba je takoj nastopila in angleška lovska letala so že ob obali prestregla napad nemških letal. Razvila se je letalska bitka, ki je segala od obale Kenta pa do ustja Temze. Sovražna letala so pretrpela velike izgube. Glavna sovražna formacija je bila razpršena in mnogo letal je bilo pognanih nazaj preko Kanala. Nekaj letal je vendarle prodrlo v smeri preko Midwaya in ustja Temze. Druga nemška letala so zopet priletela nad London, kj^r pa so uspešno nastopile nove močne formacije angleških lovskih letal. Nemška letala so vrgla bombe na London, kakor tudi na okolico in na mnogo točk v južnovzhodni Angliji. Tu je bilo povzročenih mnogo požarov in več hiš je bilo poškodovanih. Druga nemška letala so izvršila napade na severno in vzhodno Anglijo, več industrijskih in javnih zgradb je bilo zadetih, število žrtev še ni znano, po dosedanjih podatkih pa ni bilo veliko. Pozneje popoldne sta dve manjši sovražni formaciji napadli Portland in Southampton. Nekaj hiš je bilo v obeh mestih uničenih in nastalo je nekaj manjših požarov, ki pa so bili kmalu omejeni, število žrtev ni veliko. Dodatno k temu poročilu javljajo novinarske agencije, da sta bili pri drugem včerajšnjem napadu v Londonu zadeti med drugim dve bolnišnici. Eno izmed njih je zadela bomba direktno in jo je tako poškodovala, da so ostali od stare znamenite zgradbe celi samo zidovi. K sreči so bili že takoj, ko je bil dan znak. da se je pričel napad, vsi pacijenti spravljeni v protiletalsko zaklonišče. Tako je bila v bolnišnici ranjena pri napadu ena sama oseba. Naknadno poročilo o letalskih izgubah LOndOn, 16. sept. s. (Reuter). Letalsko ininistrstvo je davi objavilo, da se je po naknadnih ugotovitvah število nemških letal, ki so bila včeraj sestreljena nad Anglijo, povišalo na 185. Sedem izmed letal je sestrelilo protiletalsko topništvo, vsa ostala pa lovska letala. Med sestreljenimi nemškimi letali je 131 bombnikov. Pet izmed angleških lovskih letal, ki so jih včeraj pogrešili, se je med tem javilo na svojih oporiščih tako da je bilo včeraj jzguMjenih samo 25 angleških lovskih aparatov in samo 10 pilotov. London, 16. sept. s. (Reuter). Po uradnih podatkih so izgubili Nemci v letalskih napadah na Anglijo v zadnjih devetih dneh skupno 455 letal in približno 1100 letalcev. Angleži so izgubili v istem čami 101 letak) in 57 pilotov. Bomba opustošila ičino stanovanje London, 16. sept. s (Reuter). O včerajšnjem nemškem letalskem napadu na Bu-^kinghamsko palačo poročajo naslednje podrobnosti: Nemški bombnik Upa »Dornier 17« je priletel sam nad palačo ter vrgel več bomb. Eksplozivna bomba je padla v zasebne prostore kraljice in povzročila veliko škodo. kralj žrtev ni bilo, ker kraljeve rodbine v času napada ni bilo v palači. Tudi Izmed dvorskega osebja ni bil nihče poškodovan. V palači se je mudilo samo manjše število ljudi, ki pa so bili tudi vsi v zakloniščih Druga eksplozivna bomba je padla na travnik poleg palače, pa doslje še ni eksplodirala. Isto letalo je vrglo tudi mnogo zažigalnih bomb, ki so povzročile na vrtu okoli palače manjše požare, gasilci in policija pa so jih naglo pogasili. Posebni poročevalec angleške radijske družbe javlja, da je bilo letalo, ki je izvršilo napad na kraljevo palačo, takoj nato sestreljeno. Zasledovalo ga je namreč angleško lovsko letalo tipa »Spitfire« ter ga je dohitelo nad železniško postajo Victoria samo četrt milje od kraljeve palače. Nemško letalo je bilo po kratki borbi zadeto in se je še v zraku raztreščilo na kose. Trup letala je padel na poslopje Viktoriji-nega kolodvora. Nočni napadi London, 16. sept. s. (Reuter) Letalsko in notranje ministrstvo sta objavili davi naslednji komunike: Sovražni letalski napadi na Anglijo so se preteklo noč nadalievali in iih *e izvršilo več zaporednih manjših skupin bombnikov. V glavnem so napadi veljali ozemlju Londona in okoliškim okrožjem, manjše število napadov pa tudi drugim deiom države. V Londonu so se napadi raztezali preko široke novršine in so povzročili škodo na hišah ter trgovskih in drugih zgradbah. Zopet so bile preteklo noč v Londonu zadete tri bolnišnice. Drugod v Angliji ie bilo vrženih mnogo bomb na podeželie. Prav tako so bili izvršeni napadi na severozapadno in severovzhodno Anglijo, na Južni Wales in na ne-kai drugih okrožij med niimi na neko mesto v iužni Angliji. London, 16. sept. s. (Reuter). Nočni letalski alarm v Londonu se ie začel snoči že kmalu po 20. in ie trajal približno do 5.45 zjutraj. Takoi ob začetku napada sta dva nemška bombnika priletela nad središče Londona in ie takoi nastopilo protiletalsko topništvo. Zaporni ogeni protiletalskega topništva se ie nadaljeval v malih presledkih vso noč. V dveh izmed treh zadetih bolnišnic ni bilo žrtev. Odstranjena nevarnost za katedralo sv. Pavla London, 16. sept. s. (Reuter). Snoči se ie po tridnevnem neprestanem delu posrečilo posebnim pionirskim vojaškim oddelkom odstraniti neeksplodirano nemško bombo, ki ie pred dnevi padla poleg katedrale sv. Pavla. Bomba se je zarila 9 m globoko v zemlio. S posebnimi pripravami so vojaki pod poveljstvom poročnika Da-wisa previdno dospeli do bombe in io nato z žerjavi dvignili. Ugotovljeno je bilo. da je bila ena izmed naivečjih bomb. kar iih je doslei padlo na London. Tehtaia je eno tono. Bombo so potem spravili na tovorni avtomobil in ie poročnik Dawis avtomobil v hitri vožnji sam odpeli al v neko močvirje v bližini Londona, kjer so včerai potem bombo razstrelili. Eksplozija ie izkopala 33 m širok lijak. Po mneniu strokovnjakov bi bomba, če bi eksplodirala v mesiu, katedralo popolnoma uničila. Nemško poročilo o včerajšnjih napadih Berlin, 16. sept s. (DNB). Nemška letala so tudi včerai popoldne kakor tudi dopoldne izvršila zopet več novračilnih napadov na industrijske naprave, pristanišča in druge važne objekte v Angliii. Med drugim so bili povzročeni veliki požari v angleških vojaških arzenalih v VVoolvichu. V okolici Londona sta bila razdeiana dva vodovoda in ena elektrarna. Ob vzhodni angleški obali so popoldne nemška letala napadla konvoi angleških ladij ter pri tem zažgala 8000tonsko ladjo. Ponovno ie bil v teku dneva napaden tudi London. Letalski alarm je bil v an-glešhi prestolnici že do večera štirikrat. Zvečer so nemška letala napad nad London ponovila. Po podatkih, ki so bili do snoči na razpolago, ie bilo včeraj v letalskih bitkah nad Anglijo sestreljenih 71 angleških letal. 20 nemških aparatov se do snoči ni vrnilo na svoja onorisča. Poškodbe v Southamptonu Budimpešta, 16. sept. j. (TOP). Dopisnik nekega južnoameriškega lista, ki se trenutno mudi na Madžarskem, zatrjuje, da so nasprotno s trditvami londonskih službenih krogov pri zadnjih letalskih napadih zelo trpele letalske tovarne, v katerih je proizvodnja močno zaspala. Južnoameriški dopisnik pravi, da je na lastne oči videl uničujoče delo nemškega bombnega napada na letalske tovarne ^Cocliff - Owen -Aircraft itd.« v Southamptonu, kjer se je mudil pred nekaj dnevi. Izjavil je. da je po mnenju visokih angleških vojaških osebnosti, e katerimi se je imel priliko zaupno razgovarjati, za več mesecev zastala proizvodnja več sto letal, ki so bila tam v gradnji. Nenadomestljiva izguba za angleško letalstvo pa je uničenje aeronavtičnega merilnega instituta, ter zraven spada-jočih konstrukcijskih birojev, v katerih so se pravkar zaključevala pripravljalna dela za gradnjo nekega zelo izboljšanega novega bombnega letala za operacije na velike daljave. Ovire v poštnem prometu London, 16. sept. br. (Reuter). Generalni direktor angleške poste je snoči po radiu opozoril, da bo pošta prihodnje dni delala s prcejšnjimi zamudami. Pozval je ljudi, naj ne postanejo nestrpni, če bodo pisma in brzojavke prejemali šele po nekaj dneh in če bo nastal delen zastoj tudi v telefonskem prometu. Posebno okrog Londona, je dejal, so nemška letala razdejala znaten del brzojavnega in telefonskga omrežja. Položaj v Londonu London, 16. sept. br. (Reuter). Glede na vesti, ki so se zadnje dni razširile v tujini o razmerah v Londonu in Angliji sploh, je bil danes objavljen naslednji demanti: >V Londonu ni influence. Vsi razen ranjenih so zdravi in imajo dovolj hrane. V »Timesu« ni bil objavljen nikak oglas, s katerim bi se ljudem ponujale krste iz kartona. V luki ni bilo nobenih nemirov. Nihče ni bil obsojen na smrt. Poslovni lokali se slej ko prej zapirajo ob 19. odnosno ob 20. in nič prej. V tovarnah se delo ni ustavilo, nego nasprotno, pospešilo. Delo se nadaljuje, tudi ko Nemci napadajo. De v trenutku ko preti posameznim tovarnam neposredna nevarnost, se delavstvo umakne v zaklonišče.« Prodana potniška letala ameriške letalske družbe New York, 16. sept. j. (Ass. Press), iz zanesljivega vira se izve, da je ameriška letalska družba »Eastem Airline C o* prodala angleški vladi ves svoj letalski park, obstoječ iz 10 velikih Douglasovih potniških letal, ki lahko prevažajo vsak po 14 potnikov. Prodana letala so stara povprečno po 5 let ter bodo verjetno uvrščena kot šolska letala v angleških nilotskih šolah v Kanadi ali pa bodo rabila kot patruina letala avstralskemu letalstvu. V tem in onem primeru bo s tem osvobojenih večje število za vojno sposobnih letal, ki se zdaj uporabljajo v te svrhe. nu. Letala so letela skozi deževne oblake in so strele udarjale okoli njih. Pri kapu Girs Nez so bile zopet napadene postojanke nemškega težkega topništva. Drugi napadi so veljali številnim nemškim vojaškim letališčem. Z vseh teh poletov pogrešajo eno angleško letalo. New York, 16. sept. s. (Reuter). Po ameriških informacijah je imel Berlin preteklo noč dva kratka letalska alarma. Bilo je prvič, da so Imeli v nemški prestolnici letalski alarm dvakrat v eni noči. Napadi na nemško ofeaio Angleški bombniki so v soboto ponoči o!*-*~eljevali važna nemška prometna srediišča London, 16. sept. s. (Reuter). V svojem snočnjem komunikeju javlja letalsko ministrstvo, da so v noči na nedeljo angleški bombniki izvršili več napadov na okoli 20 nemških vojaških postojank, ki so poseh nega strateškega pomena za primer poskusa splošnega napada na Anglijo. Anglijo. Angleški letalski napadi so bili namenjeni nemškim ladjam, tovornim čolnom, vojaškim skladiščem, železniškim križiščem itd. tako ob Kanalu, kakor tudi dalje v zaledju. Predvsem so bila napadena pristanišča V Anversu, Ostendu, VTissin*renu, Dunker-quu, Calaisu In Boulogneu. Najhujši je bil napad na Anvers. Tu so vrgla angleška letala nad 40 ton eksplozivnih bomb in nad 1000 zažigalnih bomb. Napad je trajal od 28. do 1.30 zjutraj. Zažgani so bili doki ladje na Scheldi, bencinska skladišča itd., uničena pa je bila tudi neka železniška proga. Pri Calaisu je bila od bomb zadeta 5000 tonska sovražna trgoska ladja. Pri napadu na Boulogne je sodelovala tudi eskadrila poljskih bombnikov. Dalje v notranjosti so bili napadeni tovorni kolodvori, železniška križišča in skladišča, med drugim v Osnabriicku, Mann-heimu, Aachenu, Hammu in Bruslju. Napadi so bil izvršeni kljub slabemu vreme- Za nemški vpad je vse pripravljeno Ne\v York, 16. sept. br. (CBS) Po vesteh iz Londona so Nemci na francoski strani Kanala že pripravljeni na vpad v Anglijo. Pripeljali so v luke ob Kanalu na tisoče manjših ladij in transportnih čolnov. Vzdolž obale so koncentrirali milijone vojaštva, na tisoče topov in drugih vojnih potrebščin. V zavesti, da bo invazija v Veliko Britanijo mogla popolnoma uspeti le. Če bodo dosegli še pred njo premoč v zraku nad Anglijo, so pred tednom dni sprožili veliko letalsko ofenzivo, ki še zmerorr traja Od rezultatov te ofenzive je, kakor zatrjujejo londonski politični krog, odvisno, ali in kdaj se bo nemška invazija v Veliko Britanijo pričela. Splošno pa se pričakuje, da se bo to zgodilo v najkrajšem času. ker se zdi težko mogoče držati take ogromne sile koncentrirane v bližini obale, kjer so izpostavljene letalskim napadom Kim, 16. sept. o. Agencija Štefani objavlja vesti iz San Sebastiana, da so Angleži zbrali vzdolž angleške obale Kanala več stotisoč vojakov. Založili so jih z vsem orožjem in strelivom ter velikimi množinami konzerv, tako da bodo v prime ni, če bi bili v prometnem pogledu izolirani od zaledja, preskrbljeni za dalje časa. že sedaj kroži nad Kanalom dan za dnem, ponoči in podnevi nešteto angleških lovcev, ki pazijo na vsako malenkost, ki se pojavi na Kanalu. Čim bi opazili, da se pričenjajo Nemci vkrca vati v svoje ladje in pluti preko Kanala, bodo alarmirali angleške oblasti in po vsej južni in južnovzhodni Angliji bodo sirene in zvonovi cerkva naznanili pretečo nemško invazijo. Kancelar Hitler v severni Franciji Melbourne, 16. sept. s. Avstralski radio javlja, da je kancelar Hitler dospel v glavni stan nemške vojske v severni Franciji, da odredi osebno začetek splošnega napada na Anglijo. Nemški in nevtralni novinarji so prejeli povabilo, naj se zglasijo v glavnem stanu za ta veliki tre-notek. Itaii lanski vpad na sko oze Italijanske čete so vdrle iz Cirenaike v Bgi pt ter zavzele mesto Sollum, iz katerega so se Angleži že prej umaknili Kair", 16. sept. s. (Reuter). Poveljni-štvo angleške vojske na Bližnjem vzhodu je objavilo snoči naslednji komunike: prodiranje italijanskih čet v zapuščeno in od angleške vojske evakuirano puščav-SKo ozemlje se nadaljuje. Italijanska vojska je postavila šotOTe pri Birauhu, sedem milj južno od Solluma, čigar izrpaznitev je bila včeraj javljena. Sovražne čete so izpostavljene že resnim napadom angleških letal in oklopnih oddelkov, kolone, ki napredujejo proti Halfi ji, pa močno trpe pod topniškim ognjem. Angleške izgube so doslej majhne, pač pa je sovražnik izgubil mnogo moštva in vozil. Pri letalskem napadu na Mensa Matruch je bilo sestreljeno eno sovražno letalo. Kako je bil izvršen italijanski vpad Kairo, 16. sept. s. (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe na Bližnjem vzhodu poroča o vpadu italijanskih čet na egiptsko ozemlje pri Sollumu. Italijani so napadli tu z dvema popolnima divizijama, ki sta bili ojačeni s topništvom in oklopnimi oddelki, angleške čete pa so Sollum izpraznile že v začetku avgusta in še dotlej ga je branila ena sama četa vojaštva Italijanski vpad je bil izvršen v treh kolonah in sicer na vrhu obalnih vzpetin. sedi J še ni mogoče reči, če pomeni prvo potezo za splošni napad na Egipt, v s kakor pa predstavlja ta operacija jasno kršitev egiptskega ozemlja Napad v pravem pomenu besede pa to še nI bil, ker se * Italijanom nihče ni postavil po robu in so vdrli le v skoro neobljudeno puščavsko ozemlje, Angleži napadajo italijanske čete samo z oklopnimi enotami. Glavne sile angleške vojske so nekje dalje v notranjosti Egipta popolnoma pripravljene na morebitni napad. V strokovnih krogih naglašajo. da nima Sollum nobene vrednosti niti kot vojaško niti kot pomorsko oporišče, ker je zapuščena popolnoma uničena vas. V smeri ob obali Italijani še nada^ napredujejo, vendar zasedaj ni uradnih podatkov, kje stoji trenutno italijanska vojska. Najbrže bod© tu Italijani izpostavljeni tudi' obstreljevanju s strani angleških vojnih ladij, pa seveda tudi letalskim napadom. Druga edina pot, ki je Italijanom za prodor proti vzhodu še na razpolago, je bila od Angležev razdejana. Stockholm, 16. sept. e. Po poročilu angleškega radia so Italijani zavzeli mesto Berna, 7 milj južno od Solluma. Letalske akcije Kairt^ 16. sept. s. (Reuter). Poveljni-štvo angleškega letalstva na Bližnjem vzhodu javlja, da so angleška letala izvršila več uspešnih bombnih napadov na sovražne postojanke, zlasti v okolici Solluma. V Abesiniji so bili bombardirani hangarji in druge zgradbe v Gori. Italijanska letala so napadla naselbino Kordiabia, južno od Khartuma. Kdaj bo stopil Egipt v vojno Kairo, 16. sept. e. (Reuter). Dasi je zavzetje Solluma po italijanskih četah izzvalo precejšen vtis, smatrajo v egiptskih krogih, da to ni tako važen dogodek, da bi zaradi tega moral stopiti Egipt v vojno. Višji uradnik pri egiptski vladi je do- pisniku Reuterja izjavil: Odkar so se nase čete umaknile od meje in sicer takoj, ko je Italija stopila v vojno, je bilo vsakomur jasno, da se Lollum ne more držati in zaradi tega njegovega zavzetja ne moremo smatrati kot akcijo za neposredno osvojitev Egipta. Sollu m je namreč >zemlja brez gospodarjac, ki jo objemajo ogromni kompleksi puščave med mejo in Egiptom. Pričakovati je treba še nadaljnjih takih akcij v bodoče in se lahko celo zgodi, da bodo italijanske Čete prodrle Še dalje, toda vse to ne pomeni direktne nevarnosti za nas. Samo v primeru, če bi šloJ saa oči vidno zasedbo Egipta, bo stopil Egipt v vojno in se bo njegova vojska borila skupaj z Angleži proti Italijanom. Obrambne priprave v Palestini Kairo, 15. sept. s. (Reuter). V Palestini so pričeli organizirati posebne ločene židovske in arabske vojaške enete za primer nevarnost sovrašnega napada na Palestino. Rešim Železne garde v R&m?unS1 Preosnova Rumunije po totalitarnih načelih — Nova ruiminska vlada se naslanja na sodelovanje Železne garde, ki je priznana kot edina državna nacionalna organizacija Bukarešta, 16. sept. e. General Antonescu I je v soboto Donoči seta vil novo rumunsko vlado. Sam ie prevzel predsedstvo vlade ter ministrstva za vojsko, voino mornarico in letalstvo. Podpredsednik vlade ie postal vodia Železne garde Horia Sima. Razen njega ie v vladi še šest nadaljnjih pristašev Železne garde. Nova vlada ie sestavljena takole: min. predsednik in minister za oborožene sile: general Antonescu, podpredsednik: Horia Sima, narodno gospodarstvo: Giorgiu Leon. notranje zadeve: general Konstantin Pe-trovicescu, prosveta. vera in umetnost: rjrof. Trajan Braileanu. pravosodje: prof. Mihaii Antonescu, zunanje zadeve; 3Iihaii Sturea, finance: Giorgiu Crecianu. javna dela in promet: prof. Pontilij Ni-colau, delo. narodno zdravje in socialno skrbstvo: Basil Jasinski, kmetijstvo: Nicola Mares, koordinacija in vodja gospodarskega sveta: Nicola Dragomir. Kot državni podtajnika so v vladi: za narodno obrambo general Giorg"u Dobre, za zrakoplovstvo in mornarico general Konstantin Pantaci, za finance Konstantin Papanace, za kmetijstvo Peter Na-moianu. za kmetijstvo in celotno prebivalstvo Kornelij Giorjreami, za potro!in eksploatacijo rudnikov Basil Dimitriu, za Nadaljevanje na Z. str. 1 < > * unravo iavnega imetja Jon Prti toče res cu, za lavno varnost Aleksander Riozanu. Obenem z obiavo sestave nove vlade 1e bil objavlien tudi kraljev odlok, no katerem se mora Rumunija preosnovati v povsem totalitarno državo, v kateri se bo5ta uprava in nolitična organizacija uredili r*i hirarhičnem sistemu, gospodarstvo v smislu avtartirnih načel, socialna struktura države pa no zgledu obeh velesil osi ter se prilagodila aerancmu značaju Rumunije. V zunafji politiki se bo RumunUa povsem naklonila na ItalUo in Nemčijo, Včeraj Dopoldne ie general Antonescu objavil po radiu proglas, v katerem uravi. da h^če podDreti duha ooštenia in oravic romunskega naroda, da bo vodil državo nepr*stransko brez sovraštva in nepravičnih represalii. kakor tudi. da bo vlada delala za moralno, politično in vojaško obnovo ter pod vzela vse ukrepe za zboliiSanTe položaia kmetov, delavcev in drugih stanov. Osnovni zakon nove nmunske nacionalne J?enonar?ke države bo zagori discipline, dela. stroge vzgoje, molčečnosti in narodne solidarnosti. Proglas voditelja Železne garde KuKareaUi, ie. sept. e. Podpredsednik vlade Horia Sima je Izdal poziv leg-ionar-jem, v katerem pravi, da je radi modre*-£ra pcntopanja generala Antonesca prenehalo zatiranje legionarjev in rumunska mladina je pozvana k delu za obnovo države. Upravitelj države general Antonescu ima namreč namen, da preobrazi samo dušo mmunskega naroda, kar vse naj služi večnim interesom domovine. Nj. Vol. kralj Mihael je kralj mlade rumunke generacije in vsi Rumuni ga nosijo v svojih srcih. Bodimo doutojni kraljevega zaupanja in prav tako tudi zaupanja velikega vojaka generala Antonesca, rešitelja domovine. Pričnimo z mobilizacijo vseh runi unskih živih moči, ki so potrebne za obnovo države. Pričnimo živeti siromašno, skromno in stroga, od povejmo se vsakemu izkoriščanju in žrtvujoč se za domovino bomo branili tudi naše legionansko gibanje Bukarešta, 16. sept. AA. (DNB). Ru-munski tisk živahno komentira proglas generala Antonesca List >Cureotul< pravi, da bo proglasitev Rumunije za nacionalno legionarako državo predstavljala končno prilagoditev države sistemu sil osi. Ta proglas, pravi list, je največjega pomena za bodočnost rumunflke države in za duhovni preporod rumunske ga naroda. Legionarji odpirajo sedaj novo poglavje rumunske zgodovine. Vodja legio-narskega gibanja Horia Sima Je človek odločne volje in bo začel reševati narodno vprašanje s svojo nepremagljivo vero v ideale, za katere se je doslej boril. Odmev v Londonu London, 16. sept. br. (Reuter). Glede na vesti, da je bila s kraljevim dekretom določena osnova nove romunske politike in. sestavljena An ton esc ava vlada, v kateri imajo glavno besedo pristaši železne garde, so tukajšnji politični krogi mnenja, da bo Rumunija postala prav tako država kakor Slovaška, ki je v vsem odvisna od Nemčije. Za to pričajo predvsem določbe kraljevega dekreta, ki pravi, da bo Rumunija po svoji notranji strukturi totalitarna država, v svoji zunanji politiki pa bo docela sledila silama osi. Bolgarska zasedba Dobrudže Sofija, 16. sept. e. Predstavniki bolgarskih civilnih oblasti z generalom Ilkovim na čelu so včeraj prevzeli upravo južne Dobrudže. Da podlagi sporazuma v Cra-jovi bodo rumunske čete zapustile ozemlje južne Dobrudže v petek, bolgarske pa bodo vkorakale v soboto. Obenem z bolgarskimi četami bo pripeljan tudi potrebni material, vseh skupaj okrog tisoč traktorjev, da se zagotovi normalno funkcioniranje proizvodnje. Prebivalstvo Južne Dobrudže pripravlja bolgarskim četam, s katerimi pridejo tudi mnogi tuji novinarji, prav svečan sprejem. Sofija 16. sept. s. (Tass). Bolgarski listi javljajo, da je bolgarska vlada sklenila pozvati pod orožje nove oddelke rezervistov, ki bodo sodelovali pri zasedbi južne Dobrudže, Nastopna avdienca novega francoskega poslanika v Washmgtonu Roosevelt obljublja Franciji pomoč za obnovo VVashingtcn, 16. sept. e (Havas). Henry Eyles francoski veleposlanik v Washing-tonu. , izročil svoia akreditivna pisma predjedi, ku Zedinjenih držav Rooseveltu. V svojem nagovoru ie dejal: iioia domovina preživlia naiboli tragične trenutke v teku svoje sijajne zgodovine. Za nas Francoze, kakor vse kaže. vojna še ni končana. Grozno trpljenje, moralno kakor tudi fizično, bo še dolgo Časa pritiskalo mnoge francoske državljane. Zene in otroci bodo dolgo čakali na svoie očete, ki so v težkem suženistvu. toda kliub vsem tem nezgodam ne more francoske duhovne moči nihče uničiti in bo še vedno obstoialo francosko edinstvo. ki ie tudi že prei moralo prestati težke preizkušnje. V svojem odgovoru ie predsednik Roosevelt dejal: Nenavadno sem srečen, ko čujem, da ie Francija kliub vsem nezgodam, ki so jo doletele, v svoiem srcu še nadalle ohranila svoie ideale. Francozi so tako kakor moja tudi simpatija ameriškega naroda in prepričan sem. da bo francosko edinstvo, ki je bilo tolikokrat preizkušeno, obstoialo še naprej. Zagotavljam vam. da boste v 'VVa^hingtonu kakor tudi pri meni vedno imeli polno podporo v svojih prizadevanjih, da rešite vnrašanla. ki so vam postav1 i ena in da poglabljate pri;at?ijske odnosa je. ki obstoje med našima državama. Lecn Blum aretiran Vichv, 16. sept. s. (Ass. Press >. Včeraj je bil aretiran v Vichvju tudi bivši min. predsednik Leon Blum. Odveden je bil v zapor v grad pri Riomu, kjer so Že od prej v zaporih Daladler, Revnaud in Mandel, kakor tudi general Gamelin. Vsi aretirane! so zaprti v ločenih prostorih in jim ni dovoljen noben medsebojen stik. Ločeno se smejo nekaj ur sprehajati na dvorišču gradu. Siamske zahteve v Indokini Bangkog, 16. sept. s. (Reuter). Siamska vlada je objavila uradno poročilo, da ie poslala francoskim predstavnikom v francoski Indokini in francoski vladi v Vichvju zahtevo, na1 francoska Indokina vrne Sia-mu ozemlja, ki imajo siamsko prebivalstvo. Siamska vlada ugotavlja v svojem poročilu, da njene zahteve napram francoski Indokini niso agresivnega značaia. temveč zahteva samo to. kar ii na podlagi zgodovine po pravici pripada. Obenem ie poslala siamska vlada nakio-njenostno izjavo iaoonski vladi. Potopljeni francoski ladji Vichy, 16. sept. s. (Ass. Press). Francoska admlraliteta je snoči javila, da sta se potopili dve francoski trgovski ladji po 1500 ton, ki sta zadeli na mine. Tretja ladja je bila poškodovana, pa je lahko nadaljevala vožnjo. Pri katastrofi so utonili trije francoski vojaki. Ostali potniki In člani posadk ladij so rešeni. šahovski turnir I v Moskvi Moskva, 16. sept. s. V soboto zvečer je bilo igrano osmo kolo v šahovskem turnirju za prvenstvo Rusije. Rezultati so bili naslednji: Dubinin je porazil Boleslavske-ga, Lilienthal pa Panova. Partije Mikenas Makaganov, Gerstenfeld-Lerišev in Bonda-revski-Petrov so se končale remis. Partija Keres-Konstantinopclski je bila sicer prekinjena, pa se je naknadno Konstantino-polski prepričal, da je njegova pozicija izgubljena in je partijo predal. Kotov je premagal Lisičina. Partija Botvinnik-Ragozin je prekinjena v boljši poziciji za Ragozina, ki ima damo za trdnjavo in dva kmeta. Ni sigurno, da bo mogel Botvinnik partijo držati. Ostale partijo so prekinjene. Snoči je bilo igrano deveto kolo turnirja. Ragozin je porazil Rudakovskega, Kotov pa Konstantinopolskega. Botvinnik je v francoski partiji kot črni v zelo lepem slogu v napadu premagal Panova. Partija Dubinin-Smislov se je končala remis. Partija Lerišev-Lilienthal je bila odložena, ker jc slednji zbolel. Vse ostale partije so prekinjene. Keres ima boljšo pozicijo proti Mikenasu. Stanje po devetem kolu v vodstvu je naslednje: Botvinnik. Bondarevski 6 (1), Makaganov 5 (2), Lilienthal 5 (1), Smislov, Keres 4 in pol (2), Stolberg 4 in pol (1) itd. Nocoj bodo odigrane vse prekinjene partije. Bolgarski športniki v Moskvi Moskva. 16. sept. s. (Tass). Včerai ob 16.20 se je pričela na stadionu Dinamo v Moskvi tekma med moskovskim nogometnim, klubom »Spartak« in sofijsko »Slavijo«. Tekmi je prisostvovalo 93.000 gledalcev, med njimi člani sovjetske vlade in bolgarskega poslaništva. Ko so ob 16.10 prispeli na igrišče bolgarski nogometaši je godba zaigrala bolger-sko himno, na drogu oa so razvili bolgarsko zastavo. Bolgarskim nogometašem ie bilo izročenega mnogo cvetja. Nato je prispelo na igrišče moštvo »Soartaka« in ie godba odsvirala internacionalo Tekma se ie končala 4 :0 za »Spartak«. Zadnii 20! ie padel dve minuti pred koncem Po tekmi je prirejalo občinstvo stoje i burne ovacije obema moštvoma. Konferenca o plovbi na Dunavu Rim, 16. sept. o. V zvezi s konferenco za novo ureditev plovbe po Dunavu se je zvedelo, da pripravljajo na konferenci sedaj pravilnik, s katerim se bo na paritetni osnovi uredil ves sistem plovbe ter omogočila stroga kontrola nad vsemi transporti po Dunavu. Iziočil se bo vpliv vseh činiteljev, ki na Dunavu niso neposredno prizadeti. V nasprotju z vestmi angleške propagande, da hoče Nemčija Rusijo izločiti od kontrole nad plovbo na Dunavu, se je zvedelo, da Nemčija sproti informira Rusijo o poteku dunajske konference ter da smatra Rusijo za podunavsko državo, odkar je Besarablja zopet pod njeno oblastjo. Rusko-Unski železniški sporazum Moskva. 16. sept. s. (Reuter). Včeraj ^e bil podpisan rusko-finski železniški sporazum. Na podlagi sporazuma bodo vzpostavljene direktne železniške zveze med Rusijo in Finsko, obenem pa ureja sporazum vprašanje tranzitnega prometa oreko Finske med Rusijo in Švedsko in vprašanje zvez Rusije z ruskimi vojaškimi oporišči v Hamgou. Smrt predsednika reprezentančne zbornice VVashlnjrton, 16. sept. s. (Reuter). V starosti 66 let je snoči v mornariški bolnišnici v Washingtonu umrl predsednik ameriške reprezentančne zbornice Bankhead, ki Je bil od L 1917 neprestano član kongresa in sicer kot zastopnik demokratske stranke. Španska trgovinska pogajanja z Argentino Buenos Aires, 16. sept. br. (Štefani). Tu so se pričela trgovinska pogajanja med Argentino in Španijo. Španija namerava od Argentine odkupiti v prihodnjih 12 mesecih 150.000 ton koruze in neomejene količine bombaža. Za to bo Argentincem dovolila večje množine rud in kovin, španska vlada tudi že proučuje način, kako bo kljub angleški blokadi obnovila trgovinski promet z Južno Ameriko. Sorzna poročila Curih, 16. septembra. Beograd 10.—, Pariz 9.80, London 16.75, New York 439.—, Milan 22.15, Madrid 40.—, Berlin . 175.40. Škofjeloška mladina dobi kuhinjo Skorja Loka, 15. septembra Risalni ca meščanske dole v Škof ji Loki Je bila davi polna, ko Je otvoril roditeljski sestanek in letno skupščino Zajednice doma in meščanske- šole njen predsednik g. Planina. Poleg predstavnikov oblasti in javnih ustanov so bile zastopane domače socialne korporacije, predvsem vprašanje kako pomagati v sedanjih težkih časih učeči se mladini in kako započeti akcijo, ki naj dovede do ustanovitve splošne šolske kuhinje, ki bi imeli vanjo pristop vsi šolarji škofje Loke in njenega okoliša. Potrebnost ustanovitve splošne dijaške kuhinje Je najpreje utemeljeval nastavnik g. Grom, ki je v številkah prikazal vso materialno mizerijo mesčanskosolskih učeDcev in učenk. Dijaki so v ogromni veČini Iz vrst delavstva in obrtništva in slabše situiranih slojev, kmetov pa Je le 13»/o. Pomanjkanje in nasprotno velike potrebe se kažejo v vseh smereh. Pri kuhinji, ki je doslej delala le za dijake meščanske šole, pri šolski knjižnici, pri samoučilih in učillh itd. Svoja tehtna izvajanja Je zaključil z apelom, da je mladim treba pomagati; ona trdoto časa ne sme občutiti, mladine ne smemo pognati v stradanje in trpljenje. Enako odločno se Je zavzela za ustanovitev Šolske kuhinje ga Andreja Grumova, ki je povedala, da Je bilo doslej razdeljenih 27.920 porcij mleka (5585 litrov!) in 2146 obedov. Kuhinja je >delala« trikrat tedensko, poleg podpor oblasti pa so darovali ljudje razne poljske pridelke in drva. šolska kuhinja naj se razširi na vsak dan in na vso mladino. V razpravi, ki so posegli vanjo gg. Podbevšek. Sovre. Planina dr. Kocjančič, Debeljak, Pevec. Golob in drugi, je članstvo Zajednice glasovalo za predlog ge. G rumove. V širši odbor, ki bo določil podrobnosti. Je bilo predlaganih nad 30 oseb. eksekutiva pa bo štela šest članov. Drugi del zborovanja Je veljal letni skupščini Zajednice. Poročila so podali društveni funkcionarji med drugim ga. Anica Celja rjeva in gdč. Zigonova, izvoljen Je bil nov odbor, ki se bo konstituiral na prvi seji, njegovo delovanje pa bo potekalo po dosedanjih preizkušenih pogledih na šolsko življenje in potrebe zavoda. Predsednik vlade napoveduje najodloSnejši boj draginji in verižnikom LJubljana, 16. septembra. V soboto se je mudil predsednik vlade g. Dragiša Cvetkovič v Ljubljani. V palači banske uprave je imel daljšo posvetovalno konferenco z banom in drugimi o vseh aktualnih in perečih gospodarskih ter socialnih vprašanjih, zlasti o prehrani prebivalstva Slovenije, in o uredbah, ki so potrebne, da se prepreči dvigane cen. Po konferenci, kateri je prisostvoval kot finančni izvedenec Ivan Avsenek, Je predsednik vlade Izjavil: »Na današnji konferenci pri banu dravske banovine smo v glavnem obravnavali vprašanja o prehrani, ki so danes najvažnejša po vsem svetu in pri nas. Ce govorimo o prehrani, ne razumemo pri tem samo prostega oskrbovanja in zagotovitve zalog, temveč tudi nadzorstvo nad cenami za vse blago, ki je v zvezi s prehrano. Vsem upravnim organom sem dal navodila in sem danes to ponovil tudi po banu dravske banovine, da se odločno nastopi proti vsaki špekulaciji z živežem, proti umetnemu zviševanju cen itd. Izdal sem kar najbolj drastične ukrepe proti vsem. Ki skušajo z umetno špekulacijo neutemeljeno zviševati cene življenjskim potrebščinam. Internacije s prisilnim delom bodo običajna kazen za vse vrste špekulantov. Najstrožje nadzorstvo upravnih organov bo opomin za vse upravne uradnike, ki bi jemali svojo dolžnost na lahko. Tako bo prehrana ne samo zagotovljena, marveč bo tudi po znosnih cenah, ki morajo ustrezati današnjim razmeram. Obravnavali smo tudi vprašanje o brezposelnosti v industrijskih podjetjih. Ukrepi, ki jih bomo sprejeli glede tega vprašanja, bodo zagotovili stalno delo in zaslužek delavcem brez ozira storitvenosti industrijskih podjetij v sedanjih razmerah. Javna dela, ki jih bodo kmalu začeli, bodo popravila vse tiste pretrese, ki so jih mednarodne razmere prinesle tudi naši domači delavnosti.« Aprovizacija za glavne življenjske potrebščine Za organiziranje aprovizacije bi dala država loo milijonov kot začetni obratni kapital Zagreb. 16 septembra V oddelku za trgovino, obrt tn industrijo banske uprave v Zagrebu je bila včeraj popoldne anketa o uvedbi neke vrste aprovizacije za določene življenjske potrebščine. Razprava je trajala polne tri ure. Poročevalci so iznes'i zelo zanimive in koristne predloge za ustanovitev neke vrste aprovizache za glavne življenjske potrebščine. Ob tej prii'ki so proučili vprašanje prehranjevalnih okrajev, vprašanje aprovizacije posameznih mest in srezov itd. Predlagali so. naj se aprovizacija ne uvede za vse vrste živeža, temveč samo za kruh, krompir, grah in še neka živila, ki so potrebna za vsakdanjo prehrano prebivalstva. Taka aprovizacija bi se uvedla na vsem področju države Za organizacijo in kot obratni kapital aprovizacije bi dala država 100 milijonov dinarjev, od katerih bi odpadlo na banovino Hrvatsko 29.5 milijonov dinarjev. Ker je -^rganizac: ;a prehrane najbolj potrebna v mest'h. bi vsako mesto dobilo od te vsote milijon dinarjev, s katerim bi izvedlo organizacijo aprovizacije, obenem pa bi bila ta vsota del obratnega kapitala za nabavljanje življenjskih potrebščin. V teku tega tedna naj bi bila konferenca, na kateri bi se razpravljalo o vseh teh vprašanjih. Sodelovali bi predstavniki države, poedinih t»anov:n in odločilni činitelji banskj uprave Zagrebški listi so cbiavili to vest o reševanju tako važnega vprašanja kakor je danes vprašanje prebrane pretrvalstva po določenem načrtu. Akcra je v teku, ugotavljajo listi, in o njei bo treba še obširno poročati. Strelske tekme v Ljubljani Udeležilo se jih je kljub slabemu vremenu nad 166 strelcev Ljubljana, 16 septembra V soboto in včeraj so se vršile v Ljubljani strelske tekme okrožnih strelskih družin. Tekme sta spretno vodila podpredsednik okrožja g. Milan SterlekaT in Franc Pi-hLar, tehnični vodja pa ie bil g. Rudi Der-žaj. Kljub skrajno slabemu vremenu se je udeležilo tekem nad 160 streic-ev. kar dokazuje vztrajnost in vzorno discipMno strelcev. Doseženi so biili tudi zelo 'epi rezultati: 1. zmagovalna tarča. Prvi je bil g. kapetan Per Franjo s 196 točkami 2. Ločniškar Hm-ko iz Kranja s 184 točkami, 3 Kostanjevec Joco s 182 točkami. 4. Hajnrihar Minko s 173 točkami in 5. g Rozman Franc iz Kranja s 150 točkami. 2. ekipna tarča, na katen so tekmovale strelske družine medsebojno v ekipah po trije strelci: Prva je bila ekipa ljubljanske družine, v kateri so bili gg. Per Franjo. Kostanjevec Joso in Hajnrihar Minko. Priborila si je krasen prehoden poka1 s 557 točkami. Druga je bila ekipa kranjske druži-ne — gg- Ločnikar Hinko, Kcšnik Stanko in Rozman Ivan. Priborila 91 je 514 točk. Tretja je bila ekipa št. Vid nau Ljubljano — Cerne Ivan, Peršin Ciril in Šiirer Alojz. Priborila si je 323 točk in preieia krasen pokal. Četrta je bila ekipa Novo mesto — gg. Košir Stanko, Koncilja Anron in Kova-čič Franc z 270 točkami. Peta ie bvla ekipa Slovenski Javornik — gg Jammk Josip, Golob Franc in Pivk Jakob z 257 točkami. Šesta je bila ekipa Škofljica — gg Comino Ciril, Zmuc Franc in Jamnik Josip z 208 točkami. Borba med posameznimi družinami je biLa zelo huda. toda viteška in je pokazala veliko sposobnost in disciplino strelcev, tako posameznika kakor celo-te Odlične rezultate so dosegli tudi strelci na narodni tarči, na splošni tarči, na tarč: »Krm«, kjer so tekmovali mladeniči izpod 18 let starosti. Odlični strelci so prejeli krstne nagrade, oziroma lepe strelske kolajne. Zvečer po 20. je bila v restavraciji na glavnem kolodvoru razdelitev nagrad in }e imel ob tej priliki podpredsednik okrožja g Milan Ster-lekar lep nagovor na tekmovalce, Silni nalivi so povzročili precej škode Ljubljanica in Gradaščica sta ponekod že prestop tXl bregove Ljubljana, 16. septembra Letos kar ne pridemo iz deževja. V soboto je deževalo domala ves dan, v noći na nedeljo pa je tudi sledil naliv za nalivom. Ljubljančani so se tolažili, da se bo morda ponoči zvedrilo, pa so se zmotili, kajti jutro je bilo prav tako čemerno, kakor prejšnji dan, že zpcual dopoldne je zapihal jug, potem pa je spet deževalo vos dan, skoraj brez presledka. Zvečer je nekajkrat sledila prava ploha, ln je veter zanašaj dež, zdaj na to zdaj na drugo stran. Tudi ponoći dež ni pojenjal ln spet je lilo do ranega jutra. Zaradi neprestanih nalivov so Že včeraj dopoldne pričele naraščati vode. S Fužin nam poročajo, da je Ljubljanica narasla do jutra z 1.40 m nad normalo na 2.20 m. Pri Slapah je voda ponoči zalila travnike, preplavljenega pa je tudi nekaj obdelanega polja. Voda se je razlila čez travnike tudi pri Zalogu, ni pa Se povzročila škode. Zaradi deževja stoji voda tudi na polju in travnikih na Barju. Ljubljanica je iz-topila pri Lipah in preplavila travnike zla-sta na nižjem svetu v bližini Koslerja. Na Havptmancl tn v Lipah je pod vodo tudi veliko njiv. Voda je zemljo popolnoma zmehčala in je tudi precej odnesla. Z zem- ljo vred pa odnaša voda tudi krompir no drage poljske pridelke, ki jih morajo ljudje sproti loviti in z veliko težavo spravljati domov. Ravno tako Je voda preplavila polje prt Bevkah in pa pri Blatni Brezovici. Povzročila je veliko škode, ker je zalila njive, na katerih raste krompir in pa tudi koruze, kar oboje predstavlja glavni pridelek tam-kajanoih kmetovalcev. že ponoči je narasla za poldrug meter nad normalo tudi Sava- V polhograjskem kotu so zdivjali hudourniki, ki pa so k sreči že regulirani, tako da niso povzročili večje Škode. Gradaščica j« že snoči silno narasla in za.1 u a polje pri Dobrovi in pri ŠujcL Poplave Savinje in njenih pritokov Celje, 16. septembra Deževje zadnjih dni, zlasti silni nalivi včeraj in v noči od nedelje na ponedeljek, so povzročili, da je začela Savinja z vsemi svojimi pritoki naglo naraščati. Danes zjutraj je bila reka že za 3 m ln pol nad normalnim nivojem. V savinjski dolini je Savinja prestopila bregove. V Celju je po-plavila del glavnega drevoreda v mestnem parku, Masarvkovo nabrežje ln cesto pod starim gradom. Voglajna se je razlila po poljih ln travnikih od Grobelncga do Celja ter je zalila tudi Cret ln Zavodno pri Celju ter cesto na grad ln tamkajšnje naselje. Koprivnica je poplavila del Dolgega polja ln Otok pri izlivu Sudnice je pod vodo. Voda je preplavila tudi cestišče za pešce pod železniškim viaduktom pri hotelu Pošti. Tu so morali postaviti zasilno brv, da se omogoči promet. Kleti v mestu ln okolici so povečini pod vodo. Narasla Savinja nosi velike količine lesa in poljskih pridelkov. Zdi se. da so v Savinjski dolini poplave naredili ogromno škodo, če bi pa Savinja ne bila vsaj delno regulirana, bi bila to pot poplava katastrofalna. Davi je začela voda polagoma upadati. ftetetnica KOLEDAR Danes: Ponedeljek, 16. septembra: Ljudmila DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kraljica tropskih noči Kino Sloga: Margareta proti trem Kino Union: Srčni utripi, matineja »Vražji študentje« ob 14.30 Kino Moste: Pustolovščine Toma Saw-yerja in Jezdeci smrti Kino Šiška: Gospodar Sahare DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrševa cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, Gartus, Moste — Zaloška cesta 47. K besedi se oglaša naia\'Ostove^: Tista o muhi, ki je orala, se res Ja s pridom presaditi na naša tla. Potrebna je pa bistvena izpopolnitev te tepe t uske zgodbe. Izvirna ima v mislih navadno živinsko muho, pri nas pa orjejo podre prit O razliki med navadno in podrepno muho pa menda ni treba govor///, ssj je splošno znana celo prt nas, kjer se tako rado zamenjava zrnje s plevami. Nesreče Ljubljana, 16. septembra Včeraj je bilo v bolnico pripeljanih spet več ponesrečencev z dežele. Posestnik Avgust Kavšek iz Stične se Je peljal zjutraj z motorjem proti Stični, pa je na cesti padel in se pobil po glavi. Delavec Franc Bizovičar iz SkofjeLoke Je včeraj padel z voza ln si zlomil levo nogo. 4-letni zidarjev sinček Franc Gostič Iz Poljan pri 6t. Vidu je doma iztaknil skatljico vžigalic, s katerimi se je igral. Vžigalice so «e vnele, zaradi česar se mu je vžgala obleka in je otrok dobil hude opekline po vsem životu. LJubljana, 14. septembra Na železniškem prelazu kamniške proge blizu Vodovodne ceste se je snoči pripetila hujša nesreča. Okrog 19. se je vračal na zapravljivčku domov v Savije 72-letni posestnik France Dovč, ki vozeč čez tir ni opazil in ne čul prihajajočega vlaka. V naslednjem trenutku je lokomotiva kamni-čana že treščila v konja in ga ubila. Dovč pa je odletel z voza na tla, kjer je obležal ves v krvi s hudimi poškodbami na glavi in po životu. Na pomoč so takoj prihiteli ljudje iz bližnjih hiš, ki so starčka odnesli in telefonično obvestili o nesreči reševalce. Ti so bili že čez nekaj minut na kraju nesreče in so odpeljali ponesrečenca v bolnico. Dovč ima počeno lobanjo in je njegovo stanje kritično. V VVolfovi ulici nasproti Pauschinove trgovine je prišlo včeraj popoldne do hudega karambola med kolesarko in motocikli-stom. Okrog 16.10 je privozil na motociklu po VVolfovi ulici v precejšnjem diru proti Zvezdi 32 - letni mesarski mojster Janko Cuzak iz Kamnika. Istočasno se je na kolesu peljala proti Marijinemu trgu 28-letna posestnikova hčerka Marija Logar iz Ihana in je motociklist zavozil naravnost v njo. Logarjeva Je odletela na tlakovano cesto in z vso silo z glavo treščila ob robnik. Padel je tudi motociklist, ki pa se je takoj pobral, dočim je Logarjeva obležala v globoki nezavesti s hudimi poškodbami na glavi. Oba poškodovanca so prepeljali reševalci v bolnico, kjer so ugotovili, da ima Logarjeva prebito lobanjo in da si je pretresla možgane. Ponesrečenka se je zavedla šele pozno ponoči, dočim je bil Cuzak že popoldne odpuščen iz bolnice, ker so ugotovili zdravniki, da ima samo neznatnejše praske. Z Rakitne so prepeljali snoči v bolnico 26-letnoga delavca Franca Suhadolnika. Suhadolnik je včeraj popoldne razstrelje-val v kamnolomu skale, pa je mina predčasno eksplodirala. Drobci kamenja so udarili Suhadolniku v obraz ln ga ranili tudi na obeh rokah ter po životu. 14-letni pastir Miha Tominc s Plefilvice pri Notranjih goricah je včeraj na paši zakuril velik ogenj. Popreje je nekje našel pločevinasto škatlo, v katero je nalil vode, Jo dobro zaprl in jo vrgel v grmado. Voda v zaprti škatli se je seveda segrela, da Je škatlo razneslo, krop pa je bušil nad ognjem sklonjenem Mihcu v obraz. Dobil je hude opekline po obrazu ln vratu. Posestnikova hči Milka Turk iz Starega trga pri Ložu. stara 10 let, je šla včeraj do parobka gozda, kjer je velika jama, v katero je padla ln dobila hude notranje poškodbe. V bolnico so snoči prepeljali tudi 31-letnega posestnikovega sina Janeza Logarja iz Vodic. Logarju so se na cesti iz neznanega vzroka spi a šil i konji, ki jih je skušal zadržati, a so ga vajeti potegnile z voza, da je padel na tla In pod voz. Logar se je hudo poškodoval na glavi In po vsem životu. Samomor Volča, 15. septembra. Splošno presenečenje je vzbudila na Poljanskem vest, da je šel prostovoljno v smrt posestnik in mizar Greeror Tušek. Ni znano, kaj je pognalo pokojnika v obup. Bil je zadnje čase molčeč, skrušen in zamišljen. Tušek se le obesil v gozdiču Hrib, nedaleč od doma, na poti proti Volčam. Njegovo truplo je prva opazila Tinca štravsova, ki je nabirala gobe. O tem je obvestila najprej Janeza Peternelja, ki je kosil na travniku otavo. Tušek je bil že mrtev. Njegov slamnik so našli na poljski poti. Tuškova žena ve povedati, da je pokojnik že delj časa kazal znake neprisebnosti in se je najbrž obesil v trenutni duševni zmedenosti. Pokojnik je bil doma lz vast Smoldno. Zapušča poleg žene dve hčeri ln dva sina, ki so vsi odrasli. Družina je zadnje čase upravljala hišo in posestvo. I Tu&ka »o pckonali v Foijanah, ILM, KI BO TUDI VAS OČARAL, je prekrnsna ljubavna romanca KINO MATICA — TELEF. 22-41 Predstave ob 16., 19. In 21. uri Hedv Lamarr ln Robert Tavlor Najldealnej&l ljubavni par Hollvvvooda: noci s je v nepričakovani meri zadovoljil vse obiskovalce. Splošna sodba je: -»FIlm je odličen, tovrstni site Še nikdar obravnavan v filmu, Danielle Darrtem |e pa nenadkiiljiva in je s svojo ljubko Igro vsakogar očarala.« FIlm bo brezdvomno i el rekordni uspeh, saj so bile nedeljske predstave razprodane. — Kot dodatek jredvajamo odlično kon-(Battement de Coeur) certno risano šalo > VESELA ŽETEV«. — Predstave Dfa -6., 19. In 21. uri. Občinstvo se ne more ločiti od VRAŽJIH STUDENTOV. Nedeljska matineja je bila razprodana, zato -^novimo matinejo Se danes v ponedeljek ob 14.30 uri po znižanih cenah din 2.50, 4.50. 6.50, 8.— in 10— KINO INION, tel. 22-21 Najnovejši francoski velefilm Srčni utripi MARGARETA PROTI TREM f™!: bine ln živahne komike. — V glavni vlogi: GUSTI HUBER in HAN S HOLT. V ostalih vlogah: T. Lingen, H. Thimig ln R. Romanowsky KINO SLOGA — TEL. 27-80 Danes ob 16-, 19. in 21. uri DNEVNE VESTI — Kralj Peter II. v Raškl. Nas mladi kralj se je mudil s kneževićem Aleksandrom in svojim spremstvom dva dni v Raski, da se seznam s kraji okrog Raske in Novega Pazar j a. Posetil je tudi stari zadužbini samostana Studenico in Sopo-čane. V njegovem spremstvu je bil njegov guverner armijski general Petar Košić. Kraljevo potovanje je bilo čisto znanstve-no-šolskega značaja, čeprav ni bilo napovedano, je prebivalstvo mladega kralja povsod navdušeno sprejelo ter mu izkazalo globoko vdanost in ljubezen. Z dvodnevnega potovanja se je mladi kralj vrnil s spremstvom v Beograd. — Vprašanje preskrbe nase tekstilne Industrije z bombažem. V ravnateljstvu za zunanjo trgovino v Beogradu je bila konferenca posvetovalnega odbora za tekstilno industrijo, sekcije za bombaž, kateri je prisostvovalo tudi mnogo zastopnikov tekstilne industrije. Na dnevnem redu je bilo poročilo o pogajanjih z Italijo na Bledu in v Benetkah ter o nakupu 2.000.000 kg bombažnega prediva po 24.5 lir. Po tem se je obravnavalo vprašanje pogajanj z Nemčijo. Nemške dobave bi prišle v poštev samo, če bi se upoštevalo mešanje bombaža s 30 •/. Zelwolle. ki je pa pri nas podvržena davku na luksus. Zato bo moralo to vprašanje najprej urediti finančno ministrstvo. V Rusijo potujoči delegaciji je bilo naročeno, naj v Carigradu prouči možnost novih nabav bombaža v Turčiji, ker so dobile nekatere tvrdke od države pravico izvažati bombaž. — Nekam čudno dolgo se vleče vprašanje preskrbe naše tekstilne industrije z bombažem. Malone vsak dan slišimo o velikih količinah v inozemstvu kupljenega bombaža tn bombažne preje, a navzlic temu naša tekstilna industrija vedno bolj omejuje obratovanje. nimiv je opis Herleta Franca o prvenstvenem vzponu na Veliki vrh nad Robanovim kotom z Dušanom Gradišnikom. Dr. Li-dunka Dolar-Mantuani je popisala, kako se je namenila okoli Pohorja, da zbere gradbeni kamneni material, uporabljen v tem predelu Štajerske. Izredno pester je v novi številki »Obzor« s številnimi drobnimi zanimivostmi planinskega sveta in življenja naših planinskih pionirjev. + Vpis°vanje v trgovsko učilišče »Chri-stofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 16. se vrši še prihodnje dni dopoldne in popoldne za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti, ker se radi naknadnih prijav otvori fee en oddelek. Podrobne informacije in prospekti na razpolago pri ravnateljstvu osebno ali pismeno. (Pravica javnosti: rodbinske doklade, dijaške vozne olajšave itd.) Zavod ima odličen sloves, je najstarejši, in največji moderno urejeni zavod te vrste. (—) — Iz Legije koroških borcev. Pozivamo vse bivše koroške borce, ki niso še oddali svojih prijav za podelitev spominske kolajne 1918/19, da to store najkasneje do 18. septembra dopoldne, in sicer naj se prijave oddajo v društveni pisarni na Cankarjevem nabrežju 7.1. Vse prijave morajo biti namreč do 20. t. m. pri komisiji za podelitve kolajne, ker jih ta po tem roku ne bo več vzela v pretres. Brez pri-ložitve dokumentov (overjenih prepisov vojaških listin ali zaprisege dveh sobor-cev) je prijava nepopolna ter se ne more predložiti komisiji. V lastnem interesu vsakega posameznika je torej, da vsaj v I zanjem hipu predloži prijavo ter si s tem zagotovi pravico do priznanja domovine. — Glavni odbor LKB. Ljubljana. TRGOVSKO UČILIŠČE CHRISTOFOV UČNI ZAVOD, LJUBLJANA* DOMOBRANCA CCSIA 5 VPISOVANJE se vrši še prihodnje dni dopoldne in popoldne v Šolski pisarni, ker je radi naknadnih prijav otvorjen še en oddelek. Podrobna pojasnila ln prospekte daje ravnateljstvo osebno ali pismeno. Pravica javnosti — Draginjske doklade — Dijaške vozne karte, šolnina je zmerna — manj premožni imajo popust. Zavod je najstarejši — najbolje obiskan in uživa odličen sloves. Največji in najmodernejši zavod te vrste v državi. (Strojeplsnica s 50 pisalnimi in računskimi stroji, posebne učilnice za knjigovodske vaje — praktične pisarniške vaje in kino-predvajanja.) — Za enoten sistem trgovine s kožami in njihovih cen. v ZagTebu je bila v petek konferenca Industrijcev ln trgovcev s kožami. Na predkonferenci je bilo sklenjeno, da bosta industrija in trgovina s kožami zahtevali, da se ukrepi glede trgovine s kožami, sprejeti za banovino Hrvatsko, razširijo na vso državo. Uradu za kontrolo cen bodo predložene najvišje cene za surove kože. Glavna zahteva pa gre za tem, da se uvede enotni sistem trgovine s kožami in tudi enotne cene za vso državo. — Svečan krat 16 novih jadralnih le^ai. A«*r»»kiub banovine Hrvatske je im^l vč^ri.; veliko svečanost. Na zagrebškem civilnem letališču je bilo t. .'CČano krščenih 1C novih jadralnih letal. Xl so jih zgradili domači strokovnjaki v mcdefirskUi delavnicah, zagrebškega Aerokluba. Kumovale so ugledne gospe inrd r.-jlmi soprogi dr Ma*ka ln bnna -lr šv.bašića — Razpisana zdravniška služba. Kraljevska Danska uprava dravske banovine razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občine Reka s sedežem v Skocjanu v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VTII. položajno skupino. Prošnje naj se vlože pri banski upravi do 28. oktobra. — Deveta številka Planinskega vestnlka je izšla in vsebuje zanimive planinske članke. Odgovorni urednik te naše vzorne planinske revije dr. Arnošt Brile j opisuje svojo pot na Poldnašnjo špico ali Jof de Miezegnot, kakor se mu glasi furlansko ime, na južni strani Kanalske doline, kjer je slišal domačo pesem >Venček na glavi se bliska ji Iz kitice ...« Dr. Jos. C. Oblak je prispeval pokrajinski esej >Spodnja Savska "dolina in njen gorski svete, po kateri je hodil kot poet in lepoti narave vdani planinec. To je naša Mona Lisa, pravi dr. Oblak o Spodnji Savski dolini, smehljajoča se pokrajina s svojim nez-raznim nasmeškom. Njeno lepoto pa doume srce pravega prijatelja prirode. Anton De bel jak je poslal lepo pesem »Vin tigar, Viktor Pirnat pa svoje razglede po Gorjancih »Od Semlča do Stojdrage«. Za- — Prodaja klirinških mark. Devizno ravnateljstvo Narodne banke ie odredilo, da se morajo nemške klirinške marke prodajati v istem času kakor klirinški čeki v nemških markah odnosno v roku 15 dni. To velja za klirinške marke, ki se dobivajo na podlagi otvoritve akreditivov. — Se večja omejitev porabe gume v industriji In obrti. Trgovinski minister 1e izdal na temelju uredbe o kontroli zalog blaga in odloka o omejitvi uorabe gume za izdelovanje gotovih nredmetov nov cdlok, S katerim se poraba gume še bolj omeji. Zdai ie prepovedana poraba eume za izdelovanje vseh vrst obutev. Prenovedano ie tudi izdelovati iz gume zunanje in notranje avtomobilske pnevmatike ali ovijati stare avtomobilske pnevmatike. Pač le pa dovoljeno izdelovati iz gume Škornje za delo v vodi. kar rja mora minister še posebej dovoliti. Dovoljeno 1e tudi izdelovati avtomobilske pnevmatike za avtomobile in kamione v službi voiske in iavnega dto-meta. Prepoved porabe gume za obutev stopi v veljavo 3 dni po objavi odloka, za avtomobilska kolesa pa 10 dni, a za druge predmete že 2 dni rx> objavi. — Slava Združenja rezervnih oficirjev. Včeraj je imelo Združen 1e rezervnih oficirjev v Beogradu svoio slavo v spomin na probo i solunske fronte. Svečana dvorana Ratničkega doma je bila polna uglednih gostov. Slavi so prisostvovali kraljev zastopnik general Pavle BaTiaktarović. zastopnik patrijarha, generali ter drugi zastopniki vojaških tn civilnih oblasti. - — TJ radno dovoljena podražitev pftenloe. Banska uprava dravske banovine odreja na podlagi navodil Prizada, da se lahko za pšenico, ki je pridelana v dravski banovini, zviša cena za 27 par pri kilogramu. Navedeni pribltek predstavlja izenačenje cene domače pšenice s ceno vojvodinske pšenice, ki je bila zaradi voznine do slovenskih postaj za toliko dražja. Mederen planinski hotel na Velebita. Včerai je bil na Velebitu svečano otvorj »n novi hotei društva »Velebno«. Hotel stoji v vi?;ni 1.000 m ob ceti, kl veže Gospić a Karlo »✓agom in sicer na Južnem Vt.aju OStarijskega polja. Hotel ima 21 moderno urejenih sob z 31 i..»tel jami, tek'i'o vu-ic in elektriko t — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo oblačno, krajevno deževje. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Mariboru, Zagrebu, Beogradu. Kumboru, Dubrovniku ter smo imeli do oavi ob 7. uri v Ljubljani 90.4 nun padavin. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Beogradu 24, v Kura boru 23, v Splitu in Dubrovniku 22, v Zagrebu in Visu 21, v Sarajevu 20, v Ljubljani 19.4, na Rabu I0t v Mariboru 17. Davi je kazni barometer v Ljubljani 75.VS. temperatura je znašala 12.6. — Noži so peli. Iz Litije so pripeljali v bolnico 48-letnega delavca Emesta Kresa, ki ga je na cesti napadel neznanec ln ga z nožem sunil v hrbet. Z neznanci je prišel v prepir delavec Ernest Teše na Ble- : du. Med prepirom se ga Je nekdo lotil z - nožem in ga dvakrat sunil v trebuh in prsi. Danes ponoči so spravili v bolnico tudi 24-letnega trgovskega pomočnika Ernesta Aljančiča, ki se je spri z družbo vinjenih gostov v neki gostilni v Vegovi ulici. Iz prepira je kmalu nastal pretep, ln je eden izmed prepirljivcev planil nad Aljančiča z nožem ter ga ranil na glavi in vratu. — Oče nehote z vilami prebodel otroka. V Gornjem Kraljevcu blizu Varaždina je železniški delavec Milan Ljutak v petek spravljal slamo. Kar je pritekla njegova 21etna hčerkica Dragica in oče ji je zabodel v glavo železne vile, tako da ji je iztaknil levo oko in prebil lobanjo. Nesrečni otročiček je bil takoj mrtev. — V prepiru odsekal dvema 8osedoma glavo. V Tomašincu blizu Varaždina je prišlo v soboto do strašnega krvoprelitja. 381etni Ciril Bru.car je v prepiru zaradi zemljišča navalil s sekiro najprej na svojega soseda Martina Mlinarica in mu odsekal glavo. StarejSi Mlinarićev brat Zvonko je prihitel bratu na pomoč, toia Brusar je zamahnil s sekiro in otlsekal glavo še j njemu, potem se je pa sam prijavil orož- j nikom in povedal kaj je storil. — Mati in hči živi baklji. V vasi Rijeka | na Hrvatskem se je pripetila v soboto I strašna nesreča. Kmetica Jaga Fajforič je < sušila v kuhinji konopljo, ki se je naen- j krat vnela, plameni so pa zajeli njo in i njeno 21etno hčerkico Pepico. Otročiček je v silnih mukah kmalu izdihnil, mater so pa prepeljali hudo opečeno v bolnico. Iz LJefbffane —lj Slava Udruženja rezervnih oficirjev. Vsako leto 15. septembra se nasi rezervni oficirji spominjajo proboja solunske fronte kot enega najvažnejših dogodkov v zgodovini, naše borbe za osvoboje-nje ln zedinjenje. Tega dne slavi njihova organizacija svojo krstno slavo. Uprava ljubljanskega pododbora UROIR je imela včeraj ob 11. v svojih prostorih v Kazini svečano sejo, na kateri se je predsednik inž. Ladislav Bevc v lepih, patriotičnih čustev polnih besedah spomnil zgodovinskega, za našo svobodo tako pomembnega dogodka ob koncu svetovne vojne. Zborovalcl so počastili spomin na solunski fronti padlih junakov In zaklicali vrhovnemu poveljniku naše narodne vojske Nj. Vel. kralju Petru II. trikratni *živioNTKO«, 6t. Vid nad Ljubljano, teL 749. Stojnica Vodnikov trg. 1980 2 RABLJENI MOŠKI OBLEKI 2 plašča za 14 — 10 letne deklice in 1 Športno jopico prodam. Marijin trg 2/L Ogled od 1. —2. 2122 ^PREMOČ *\ OKS DRVA nad) L POGAČNIK BOHORIČEVA 0 — TEL. 20-5b Postrežba orezhibnai MRE2E za postelje dobite najceneje v Komenskega ul. 34. — Zaloga posteljnih žičnih vložkov. 2149 STABILNI PARNI KOTEL n kurišče, ležeč, s plamenskimi cevmi 17 kv. m grelne površine, v zelo dobrem stanju, ln 180 m plinskih cevi 1 palca — ugodno prodam. Mihevc, Vrhnika 25. 2147 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din MALO POSESTVO za dve kravi, zidana htsa ln hlev, leži ob glavni cesti, lepa lega ln razgled, primerno za vpokojenca, naprodaj. Marija Subert, Oplotnica. 2138 POSESTVO r. gostilno, cca. 15 oralov zemlje, vinogradi, štiri hiSe z gospodarskimi poslopji, se proda zaradi bolezni takoj. Vprašati pri Baumruk Ani — Pohanca, Brežice. 2148 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din KUPEC SEM za vsako množino jezic (kno-pra) po najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe stavite z vzorcem na tvrdko M. Walland — Slov. Konjice. 2139 ■ M I H II B I M M I I I I M h I H O K. J I I I I TXOX30aPQL NARODNA HpŠKARNA LJUBLJANA icnapucva 3 IZVRŠUJE VSE VRSTE TISKOVIN PREPROSTE IN NAJFINEJŠE 111 u u inr.j. m n i non lhjlju q 11 n imnnnnnnmnD CMD Bodrllne besede prvomestnika inž. Janka Mačkovška na ki je bila lepa manifestacija naše volje do samostojnega, a rodnih svetinj CMD, življenja Ljubljana, 16 septembra V popolnoma zasedeni balkonski dvorani Kazine so včeraj zborovali narodni delavci, ki so združeni v Družbi s\ Cirila in Metoda, Veilka udeležba člano\ in pnjareljev družbe je bila mogočna priča o pomenu in važnosti poslanstva, ki t*a družba po svetlih zgledih opravlja že desetletja, pa je dandanes še posebno važno in potrebno kot narodno obrambno delo. Redke so pri nas skupščine, na katerih bi javnost zastopali tako številni odlični zastopniki. Rana je zastopal podban dr. Majcen, občino podžupan dr. Ravnihar, dravsko divizijo podpolkovnik Radojko-vic\ Zvezo naprednih akademskih starešin dr. Dolar, akademsko starešinstvo JNAD Jugoslavije prof. dr Zalokar. ZKD ravnatelj prof. Jcran in direktor prof. Breznik, slovenske književnike Fran Govekar. koroške Slovence dr. Fellaher. Profesorsko društvo prof. Grafcnauer, Manjšinski institut prof. dr. Cermelj, sokolsko župo Ljubljana br. Merčun, Jugoslovensko žensko zvezo ga Engelmano-va, Kolo jugoslovenskih sester ga Verčonova. emigrante načelnik San-cin, »Sočo« nadzornik Urbančić Svoje zastopnike pa so poslala tudi številna narodna in napredna društva in organizacije, tako akademska društva, Zveza kmetskih fantov in deklet. Vodnikova družba, Jadranska straža, Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Udruženje novinarjev itd. Delegati za skupščino so prišli iz vsen krajev Slovenije, mnogi so se opravičili in poslali po.zdravne brzojavke. Brzojavno je skupščino pozdravil in ji želel uspeh minister n. r. g. dr. Albert Kramer. Skupščino je otvori 1 prvomestnik CMD g. inž. Janko Mačkovšek. Z navdušenjem so zborovalci sprejeli njegov pred:log, da se pošlje mlademu kralju Petru II. pozdravna in vdanostim brzojavka. V svojem govoru je prvomestnik nato poudaril, da je narodno obrambnega deLa vedno več in da postaja vedno bolj neodložljivo Prečital je imena umrlih članov, odbornikov in dobrotnikov ih se zlasti spomnil Celjanov, pokojnega nadučitelja Franja Kranjca in vladnega svetnika Emilijana Lileka, ki sta stala oba na braniku domovine na ogroženem severu in bila velika dobrotnika družbe. Prvomestnik je z izbranimi besedami poveličal tudi spomin soustanovitelja družbe in njenega voditelja v prvih desetletjih, prelata Toma Zupana, ki se je rodi'1 pred 100 leti v Smokuču pri Breznici na Gorenjskem. Zborovalci so počastili spomin umrlih sodelavcev s klici »Slava jim!« Prvomestnik je nato očrtal dobo, v kateri mora družba in vsak zaveden Slovenec delati in se žrtvovati za blagor skupnosti. »Preživljali smo kot narod neprimerno težje čase od današnjih, je zaključil svoj govor, preko jugoslovenskega ozemlja so se v davnem in nedavnem času vsipale sovražne vojske in na naših narodnih tleh so se bile mnoge in velike bitke Aili niti to, niti mnoga stoletja tujega jarma niso mogla pokončati plemenite snovi našega narodnega svojstva. Onemogla so mogočna carstva, zrušile so se ncprijateij&ke carevine, ali ostal je narod in vstala je Jugoslavija. To nam bodi v bodrilo! V bodrilo in pouk pa bodi tudi neugnano delo in vera naših duhovnih velikanov in vodnikov, ki niso nikdar omahovali, niti ne v najkrutejši stvarnosti!« Sledili so pozdravi zastopnikov. V imenu mestne občine je spregovoril dr. Ravnihar, ki je poudaril, da je CMD bila potrebna in je še potrebna slovenskemu narodu kot preizkušena hraniteljica najdražjih svetinj našega naroda. Z izbranimi in navdušenimi besedami so želeli skupščini mnogo uspeha tudi v nadaljnjem delu g. Pipan za starešinsko organizacijo »Preporoda«, gospa Engelmanova v imenu narodnega ženstva, Jože Danev za kmetske fante in dekleta, akademik Švajger za akademsko napredno društvo »Jugoslavijo«, akademik Sinode za akademsko društvo »Edin-stvo*. Ravnatelj g. Mirko Gruden je prečital obširno tajniško poročilo o uspešnem delu družbe v preteklem letu. Poročilo o sadovih požrtvovalnega dela podružnic in vodstva smo objavili že v sobotni številki lista. Blagajnik g. Avgust Ludvik je poročal o blagajniškem poslovanju. Bilanca izkazuje 766.422 din dohodkov in 725.5">i din izdatkov, torej 40.901 din prebitka. Mestna občina in banovina sta nakflonili družbi izdatno podporo. V imenu nadzornega odbora je predlagal prof. Albert Sič razreš-mco vsem funkcionarjem za vzorno vodenje pos^v. Predlog so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Pri volitvah prvomestnika je bil na predlog dr. Erata izvoljen ponovno za nadaljnja tri leta dosedanji zaslužni in požrtvovalni prvomestnik inž. Janko Mačkovšek. Zborovalci so mu z vzkliki izrazili svojo hvaležnost za dosedanje delovanje. Tudi ostalo vodstvo družbe je bilo ponovno izvoljeno, le v nadzorni odbor sta prišla na novo odvetnik dr. Fettich in veletrgovec Anton * 'jrbič. * Po končanem zr>OTOvanju so zborovalci odšli pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra L, Zedinitelja ter se poklonili njegovemu nesmrtnemu duhu z enominutnim molkom. V imenu vseh je položila na spomenik lep šopek vrtnic gospa Tomšetova. S trikratnim vzklikom »Slava!« so se naši najbolj vneti in požrtvovalni narodno obrambni delavci poslovili od Viteškega kralja. ko dobi kar najčistejša tekočina in kar največ prosta paprike. Sladkorni tekočini pa naj se primeša še nekohko izpihanega medu. Čebelar, ki hoče pitati s toplejšo tekočino, naj pred pitanjem s'adkorno m medeno vodo nekoliko segreje. Športni pregled Ljubljana. 16 septembra V m. kolu prvenstva slovenska lige so bile včeraj odigrane štiri tekme, od katerih je ena spet končala z majhno senzacijo. Amaterjem iz Trbovelj se je namreč posrečilo poraziti na domačih tleh že drugega resnega tekmeca, namreč ISSK Maribora, ki so ga odpravili s 4:2. Z enakim rezultatom je zmagala tudi Ljubljana na Jesenicah nad Bratstvom, a Kranj, ki doslej tudi se ni utrpel poraza, je v Ljubljani zmagal nad Marsom 2:1. železničarji so po šibki igri v Mariboru tesno zmagali nad Olimpom 2:0. V hrvatski ligi je železničar zmagal nad Saškom 4:1. Hašk nad Splitom 5:2( Con-cordia nad Slavijo z 10:0, Varaždinska Sla-vija pa nad Bačko 2:1. V rbski ligi je BSK porazil ŽAK 6:1, Jugoslavija Vojvodino 6:3. sarajevska Slavija Bato 2:0, dočim sta Bask in Jugoslavija iz Jabuke remizirala ! 1:1 in prav tako Gradjanski iz Skopljater Jedinstvo z 2:2. V Splitu je bil v soboto prvi del plavalnega tekmovanja med Madžarsko in reprezentanco hrvatske banovine. Hrvatski listi so bili ves teden polni optimističnih prognoz, češ, da bodo plavalci hrvatske zveze boljše odrezali proti Madžarom kakor pa je reprezentanca Jugoslavije minulo nedeljo v Segedinu, a doživeli so poraz v vseh točkah in lahko se reče blamažo. Reprezentanca je morala nastopiti okrenjena, ker Srba Ciganovič in Samar-džič nista hotela nastopiti v trikoju s hrvatskim grbom, a Žižek ki je sicer star-tal. je plaval za Slovenijo. V ostalem se Žižku tudi to pot ni posrečilo, da bi se re-vanžiral Tatosu v borbi na 400 m. Tatoa je bil prvi s 4:49.5, Žižek drugi s 4:50.6. V vseh ostalih točkah so tudi zmagah Madžari, ki so postavili tudi nov evropski rekord v štafeti 4 x 200 m prosto z 9:10.6, prav tako tudi na 100 m hrbtno dame z 1:22.3. Edina svetla točka tekmovanja je bil \vaterpolo. kjer so Hrvati napram re-nomiranemu nasprotniku dosegli neodločen rezultat 3:3. Včeraj je bil v Mariboru lahkoatletski miting Rapida, na katerem so startali predtavniki raznih lahkoatletkih klubov Slovenije. Kljub slabemu vremenu so bili nekateri rezultati prav odlični in velja omeniti skok ob palici, kjer je Oroszv postavil nov slovenski rekord s 3.60, v metu kopja pa je Mauser dosegel 60.27 m. Velik požar pod Sv. Urbanom pri Mariboru Smrt posestnika Alojzija Germa pod gorečimi tramovi — Nad loo.ooo din škode Maribor. 15. septembra V Dolgi dolini med Kungo+o in Sv. Urbanom pri Mariboru je v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Germa izbruhnil požar, ki se je v kratkem času razširil na vso domačijo. Ogenj je prešel tudi na sosedna poslopja in se je vnelj tudi gospodarsko poslopje posestnika Kilajnščka. Prihiteli so domači in okoliški kalo vode, so se morali vrli gasilci lotiti le lokaliziranja požara, ki je ogrožal vse domačije v tamošnjem okolišu. V zadnjem trenutku so rešili iz goreče Germove domačije živino in nekatere najnujnejše predmete. 651etni posestnik Alojz Germ je skuša1 rešiti iz spalnice posteljnino, obleke in druge predmete. Parkrat je vdrl v gorečo hišo in privlekel na prosto razne pTedmete. ki so bili zanj dragocenv Ko je bilo stanovanjsko poslopje že vse v ognju, je še enkrat vdrl v notranjost hiše. Toda nepričakovano se je zrušilo goreče tramov je in pokopalo pod seboj nesrečnega Germa Gasile1 so takoj vdrli v gorečo hišo, ter ga izvlekli izpod ruševin. Imel je težke ooskodbe in opekline po vsem telesu. zMariborsk gasilci so ga nemudoma odpremili v mariborsko splošno bolnico, kjer so si zdravniki na vso moč prizadevali, da bi mu rešili življenje. Vsa prizadevanja pa so bila zaman in je nesrečni Alojz Germ kmalu po prevozu podlegel smrtonosnim poškodbam. Germo-va domačija je zgorela do tal dočim je posestniku Klanjščaku zgorela le stiskalnica. Zgorele pa so tudi velike količine sena, slame in poljskih pridelkov, tako da znaša skupna škoda preko 100 000 din. Na kraj usodnega požara so prišli tudi orožniki, ki so uvedli preiskavo, ki naj dožene vzroke požara. Ugotovili so, da sc se v dimniku vnele saje, ki so padle na s'.no v gospodarskem poslopju, ki je bilo par trenutkov zatem v ognju. Pozama katastrofa je globoko odjeknila po vsem tamošnjem okolišu in ljudje sočustvujejo z usodo pokojnega Germa, ki je bil daleč naokoli znan kot priden in varčen gospodar, ki si je ustvaril tekom let lepo domač-jo, ki je sedaj popolnoma uničena. Neprestano deževje dela škodo Dolenjski kmet z letošnjo letino n\ zadovoljen* tarnata pa tudi vinogradnik in čebelar Novo mesto. 14. septembra Letošnje leto je izredno čudno. Komaj nekaj lepih dni je bilo v začetku septembra, ko je sijalo toplo sonce in poživilo poljske sadeže, že je zopet pričelo deževati in pihati mrzla sapa, ki je tako ohladila ozračje, da je po Dolenjskem že padla prva jesenska slana. Slabo vreme preprečuje tudi spravljanje poljskih pridelkov. Mnogo krompirja je še v zemlji in le redki gospodarji so bili toliko srečni, da so spravili krompir v kleti v lepem vremenu. Pridelek krompirja na Dolenjskem ni posebno dober, ker ga je mnogo v zemlji zaradi prevelike vlage pričelo gniti. napadali so ga pa tudi razni škodljivci, zlasti misi. Ker tudi lani ni bilo za krompir posebno ugodno leto in gospodarji, ki niso imeli sredstev, da bi si nabavili semenski krompir, so ga posadili mnogo manj kakor običajno, tako so s slabo letino tudi letos precej prizadeti. Druga leta so v sedanjem času že pričeli žeti koruzo in jo lickati, letos pa še nihče ni mogel pričeti s tem delom, ker ko- ruza še ni dozorela in še vedne prehladno vreme ovira dozoritev Na zelju s»o se na mnogih krajih pojavile gosenice, ki odjedajo liste in delajo škodo. Zelje spada med važno kmečko hrano i;i če ni zelia. je to za kmeta velika izguba. So zeljniki, ki so jih gosenice popolnoma uničile, tako da bo na njih kaj malo pridelka. Mnogo škode pa tqr dolenjski kmet vinogradnik na grozdju, ki je malone popolnoma uničeno. To. kar mu je ostalo, je pa tako sflabo, da dolenjski vinogradnik ne more računati na kak izdatnejši pridelek. Tudi kvaliteta bo prav slaba Zato bo moral misliti na sladenje mošta, za kar mu bo morala priskočiti na pomoč država s trošarine prostim sladkorjem in s skrbjo, da bo vinogradnik pravočasno sladkor dobil in mogel pravočasno prek i si i pridelek sladiti. Le s sladkorjem bo mogoče narediti pitno vino, ki ga dolenjski kmet rabi zase. Na kako prodajo vina letos sploh ni nrsliti, ker ga niti za domačo uporabo in za delavce, ki morajo imeti pri delu vino ne bo do- volj. Tudi dolenjski čebelarji niso z letošnjim letom nič kaj zadovoljni. Dež, ki je že spomladi uničil mnogo sladkega soka na sadnem drevju in cvetlicah, je povzročil, da so ostali panji čebel brez medu. Mnogi čebelarji so bfili celo prisiljeni pitati čebele s sladkorjem v času, ko je za čebele najboljši čas in naberejo veliko medu. Tako je ostala čebelarju še edina ajda na katero je mogel računati, da bodo čebele nanosile zadostno množino ajdovega medu, ki spada med najboljše vrste Ajdova paša se je sicer nekoliko zakasnila, kakor letos vsi poljski sadeži, vendar je bilo v začetku septembra nekaj prav lepih dni in čebele so krasno izletavale m nosile sladko strd. Pričakovati je bilo. da bo ajda nadomestila primanjkljaj prejšnjih mesecev in čebelarji so se veselili bogatega pridelka ajdovega medu. Toda to upnnie je splavalo po vodi. Po nekaj lepih in toplih dneh, v katerih sb čebele prav pridno nosile in polnile sate, je pričelo zopet deževati. Ker skoro neprestano dežuje in je postalo za sedanji čas izredno hladno, tudi ajda ne bo dala zaželenega pridelka medu Bati se je, da čebele ne bodo nabrale niti toliko, da bi imele dovolj hrane čez zi no. Treba bo misliti na pitalni sladkor da ne bodo čebele od gladu pomrle. Na to je mislila tudi že državna oblast, ki je že odredila, da dobe čebelarji trošarine prost pitalni sladkor. Treba bo pač skrbeti, da pride pitalni sladkor pravočasno, dokler bo še primeren čas za pitanje. Letos bo na to Še posebno paziti, ker je že seda precej hladno in je verjetno, da bo mraz mnogo prej pritisnil kakor običajno. 2e zaradi tega ni odveč opozarjanje na pravočasno dobavo sladkorja, ker se pri nas tako rac* > dogaja, da se potrebne stvari le prekasno dobe. Panjem, ki nimajo dovolj hrane za zimo in jih bo treba pitati, je najbolje odvzeti in izpihati ves med, ki ga imajo in ga potem mešati s sladkorno raztopino. Kakor je iz časopisnih vesti razvidno, bo pitalni sladkor mešan s papriko. Ker pa paprika ni primerna za čebele, je najprimernejše, če čebeilar topi pitalni sladkor v mrzli in ne v topli vodi ter sproti zmes paprike pobira z najfinejšim sitom toliko časa, da je sladkorna voda čista in brez paprike. Tudi ni dobro, če paprika predolgo stoji v vodi. ker postane tako tekočina pekoča. Zato se tudi priporoča topljenje sladkorje sipe v mrzli in ne v topli vodi. Taljenje v mrzli vodi gre sicer pocasrieje, vendar je to priporočljivo, S pridnim mešanjem sladkorja se pa pospeši topljenje. Že razstopljeni sladkor je dobro še enkrat precediti skozi dobro platneno krpo, da tako ostane vsa paprika na krpi. Med precejanjem naj se krpica večkrat izpere v čisti vodi, da se ta- Seznam največjih zapravljivcev je sestavil neki kulturni zgodovinar Neki kulturni zgodovinar je sestavil so-znal največjih zapravljicev. kar jih pozna zgodovina sveta. Gotovo ne bo nikogar presenetilo, da je prišel v ta seznam tudi rimski cesar Nero. Zanimivo je pa njegovo dejanje največje zapravljivosti, da je dal svojo umrlo ženo Poppaeo sežgati na grmadi, zloženi iz cimetovega lesa. To je bilo največje razkošje, kar si ga je mogel dovoliti človek v takratnih časih. Cimetov les so vozili iz Indije in arabski trgovci, ki so ga prodajali, so si ga dali odtehtati z zlatom. Rimljanka Antinoa je nosila v vsakem ušesu bisere na verižici in imela jih je toliko, da so ji segali do bokov. Kalif Mamuti je povabil na svojo svatbo 2.000 gostov in gostil jih je skozi 30 dni. Pred gostijo so metali med svate listke, na katerih je bilo napisano ime grunta, krasnega konja ali dragocenosti, ki jo je dobil v dar gost, kateremu se je posrečilo dotični listek pobrati. Eden največjih zapravljivcev je bil Karel Smeli Bourgundski. Samo za eno gostijo si je namreč dal napraviti krasno obleko, vredno 2,000.000. Femando Cortez, osvajalec Mehike, je dal svoji nevesti napraviti pet nakitov iz ogromnih smaragdov, ki je bil vsak vreden pol milijona. Njegova nevesta pa tega dragocenega nakita ni dobila, ker je izginil v morju, ko se je potopila ladja, ki ga je peljala v Evropo. Velik zapravljivec je bil tudi ruski knez Potemkin. Njegov dom je porabil več denarja nego ves dvor carice same, katere naklonjenosti in ljubezni je bil deležen. Ko je priredil nekoč carici na čast veliko gostijo, so porabili samo za razsvetljavo 20.000 funtov sveč in vsaka izmed štirih italijanskih plesalk, ki so med gostijo plesale, je dobila 5.000 rubljev. 30.000 oblek je zapustila ruska carica Elizabeta, hči Petra Velikega. Vsako obleko je nosila samo enkrat in včasih je med plesom petkrat menjala obleko. Za obleke zelo navdušen je bil tudi saški državni minister grof. Briihl. Njegova garderoba je obsegala 17 velikih sob. Imel ]e krasne obleke, toda vsako je oblekel največ dvakrat. Na leto je potrošil za obleke 3,000.000 dolarjev. Tudi A - gust Silni je razmetaval denar. Samo njegova letna rezidenca Miihlberg, kjer so nosili vojaki uniforme vse obšite z zlatom, je veljala letno 5,000.000 dolarjev. Francoski maršal Bassonpierre si je dal narediti 30 gala ob-leK. za vsak dan v mesecu eno in vsaka je veljala okrog 80.000 frankov. V času drugega cesarstva je živel v Franciji ploriič Delatin, ki je nakupil 100 kašmirskih skodelic v skupni vrednosti 1,050.000 frankov. Največji zapravljivec našega stoletja je bil pa francoski grof Boniface de Castellane, ki se je poročil s hčerko miljarderko Goul-da in je v 10 letih pognal vso doto svoje žene v znesku 15 milijonov dolarjev. Japonske rdeče ribice 1600 let je minilo približno, odkar so bile v južni Kitajski odkrite rdeče ribice. Pred 400 leti so jih prinesli na Japonsko, kjer jih še zdaj goje. Te ljubke ribice so postale na Japonskem važen izvozni predmet. Napolnile so vse evropske akvarije. Zdaj je na Japonskem 2000 podjetij, ki se pečajo z rejo drobnih ribic za akvarije. Razen tega je pa še nešteto amaterjev, gojiteljev rdečih ribic. Na Japonskem se zleze približno 90 milijonov rdečih ribic in izvozna trgovina z njimi je prekosila Kitajsko kot matično deželo. Rdeče ribice se dele v 27 glavnih vrst, te pa zopet po izvozu na kitajske, japonske in križane. Japonci pazijo zlasti na barvo in lepo obliko rdečih ribic. Večkrat se pa posrečijo rejcem zelo grdi primerki, kakršnih ne morejo spraviti v denar. Temeljna rejna poteza pri rdečih ribicah je vodoravni rep, ki stoji pri nevzrejenih vrstah navpično na telo. Repna plavut se pri negovanih ribicah odlikuje po dolžini ali širini, večkrat je podobna pahljači ali šopku. Glavo ima čudovite oblike, oči so nasajene na čelo ali pa mole iz glave kakor teleskopi. Pestre luskine spominjajo često na mozaik. Največ rdečih ribic izvažajo Japonci v Ameriko, in sicer večinoma pozimi. ZAHVALA Za vse dokaze sočutja in sožalja ob priliki težke izgube mo*a, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Marija Vouka i zvan. drž. železnic v pokoju se najlepše zahvaljujemo. Posebno hvalo izrekamo g. dr. Jamšku Miru za trud in požrtvovalnost v težki mučni bolezni, gg- iz direkcije drž. železnic, pevskemu društvu »Sloga«, »Starim mornarjem«, Sokolu, darovalcem vencev in šopkov, kakor vsem, ki so spremljali njegove zemske ostanke na zadnji poti. LJUBLJANA, 16. septembra 1940. Žalujoče rodbine: _ VOUK, BENCIC, OBEKSNEL, SVETE in ostalo sorodstvo. Krinka r 190 ljubezni Ali mu pa ni bilo treba več poguma, če jo je hotel ubogati, kakor pa za plezanje po strmih skalah? Jel je plezati po skali, oprijemajoč se vsakega izmed njih štrlečega kamna. Pomagal si je z rokami in nogami, dokler ni priplezal do nekakšnega ozkega balkona, tako blizu Micheline, da je mogel nekoč sprejeti z njenih rok rožo, ki mu jo je podala. To je bila prva misel, ki mu je Šinila v glavo. Iz žepa je potegnil torbico, ki jo je vedno nosil tako na srcu, in iz nje je vzel suho, orumenelo rožo. Pokazal jo je Michelini rekoč: — Ali se še spominjate? _ Ah, vi me še vedno ljubite! — je vzkliknila. — A vi, Michelina? _Vi še vprašujete... Da, ljubim vas Herve, ljubim vas. Ali bi bila vse to pretrpela, če bi vas ne ljubila? Tako globoka bolest je odmevala iz njenih besed, da se mu je skrčilo srce. — Torej ste trpeli? — Dali sem trpela? Ozrl se je v njo ves presenečen, kajti tega ni pričakoval. Ko jo je tako hladnokrvneje ogledoval, je opazil resnobo njenega sedanjega izraza. Videl je, da je bleda in da leži globoka senca bolesti v njenih očeh. — Dali sem trpela? — je ponovila Michelina. — V skrivnosti vaše odsotnosti med tem strašnim procesom? Kaj ne veste, kaj se je govorilo, kaj se je, pisalo, kaj so listi objavljali? Herve je odgovoril s posebnim izrazom: — Torej je vaš oče premagal vse? Mar ne? Ni odgovorila. Po kratkem molku je zašepetala: — Mojo mater je to ubilo. Če bi mi ne bila misel na vas v oporo, bi bila umrla tudi jaz. — Ali niste dvomili v mene? — je vzkliknil v strastnem strahu. ^ — Nikakor ne, Herve, niti za trenutek nisem dvomila. Toda... — Toda, kaj? — je vprašal Herve. — Toda bala sem se tega, kar prinesete v svoji notranjosti ob povratku s skrivnostnega potovanja, na katero vam nisem smela slediti, čeprav samo v mislih. — Nazaj prinašam svojo ljubezen, — je dejal. — Nič drugega? Z velikimi temnimi očrni mu je pogledala v dno duše. Odvrnil je pogled od nje. — VI nočete odgovoriti, Herve? — Ničesar nisem odkril, kar bi naju moglo ločiti. — Ali je to res? Obraz ji je zažarel. Spoznal je, kako ga ljubi, k?ko kruta in mračna tesnoba je stisnila to mlado srce. — O, oboževana Michelina, ozrite se name! Mar bi bil tu? Mar bi bil prišel zasnubit vas in dati vam znova svojo besedo, če bi nama bilo prepovedano ljubiti se? — Toda vaša mati? — Moja mati bo vaša mati. Ona nima razen najine sreče ničesar več na svetu. Michelina je hotela izpregovoriti, pa je obmolknila, kakor da io je premagalo ganotje. Cez nekaj časa so njene ustne kar same izpregovorile: — Ali je odpustila moji materi tisto strašno srečanje? Ali je odpustila moji ubogi materi, ki je ni več med živimi? Herve jo je brž potolažil. — Kako daleč je bilo tisto srečanje na plesu, s katerim se je bila pričela cela vrsta njunih srečanj! Kakšno vlogo je igrala takrat markiza Laurencie! Zakaj se je bila tako hitro izkadila njena jeza? Zakaj se je naslednjega dne opravičevala? Mladi grof je obstal za hip pri tem spominu zatopljen v svoje sanje. Toda zagonetka se mu je zdela važna. Gotovo je imela mirna in brezpomembna Laurencie samo privide, pričarane po ča-rodejnem povzročitelju vsega, kakršen je bil njen mož, katerega je tako dolgo oboževala. — Spomin vaše matere je vreden vsega spoštovanja in sočutja. Izgovoril je te besede kot naravno posledico svojega razmišljanja, ne da bi pomislil na učinek, ki bi ga utegnile doseči. — Zakaj vse sočutja? — je vprašala IJtocnelina. — U bo žico je razburila vsaka beseda. — Po Herve j cvih besedah in ob prisiljenem izraza njegovoga obraza je dosegel njen nemir višek- — Ne govorite o mojem očetu!. .. Če me ljubite Herve, mi recite, da spoštujete tudi njega, da se vam smili tudi on. V mojih očeh je namreč zelo nesrečen. — Dali vas ljubim? — je ponovil Herve z očita-jočim glasom. — Da. Ali si morete misliti zvezo najinih src, če je vaše srce v nasprotju z mojimi otroškimi čustvi? — Vaša otroška čustva so mi sveta, kakor vse, kar živi v vaši čudoviti duši. — Vaše vedenje žali ta čustva, Herve. Mladi grof ni odgovoril. Bil je zelo bled. Michelina ga je vprašala s prosečim in mirnim glasom, toda ne da bi mu delala očitke, marveč, da bi mu iztrgala resnico: — Zakaj ste bili tako neprevidni, da ste zopet plezali po teh skalah, če bi ne bilo več nesoglasja, ki vas je nekoč prisililo do tega? Zakaj niste prišli naravnost k meni na dom? Ko sem vas zagledala na tej nevarni poti, sem prvi hip mislila, da gre zgolj za vrtoglavost in da ste me hoteli za vedno najti tam, kjer sem bila tako kruto ločena. AB je bila taka sladka misel res pravi vzrok, dragi Herve? Ali pa je vas kaj drugega zadržalo, da niste prišli v grad Valcor, da bi se tam srečali z mojim očetom? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran fl Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani - ILftt, KI BO TUDI VAS OCAKAL je prekrasna ljubavna romanca KINO MATICA — TELEF. 23-41 Predstave ob 16., 19. in 21. url tropskih noči Hedy In Robert Tavior Najldealnejšl ljubavni par Hollywooda! MARGARETA PROTI TREM je duhovita dunajska veseloigra vedre vsebine ln tlvahne komike. — V glavni vlogi: GUSTI HUBER ln HANS HOLT. V ostalih vlogah: T. Lingen, H. Thlmig in R. Romanow0ky KINO SLOGA — TEL. 27-SO Danes ob 16., 19. in 21. uri I I Najnovejši francoski velefilm Je v nepričakovani meri zadovoljil vse obiskovalce. Splošna sodba je: »Film je odličen. ^ ^ m m m tovrstni slže Se nikdar obravnavan v filmu, Danlelle DarrieuK je pa nenadkriljiva in ft f C 11 1 U t f 1 1) 1 ^e 8 SV°J° Jiubko Igro vsakogar očarala.« Film bo brezdvomno imel rekordni uspeh, » saj so bile nedeljske predstave razprodane. — Kot dodatek predvajamo odlično kon- (Battement de Coeur) certno risano šalo »VESELA ŽETEV«. — Predstave ob 16., 19. in 21. uri. Občinstvo se ne more ločiti od VRAŽJIH STUDENTOV. Nedeljska matineja je bila razprodana, zato ponovimo matinejo še danes v ponedeljek ob 14.30 uri po znižanih cenah din 2.50, 4.50, 6.50, 8.— in 10.— KINO UNION, tel. 22-21 Zmaga, ki ni prinesla navdušenja Prvenstvena tekma med celjskim Olmpom in SK železničarjem je bila huda živčna preizkušnja za gledalce Maribor. 15. septembra Na 2elezničarjevem igrišču sta danes popoldne v prvenstveni tekmi merila svoje moči SK OlimD iz Celja ter domači SK Železničar. Navzlic slabemu vremenu te je zbralo na igrišču okoli 300 gledalcev. erman iz LiubUane ni imel težkega stališča V predtekmi ie rezerva SK Slavile v Prvenstveni tekmi zmagala nad rezervo SK Železničarja v razmerju 4 :2 (1:2} To tekmico je sodil g. Orel Siučaftio preprečena velika nesreča na železniškem križišču pri Dravogradu Maribor, 15. septembra. Dva izletnika (čop in Tomše) Iz 2erjev pri Cernl sedeta na motocikel in se odpeljeta po cesti Slovenj Gradec—Dravograd. Ali sta ie bila, ko sta vožnjo začela, ali sta postala, šele med potjo >dobre volje«, to je postranska stvar. Važno je, da sta v takem razpoloženju prehitro vozila, ker bi bila sicer morala (vsaj Cop na sprednjem sedežu Ln kot vozač), ko sta dospela pred železniško križišče pri Kol-torovem mostu (Otiški vrh) pri km 73.5 proge Celje—Dravograd—Meža, opaziti zaprt o železniško zapornico. Tako sta pa vanjo zadela z vso silo, kar je povzročilo, da je čop zletel izpod zapornice preko železniškega tira na zunanjo stran desne tirnice, kjer je nezavesten obležal; Tomše pa je odletel preko cestne zapornice in tudi nezavesten obležal med tirnicami. V tem kritičnem trenutku je pri vozil osebni vlak št. 9118 od Slovenjega Gradca proti Dravogradu. Le slučajno je vlako-spremno osebje še pravočasno opazilo nesrečo na progi. (Ce bi bilo to ponoči, bi je kljub čuječnosti ne moglo opaziti.) Strojevodji se je posrečilo, da je vlak ta-Jcoj ustavil, in sicer pred obema onesve- ščencema, ki so ju naložili v službeni voz ter odpeljali v Dravograd, kler jima je nudil prvo pomoč zdravnik dr. Radšel. Od tu so ju spravili v rudniško bolnico na čemi. Pravcati Čudež pa je. da pri obeh ponesrečencih ni prišlo do hujših notranjih poškodb ali zloma, bodisi rok ali nog. K točnosti reševalne akcije je veliko pripomogel pri vlaku slučajno se nahajajoči orožniški kaplar Franc Podlogar. Ker gre tu za nesrečo, ki sta jo zakrivila oba vozača sama, nastane vprašanje njune osebne odgovornosti za morebitno katastrofo, ki je izostala zgolj zaradi srečnega naključja. Materialno ostane ta odgovornost le iluzorna, če je pa kljub temu kazniva, o tem odločajo pristojne oblasti. Prav tako Je stvsr železnice, če omenjenr vozača zahteva na odgovornost zaradi zakrivljenja motenja rednega prometa. Vsem vozačem, zlasti z motocikli, kl tudi v treznem stanju divjajo po ogroženih potih, pa naj bo ta slučaj svarilen zgled ki «o ga dolžni tudi za vamost lastnega življenja, zaradi česar se bosta skoraj gotovo morala zagovarjati tudi Cop in Tomše. Nepričakovan vremenski preokret Skok temperature — Znaki vulkanskih izbruhov — Obeta se nam viharno, izpremenljivo vreme Maribor, 15. septembra. Vreme se prav za prav ni spremenilo, ker dežuje že tretji dan, pač pa se je kar skokoma spremenila dotlej za ta Čas zelo nizka temperatura od (povprečno) 10 C na 18 C. Kdor se je danes popoldne pred dežjem umaknil v sobo in je okrog 17. ure prišel pogledat na zrak, se je kar začudil taki preobčutni spremembi v zračni toploti. Pogled na velike, črne in nizko se valeče oblake pa pojasnjuje globlje vzroke te nenadne spremembe. Vremenski pre- obrat do zadnjih dni je bil pri nas posledica reakcije vulkan, akcije na Japonskem (Kinšl), od koder prihaja redno take za nas neugodno vreme. Podzemeljska akcija pa Se je medtem premestila proti jugozapadu v smeri italijanskih vulkanov Stromboli—Vezuv, od koder tudi redno prihaja vremenska sprememba, kakor jo imamo danes. Ni pa izključeno, da se tudi ta vulkanska akcija že v kratkem zopet lzpremeni do danes še neznano kje večjega izbruha. Mariborske in okoliške novice — Iz magistrat ne službe. V smislu skle- i pa tajne seje mestnega sveta mestne obči- i ne mariborske bo napredovali v višjo polo-žajno skupino ravnatelj mestne klavnice dr. Makso Rojko, mestna uradnica Pij a Golečeva, mestna uradnica Mila Starčeva, strojnik mestne klavnice Srečko Jurkas, mestna uradnica Joža Primožičeva, Šolski sluga Josip Baumao, mestni uradnik Ivan Fras, uradnica MBP Olga čerČetova, šolski sluga Tomo Smodiš, mestna uradnica Anka Makarovičeva, uradnik MP Ka-rol Novšak ln mestna skrbstvena sestra Klementina Kotnikova. — V članstvo mestne občine mariborske so bili sprejeti na petkovi tajni seji mestnega sveta: Franc Peršon. Valentin želez-nik, Amalija Ljubanovič, Alojz Parfant ln Helena Raunicher, dočim je dobil Metod Bureš zagotovilo sprejema v članstvo mestne občine. Pavla KovaČič in Štefan Horvat, ki sta tudi prosila za sprejem v članstvo mestne občine, pa nista bila sprejeta. — Obstrelil se je 20-letni kovaški vajenec Jožef Pilinger Iz Spodnjega S en ar-skega v Slovenskih goricah. Igral se je namreč s samokresom, ki se mu je nenadoma sprožil in mu je krogla prebila levo nogo. Pilenger se zdravi v mariborski splošni bolnici. _ 500 din Je našel trgovski pomočnik Baltazar Baloša pred Batovo prodajalno na Aleksandrovi cesti. Lastnik dobi bankovec na policiji. _ Povožena deklica. Na Koroški cesti Je neki osebni avto podrl na tla 13-letno TiniČarsko hčerko Jožef o Smavc is Lim-buša, ln sicer v trenutku, ko Je deklica tekla preko ceste. Žmavčeva je dobila hude poškodbe po vsem telesu, tako da so jo morali mariborski reševalci odpremltl v bolnico. — Tudi v Maribora cerm krompirju maksimirana. Mariborsko mestno tržno nadzorstvo je v soboto izdalo vrsto ukrepov glede cen na našem živilskem trgu. Krompir se sme do nadalnjega v Mariboru prodajati po 1.60 din za kg ali 11 din za merico. Tudi cena pšenice je maksimirana in sicer na 2.75 din za liter. — 5 milijonov din kratkoročnega posojila bo najela mestna občina mariborska pri Mestni hranilnici v Mariboru. Posojilo bodo uporabili za nakup rezervne hrane. Tako so sklenili mestni očetje na petkovi seji mestnega sveta, — Šahovski turnir za prvenstvo Maribora se bo v smislu sporazuma med mariborskimi šahovskimi klubi pričel šele Jutri v torek 17. septembra ob 20. v kavarni »Ortent«. Na turnirju bo igralo 12 tekmovalcev, ln sicer 4 od vsakega kluba. — Najboljši lahkoatletl dravske banovine so startali včeraj popoldne na Ra-pidovem Igrišču na lahkoatletskem mitingu, ki ga je priredil SK Rapid. V teku na 5000 m je zmagal Bručan (Primorje) v Ća-mi 16.22.4, 2. Kien (Primorje) 16.23, 8. Zupan (Bratstvo) 17.05.1. V skoku ob palici je postavil Oroszy (Rapid), nov slo-venaki ln mariborski rekord, ln sicer z znamko 3.60 m. 2. Smerdel (Maraton) 3.30, S. Pribošek (Bratstvo) 3.30. Tro-skok: 1. Nabernik (Železničar) 12.98, 2. Zorko (2el.) 12.87, 3. Franček (ftel.) 12.43. Tek na 800 tn: 1. Košir (Planina) 2.02.2, 2. GorSek (Celje) 2.02.3, 3. Oberšek (Ilirija) 2.02.4. Kopje: Mauser (Planina) 60.27 m, 3. Zorko (2el.) 49.13, 3. Franček (2el.) 47.75 m. Tek na 400 m: 1. Pleteršek (Celje) 54.2, 2. Herbert (Rapid), 3. Reich (Ptuj) 62.2. Štafeta 4X100 m: 1. SK Železničar 47.5, 2. SK Rapiđ 48.2, 3. SK Ptuj 49.2. Organizacija je bila v splošnem prav dobra, — Krava le pohodila 361e*nega viničarja Janeza Jenuša iz Sv Marjete ob Pesnici. Jenttg le rtole-žal ž flomlienimi rebri in hudimi notranjimi, poškodbami. Odpremili so ea v mariborsko bolnico. — Za en mesec sakaSnelo grordje. Lani za Veliki Šmaren smo imeli v Mariboru že prvo domače grozdje na trgu; od začetka septembra dalje pa je balo na koncu Orož-nove ulice že polno vozov z grozdjem sploh. Letos pa se dan za dnem zaman oziramo po grozdju iz naših Slov. goric in Kozjaka, ki Je po svojem Vrsniku (nad Sv. Križem in Sv. Jurijem) navadno prvo grozdje na trgu. Letos je grozdje, in sicer zgodnje, skoraj se dalje nazaj kakor lani že sredi avgusta. Komaj da rdeči in barva, a sicer je še trdo in kislo, da te mine, Če jagodo pokusiš, vsa slast do tega Sicer tako priljubljenega užitka. Kakor Be sliši, bodo tudi naši vinogradniki primorani zateči se k sladkanju mošta. Zato naj poskrbita Kmetijska zbornica in banska uprava, da bo sladkanje mošta letos kar moči ugodno omogočeno vsem, ki bodo zanj prosili, in sicer kakor običajno po občinah, ne pa, kakor si je nekdo v Ljubljani izmislil, po posamezriih prošnjikih. — Požar iz maščevanja. Alojziju Bračku, posestniku v Pečeniku, občina Sv. Jakob v Slov. goricih, je pogorelo staro gospodarsko poslopje s siamo in senom vred. Skupna škoda znaša 3800 din, z-.varovan je pa za 1000 din pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Požar je bil očividno podtaknjen. Požiga osumljeni so viničarji, ki so bili malo prej odpuščeni in ker niso hoteli oditi, tudi deložirani iz blizu -tega poslopja stoječe koče. Zaradi suma požiga se bodo morali zagovarjati. — Prijatelj gostilniških dobrot se je na večer vtihotapil in skril v gostilno Tišler v Slovenjem Gradcu. Ko so gostilno zaprli, je Šel na svoje delo. Privoščil si je vsega, kar je našel za želodec dobrega: masti, klobas, sira, šunke, sardin, sladkorja ln drugih takih dobrot. Očividno tudi cigarete rad kadi. Prizanesei pa tudi natakaricama ni. Nagrabil si je živil in obleke ter perila v skupni vrednosti za okroglo 1600 din. Kdo Je bil ta dobri prijatelj gostilniških dobrot, za sedaj še ni ugotovljeno. Mogoče pa, da ga bo izadalo na mestu pozabljeno dleto. — Vse kradejo. Akademiku Marku Rem-su. stonujočemu v Aškerčevi ulici so zlikovci ukradli ?. balkona 300 din vredne moške hiače. — Na Meliski cesti 59 ie izginilo z dvorišča sušeče se perilo in ie zasebni ca Frančiška Kranjčeva oškodovana za oreko 500 din. — Na Aleksandrovi ^esti 64 so se neznani zlikovci vtihotapili v pralnico ter odnesli zasebnici Mariii Fak eševi perilo v vrednosti 1300 din. — Na Vodnikovem trgu ie neki žepar izmaknil posestniku Josipu Hrušmanu s Pobrežia denarnico, v kateri 1e bilo okoli 400 din gotovi. pogostili s hrano in živili. Vsaka oseba bo v smislu sklepa konference dobila v?!iko porcijo guliaža s krorr.rirjem ter Štruco kruha, prehrano 1e prevzel kolodvorski re-stavrater 2. Majcen. Moko za pečenje kruna in sicer 3 in pol vagone * *~ - s. — . J - i Cuie se. aa Dodo, - -riPOTski Nemci dan povratnikom zasloni na razpolago pivo. vino in razne ori-boljške. Prvi transport besarab^kih Nemcev prispe v Maribor že i u tri v torek 17. t. m. Ti transporti se bodo nadaljevali potem 35 dni nepretrgano in sicer bodo prispeli vsak dan v Maribor po trije v-aki v vsakem oo 800 Hudi — Nočno lekarniško službo ir. ata tekoči teden Albanežeieva lekarna ori sv. Antonu na Frankopanovi 18. tel. 27-01. ter Konigo-va lekarna ori Mariii pomaaai na Aleksandrovi cesti l. tel. 31-79. — Do smrti povožena. Na Glavnem trgu je neki tovorni avto podrl 181etno Frido Pernatovo iz Limbuša. ki se ie vozila na kolesu preko Glavnega trga na državni most. Nesrečno naklučie ie hotelo, da ie dekle prišlo DOd kolesie težko naloženega tovornega avtomobila, ki ie slo oreko n1e-nega trupla. Kolesa so šla nesrečnem'i dekletu po sredi telesa, tako «in ji ie izstopilo drobovie. Reševalci so 1o ^emudom3 odpremili v bolnico, kjer so si zdravniki prizadevali, da bi Pernatovi rešili živllenje. toda vsa r/rizadevanla so bila zaman m 1oženiu napram povzročitelju smrtne nesreče. — Poroke. V zadnlem času bo se v Mariboru poročili: Leopold Mencinger, posestniški sin in Mari i a Gangl. posetniska hči iz Pertoče v Prekmurju; Franc Sle-kovec. delavec in Magdalena Tomažič. delavka Prisoina ulica 23: Vinko Pirnat. občinski vojaški referent in Marica Suster. hči železničarja iz Slov. Bistrice; Franc Vede. vlakovodia in p. in Genovefa Kos, kuharica. Klavniška ulica 10: Jožef Tlerič, modelni mizar državnih železnic. Saraievo in Hilda Lenarčič zasebna urad.iica. Va-tova ulica 4: Andrei Mikič. instalater in Marija Travner. predica. Pobrere; Avgust Meglic, čevliarski pomočnk n Mariia Rot-ner. Čistilka Spodnje Radvanie: Anton Rotner. pomožni delavec državnih železnic in Štefaniia Žižek naviialka. Snodnie Radvanie: Jakob Obran, mizarski »omoč-nik. Pobrež:e in Ljudmila Pernek kuharica. Mejna ulica 14: Franc Petrovič pomožni delavec in ŠtefanHa MakovŠek tkalka. Betnavska ulica 82: Franc Ornik. kovaški pomočnik. Trža?ka cesta 59 ln Pavlina Kn-reš šivilja. Ruška cesta 4: Karel DietiTiger pomožni delavec in Marieta Peršon. tkalka. Radvan.1e-Novn vas. Bilo srečno! — Razstava karikatur v korist Rdečega krita, Razstavljalec g. R. Fratož je s svojo izredno razstavo napravil tudi njeno izredno pclaljšai.je — pa ne sebi, ampak v ko- ne. — Ob den *nico ie prišla tudi zaseb-nica Ljudmila Savršnik iz Studencev, ki ji j rist Rdečemu križu. Čeprav je bila tudJ io ie tat izmaknii na Vodnikovem trsu V i v nedeljo nepričakovan^ dobro obiskana ln denarnici ie bilo okoli 130 din gotovine — Ista usoda ie doletela pesestnicj Mnrio Breg iz D brenia. ki ii le žepar na Glavnem trgu izmaknil denarnico s 100 din gotovine. — Na knroskem kolodvora *-*a ie prišla ob denarnico s 500 din gotov ne vi-ničarjeva ž na Tereziia Doki iz Sv. Antona v Slover.sk:!- eoricah. Za tatovi ncizveduie policiia. — Konferenea zaradi prehrane vračajo- člh se Nemce\T ie bila v soboto dopoldne na mestnem magistratu, v nedelio oop^l-dne pa se ie ista nadaljevala v kol dvorski restavraciii. Konferenci so prisostvovali zastopniki banske uprave me3tne občine mariborske Združenia rcostilničariev mesarjev in pekovskih motstrov Izvoiien ie bil delovni odbor ood voHstvnrn menneea tržnega nadzornika inž Večeri?v ča Kakor smo že pnročali. bo prtovalo skori Maribor okoli 70.000 be-arabskih Nemcev ki iih bodo na mariborskem glavnem kolodvoru je tile pričaliovati da bi bil tudi nadaljni obisK razstave ugoden, ee je g. Bratož odločil, da odstopi podaljšanje razstave v korist Rdečemu križu. — On je kosil travo, ona Je pasla kravo, pa sta se pošteno udarila. On, Vlncenc Zupane, je najemnik na posestvu grofov Thurnov v Lomu pri Mežici, ona, Mihaela Polanšek, pa je na videz služkinja in stanuje istotam kakor Zupane. Zakaj pravimo, da je le na videz služkinja in zakaj se on in ona sovražita, o tem bo še govora v posebnem poglavju. Za zdaj se nahajata pred nami na grajskem vrtu, kjer on kosi travo, a ona pase kravo. Ona je njemu očitala, da kosi njeno travo. Iz tega očitka je nastal prepir, a iz prepira se je rodil pretep. Iz njunih medsebojnih obdol-žitev je za enkrat še nemogoče ugotoviti pravo sliko, zlasti pa se ne more določiti vprašanie. kdo je bil hujši in kdo jih je več dobil po grbi in še kod drugod. Goto- vo je le to, da sta se udarila ln da oba 5e zdaj nosita spomine na to bitko vpričo krave in pokošene trave. In tudi to je gotovo, da se bosta zaradi te bitke oba morala zagovarjati tam, kamor jima je roka pravice pokazala pot. Oba pa najdemo v drugem poglavju, kjer ona nastopa kot glavna junakinja. — Kdor se v gl<- -ališču abonlra, štedi: Ne le, da je gledališki abonma najcenejše kvalitetno duševno razvedrilo v Mariboru, nudi se zelo velik popust od večernih cen. — Gostovanja v mariborskem gledališču. Ker ostaja gledališki ansambl skoro isti kot Je bil lani — v kolikor ne bo nastopalo tudi nekaj mladih talentov — občinstvo pa si želi čimveč pestrih, zanimivih in privlačnih predstav, bo uprava tej želji skušala ugoditi z gostovanji priznanih umetnikov, ki bodo poživljali bodočo sezono. — V mestnem vojaškem uradu v Mariboru. Slomškov trg 11, naj se javijo vsi rezervni podnaredniki, ki so ta Čin dobili v teku vojne za osvoboditev v 1. 1912— 1918 in so služili kot prostovoljci v bivši srbski vojski. Rok nepreklicno do 30. septembra 1.1. ^\ V i v k -> Vf- - * W T "S ! T ' k k ii v •/ « ^ — Določitev cene kruhu za področje mesta Maribora. Na podlagi uredbe o ukrepih za preskrbo prebivalstva ln vojske s kruhom z dne 24. avgusta 1940 Službeni list kr. banske uprave dravske banovine st. 70 Cl. 7 določa mestno poglavarstvo Maribor te-le najvišje cene kruhu: Ljudski kruh: 1 kg din 5.50. kmečki kruh: 1 kg din 6.—, specijalni rženi kruh 1 kg din 6.50. Kruh se sme peči samo v štrucah aH hlebih po pol kg, 1 kg in 2 kg. Dovoljuje se peka kmečkega in specijalnega rženega kruha radi potrebe In navade. Specijalni rženi in kmečki kruh smejo peči samo tisti peki na področju mesta Maribora, ki si preskrbe zadevno dovoljenje oi mestne-era poglavarstva, ki iih bo stalno nad hiralo. Ta določitev cene kruhu in način peke ljudskega, kmečkega in speclialnesra rženega kruha stopa v veljavo dne 17 septembra 1940. Proti prekršiteljem te določitve se bo postopalo po uredbi o \ikre-pih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom. — Nesrečna punčeva družina, žena Alojza Klobase, posestnika v Stanetmcih pri Sv. Antonu v Slov. gor. je orožništvu pri Sv. Trojici prijavila, da njen mož prihaja v noči domov pijan in v tem stanju tudi v pričo otrok grdo preklinja in na višku svoje podivjanosti nažene vse skupaj lz hiše. Te dni Je celo vzel sekiro in s sekiro v roki preganjal svojo ženo, ki je zbežala iz hiše. Ker se dogaja in traja to divjaštvo tudi preko noči, so zaradi hrupa ln krika in jokanja nesrečne družine prizadeti tudi sosedje. Ker navadne kazni nič ne zaležejo, bo treba na radikalnejši način napiaviti konec temu peklu družinskega življenja, — Tudi n&Kup starega železa prepovedan — Če nakupovalec nima ali obrti ali posebnega dovoljenja in ne zadostuje sklicevanje na dobavitelja z zadevno obrtjo. To je preizkusil čevljarski mojster France Maloh iz Kremberga pri Sv. Ani v Slov. goricah, katerega so orožniki od Sv. Trojice zasačili, ko je po vasi na voz nalagal staro železo in se je skliceval le na to. da to železo prodaja znanemu podjetniku Slugi v Mariboru. V ostalem pa so Maloh izgovarja, da dozdaj niti ni vedel, da je sploh prepovedan nakup starega železa brez obrti ali posebnega oblastnega dovolila. i A L 6 L Seseda 50 par, davek posebej Preklici izjave oeseda din 1.— davek posebej -Ca pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 50 par Davek posebej. Najman|Si '.nt-Mei* "» din ZA WEEKEWD ležalne stole, otomane in drugo praktično opremo najceneje pii tapetništvu Egoti Zakr&jšek LJUBLJANA Miklošičeva 54 - Telefon 48-70 Oglašaj male ogla«* f Slovenski Naro ker so ttfttceoeistl ZA VSAKO PRILIKO aajboljfia Ln najcenejša oblačila • 1 nabavite pri PBE6KEB 3 v. Petra cesta 14 FOTO AMATERJEM razvija, kopira, povečava hitro D poceni foto-ateije mancini, Ljubljana, Tržaška 83. 40. I* POHIŠTVO po naročilu, vsakovrstne stole, politiram. oprave, vsa popravila najceneje: Z O RMAN. Breg 14. 1T72 Strojepisni pouk Večerni tečaji, pricetek pouka ln vpisovanje v ponedeljek 16. t m. od 6. do 8. ure zvečer. Christofov učni zavod, Domobranska c. 15. tel. 48-43. 2123 ZA NAMfcšCENJ!! nujno potrebujete znanje Ste-aografije in strojepisja. Vpišite se v poseben tečaj na Trgovskem učllisču Robida, Ljubljana, Trnovska ul. 15. Vpisovanje ln pojasnila v pisarni. Šolnina nizka. 2150 Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din PITANO PERUTNINO najceneje nudi »NIKO«, St. Vid nad Ljubljano, teL 749. Stojnica Vodnikov trg. 1986 2 RABI,JENI MOŠKI OBLEKI 2 plašča za 14 — 16 letne deklice in 1 športno jopico prodam. Marijin trg 2/1. Ogled od 1. —2. 2122 PREMOČ *S OKS- DRVA audj I. POGAČNIK lovenskih sester ga Verčonova, emigrante načelnik San-cin, »Sočo« nadzornik Urbančic Svoje zastopnike pa so posla.'la tudi številna narodna in napredna društva in organizacije, tako akademska društva. Zveza kmetskih fantov in deklet. Vodnikova družba, Jadranska straža, Jugoslovensko učiteljsko udruženje. Udruženje novinarjev itd. Delegati za skupščino so prišli iz vsen krajev Slovenije, mnogi so se opravičili in poslali pozdravne brzojavke. Brzojavno je skupščino pozdravil in ji želel uspeh minister n. r. g. dr. Albert Kramer. Skupščino je otvoril prvomestnik CMD g. inž. Janko Mačkovšek. Z navdušenjem so zborova!ci sprejeli njegov predlog, da se pošlje mlademu kralju Petru II. pozdravna in vdanostna brzojavka. V svojem govoru je prvomestnik nato poudaril, da je narodno obrambnega dela vedno več in da postaja vedno bolj neodložljivo Prečital je imena umrlih članov, odbornikov in dobrotnikov in se zlasti spomnil Celjanov, pokojnega nadučitelja Franja Kranjca in vladnega svetnika Emilijarta Lileka, ki sta stala oba na braniku domovine na ogroženem severu in bila velika dobrotnika družbe. Prvomestnik je z izbranimi besedami poveličaJ tudi spomin soustanovitelja družbe in njenega voditelja v prvih desetletjih, prelata Toma Zupana, ki se je rodil pred 100 leti v Smokuču pri Breznici na Gorenjskem. Zborovalci so počastili spomin umrlih sodelavcev s klici »Slava jim!« Prvomestnik je nato očrta'1 dobo, v kateri mora družba in vsak zaveden Slovenec delati in se žrtvovati za blagor skupnosti. »Preživljali smo kot narod neprimerno težje čase od današnjih, je zaključil svoj govor, preko jugoslovenskega ozemlja so se v davnem in nedavnem času vsipale sovražne vojske in na naših narodnih tleh so se bile mnoge in velike bitke Ali niti to, niti mnoga stoletja tujega jarma niso mogla pokončati plemenite snovi našega narodnega svojstva. Onemogla so mogočna carstva, zrušile so se neprijateljske carevine, ali ostal je narod in vstala je Jugoslavija. To nam bodi v bodrilo! V bodrilo in pouk pa bodi tudi neugnano delo in vera naših duhovnih velikanov in vodnikov, ki niso nikdar omahovali, niti ne v najkrutejši stvarnosti!« Sledili so pozdravi zastopnikov. V imenu mestne občine je spregovoril dr. Rav-nihar, ki je poudaril, da je CMD bila potrebna in je še potrebna slovenskemu narodu kot preizkušena hraniteljica najdražjih svetinj našega naroda. Z izbranimi in navdušenimi besedami so želeli skupščini mnogo uspeha tudi v nadaljnjem delu g. Pipan za starešinsko organizacijo »Preporoda«, gospa Engelmanova v imenu narodnega ženstva, Jože Danev za kmetske fante in dekleta, akademik Svajger za akademsko napredno društvo »Jugoslavijo«, akademik Srn ode za akademsko društvo »Edin-stvo«. Ravnatelj g Mirko Gruden je prečital obširno tajniško poročilo o uspešnem delu družbe v preteklem letu. Poročilo o sadovih požrtvovalnega deda podružnic in vodstva smo objavili že v sobotni številki lista. Blagajnik g. Avgust Ludvik je poročal o blagajniškem poslovanju. Bilanca izkazuje 766.422 din dohodkov in 725S** din izdatkov, torej 40.901 din prebitka. Mestna občina in banovina sta naklonili družbi izdatno podporo. V imenu nadzornega odbora je predlagal prof. Albert Sič razreš-nico vsem funkcionarjem za vzorno vodenje po~W. Predlog so zborovalci sprejeli z odobravanjem. Pri volitvah prvomestnika je bil na predlog dr. Erata izvoljen ponovno za nadaljnja tri leta dosedanji zaslužni in n^žrtvo-valni prvomestnik inž. Janko Mačkovšek. Zborovalci so mu z vzkliki izrazili svojo hvaležnost za dosedanje delovanje. Tudi ostalo vodstvo družbe je bilo ponovno izvoljeno, le v nadzorni odbor sta prišla na novo odvetnik dr. Fettich in veletrgovec Anton XT-:rbič. Po končanem zborovanju so zborovalci odšli pred spomenik Viteškega kralja Aleksandra L, Zedinitelja ter se poklonili njegovemu nesmrtnemu duhu z enominutnim molkom. V imenu vseh je položila na spomenik lep šopek vrtnic gospa Tomšetova. S trikratnim vzklikom »Slava!« so se naši najbolj vneti in požrtvovalni narodno obrambni delavci poslovili od Viteškega kralja. • Velik požar p*od Sv. Urbanom pri Mariboru Smrt posestnika Alojzija Germa pod gorečimi tramovi — Nad loo.ooo din škode Maribor. 15. septembra V Dolgi dolini med Kung<>+o in Sv. Urbanom pri Mariboru je v gospodarskem poslopju posestnika Alojzija Germa izbruhnil požar, ki se je v kratkem času razširil na vso domačijo. Ogenj je prešel tudi na sosedna poslopja in se je vnel > tudi gospodarsko poslopje posestnika K-lajnščka. Prihiteli so donvači in okoliški gasilci, pri-brzeli pa so tudi mariborski gasilci, ki so se požrtvovalno trud:l;, da bi rešili, kar se je rešrti dalo. Ker je zmanjkalo vode, so se morali vrli gasilci lotiti le lokaliziranja požara, ki je ogrožal vse domačije v tamošnjem okolišu V zadnjem trenutku so rešili iz goreče Germove domačije živino in nekatere najnujnejše predmete. 651etni posestnik Alojz Gcrm je skuš*" rešiti iz spalnice posteljnino, ob^ke in druge predmete. Parkrat ie vdrl v gorečo hišo in pri-vlekeil na prosto razne predmete, ki so bili zanj dragocenv Ko je bilo stanovanjsko poslopje že vse v ognju, je še enkrat vdrl v notranjost hiše. Toda nepričakovano se je zrušilo goreče tramerje in po':opalo pod seboj nesrečnega Germa GasMc5 so takoj vdrli v gorečo hišo. t?r ga izvlekli izpod ruševin. Imel je težke ooškodbe m opekline po vsem telesu. Mariborski gasilci so ga nemudoma odpremili v mariborsko splošno bolnico, kjer so si zdravniki na vso moč prizadevali, da bi mu rešil: življenje. Vsa prizadevanja pa so bila zaman in je nesrečni Alojz Germ kmalu po prevozu podlegel smrtonosnim poškodbam. Germo-va domačija ]e zgorela do tai dočim je posestniku Klanjščaku zgorel le stiskalnica. Zgorele pa so tudi velike količine sena, slame in poljskih pridelkov, tako da znaša skupna Škoda preko 100 000 din. Na kraj usodnega požara so prišli tudi orožniki, ki so uvedli preiskavo, ki naj dožene vzroke požara. Ugotovili so, da sc se v dimniku vnele saje. ki so padle na seno v gospodarskem poslopju, ki je bil<"> par trenutkov zatem v ognju. Požarna katastrofa je globoko odjeknila po vsem tamošnjem okolišu in ljudje sočustvujejo z usodo pokojnega Germa, ki je brl daleč naokoli znan kot priden in varčen gospodar, ki si je ustvaril tekom let lepo domae:jo, ki je sedaj popolnoma uničena. Neprestano deževje dela škodo Dolenjski kmet z letošnjo letino nii zadovoljen* tarnata pa tudi vinogradnik in čebelar Novo mesto, 14. septembra Letošnje leto je izredno čudno. Komaj nekaj lepih dni je bilo v začetku septembra, ko je sijalo toplo sonce in poživilo poljske sadeže, že je zopet pričelo deževati in pihati mrzla sapa, ki je tako ohladila ozračje, da je po Dolenjskem že padla prva jesenska slana. Slabo vreme preprečuje tudi spravljanje poljskih pridelkov. Mnogo krompirja je še v zemlji in le redki gospodarji so bili toHko srečni, da so spravili krompir v kleti v lepem vremenu. Pridelek krompirja na Dolenjskem ni posebno dober, ker ga je mnogo v zemlji zaradi prevelike vlage pričelo gniti. napadali so ga pa tudi razni škodljivci, zlasti miši. Ker tudi lani ni bilo za krompir posebno ugodno leto in gospodarji, ki niso imeli sredstev, da bi si nabavili semenski krompir, so ga posadili mnogo manj kakor običajno, tako so s slabo letino tudi letos precej prizadeti. Druga leta so v sedanjem času že pričeli žeti koruzo in jo lickati, letos pa še nihče ni mogel pričeti s tem delom, ker ko- ruza še ni dozorela in še vedne prehladno vreme ovira dozorite v Na zelju j»o se na mnogih krajih pojavile gosenice, ki odjedajo liste in delajo škodo. Zelje spada med važno kmečk<. hrano in če ni zelia. je to za kmeta velika izguba. Sc zeljniki, ki so jih gosenice popolnoma uničile, tako da bo na njih kaj malo pridelka. Mnogo škode pa trp- dolenjski kmet vinogradnik na grozdju, k' je malone popolnoma uničeno. To, kar mu je ostalo, je pa tako Slabo, da dolenjski vinogradnik ne mocre računati na kak izdatnejši pridelek. Tudi kvaliteta bo prav slaba Zato bo moral misliti na sladenje mošta, za kar mu bo morala priskočiti na pomoč država s trošarine prostim sladkorjem in s skrbjo, da bo vinogradnik pravočasno sladkor dobil in mogel pravočasno prekisli pridelek sladiti. Le s sladkorjem bo mogoče narediti pitno vino, ki ga dolenjski kmet rabi zase. Na kako prodajo vina letos sploh ni nr&Hti, ker ga niti za domačo uporabo in za delavce, ki morajo imeti pri delu vino ne bo do- volj. Tudi dolenjski čebelarji niso z letošnjim letom nič kaj zadovoljni. Dež. ki je že spomladi uničil mnogo sladkega soka na sadnem drevju in cvetlicah, je povzročil, da so ostali panji čebel brez medu. Mnogi čebelarji so biili celo prisiljen-, pitati čebele s sladkorjem v času, ko je za čebele najboljši čas in naberejo veliko medu. Tako je ostala čebelarju še edina ajda na katero je mogel računati, da bodo čebt-Ie nanosile zadostno množino ajdovega medu, ki spada med najboljše vrste Ajdova paša se je sicer nekoliko zakasnila, kakor letos vsi poljski sadeži, vendar je bilo v začetku septembra neka) prav lepih dni in čebele so krasno izletavale in nosile sladko strd. Pričakovati je bilo. da bo ajda nadomestila primanjkljaj prejšnjih mesecev in čebelarji so se veselili bogatega pridelka ajdovega medu. Toda to upanie je splavalo po vodi. Po nekaj lepih in toplih dneh, v katerih sb čebele prav pridno nosile in polnile sate, je pričelo zopet deževati. Ker skoro neprestano dežuje in je postalo za sedanji čas izredno hladno, tudi ajda ne bo dala zaželenega pridelka medu Bati se je, da čebele ne bodo nabrale niti toliko, da bi imele dovolj hrane čez zi to. Treba bo misliti na pitalni sladkor da ne bodo čebele od gladu pomrle. Na to je mislila tudi že državna oblast, ki je že odredila, da dobe čebelarji trošarine prost pitalni sladkor. Treba bo pač skrbeti, da pride pitalni sladkor pravočasno, dokler bo še primeren čas za pitanje. Letos bo na to še posebno paziti, ker je že seda precej hladno in je verjetno, da bo mraz mnogo prej pritisnil kakor običajno. Že zaradi tega ni odveč opozarjanje na pravočasno dobavo sladkorja, ker se pri nas tako raH ■> dogaja, da se potrebne stvari Ie prekatno dobe. Panjem, ki nimajo dovolj hrane za zimo in jih bo treba pitati, je najbolje odvzeti in izpihati ves med, ki ga imajo in ga potem mešati s sladkorno raztopine. Kakor je iz časopisnih vesti razvidno, bo pitalni sladkor mešan s papriko. Ker pa paprika ni primerna za čebele, je najprimernejše, če čebeilar topi pitalni sladker v mrzli in ne v topli vodi ter sproti zmes paprike pobira z najfinejšim sitom toliko časa, da je sladkorna voda čista in brez paprike. Tudi ni dobro, če paprika predolgo stoji v vodi. ker postane tako tekočma pekoča. Zato se tudi priporoča topljenje slaokorr^e sipe v mrzli in ne v topli vodi. Taljenje v mrzli vodi gre sicer počasneje, vendar je to priporočljivo, S pridnim mešanjem sladkorja se pa pospeši topljenje. 2e razstopljeni sladkor je dobro še enkrat precediti skozi dobro platneno krpo, da tako ostane vsa paprika na krpi. Med precejšnjem naj se krpica večkrat izpere v čisti vodi da se ta- ko dobi kar najčistejša tekočina in kar največ prosta paprike. Sladkorni tekočini pa naj se primeša še nekoliko izpihanega medu. Čebelar, ki hoče pitati s toplejšo tekočino, naj pred pitan jem s'adkorno in medeno vodo nekoliko segreje. Športni pregled Ljubljana. 16 septembra V rn. kolu prvenstva slovenska lige so bile včeraj odigrane štiri tekme, od katerih, je ena spet končala z majhno senzacijo. Amaterjem iz Trbovelj se je namreč posrečilo poraziti na domačih tleh že drugega resnega, tekmeca, namreč ISSK Maribora, ki so ga. odpravili s 4:2. Z enakim rezultatom je zmagala tudi Ljubljana na Jesenicah nad Bratstvom, a Kranj, ki doslej tudi še ni utrpel poraza, je v Ljubljani zmagral nad Marsom 2:1. Železničarji so po šibki igri v Mariboru tesno zmagali nad Olimpom 2:0. V hrvatski ligi je železničar zmagal nad Saškom 4:1. Hašk nad Splitom 5:2, Con-cordia nad Slavijo z 10:0, Varaždinska Slavi ja pa nad Bačko 2:1. V rbski ligi je BSK porazil ŽAK6:1, Jugoslavija Vojvodino 6:3. sarajevska Slavi ja Bato 2:0, dočim sta Bask in Jugoslavija iz Jabuke remizirala 1:1 in prav tako Gradianski iz Skopljater Jedinstvo z 2:2. V Splitu je bil v soboto prvi del plavalnega tekmovanja med Madžarsko in reprezentanco hrvatske banovine. Hrvatski listi so bili ves teden polni optimist enih. prognoz. češ. da bodo plavalci hrvatske zveze boljše odrezali proti Madžarom kakor pa je reprezentanca Jugoslavije minulo nedeljo v Segedinu, a doživeli so poraz v vseh točkah in lahko se reče blamažo. Reprezentanca je morala nastopiti okrenjena, ker Srba Ciganovič in Samar- džić nista hotela nastopiti v trikoju s hrvatskim grbom, a 2ižeki ki je sicer star-tal, je plaval za Slovenijo. V ostalem se 2ižku tudi to pot ni posrečilo, da bi se revan ži ral Tatosu v borbi na 400 m. Tatos je bil prvi s 4:49.5, Žižek drugi s 4:50.6. V vseh ostalih točkah so tudi zmagali Madžari, ki so postavili tudi nov evropski rekord v štafeti 4x200 m prosto z 9:10.6, prav tako tudi na 100 m hrbtno dame z 1:22.3. Koina svetla točka, tekmovanja je bil \vrter-polo. kier so Hrvati napram re-nomiranemu nasprotniku dosegli neodločen rezultat 3:3. Včeraj je bil v Mariboru lahkoatletski miting Rapida. na katerem ao startali predtavniki raznih lahkoatletkih klubov Slovenije. Kljub slabemu vremenu so bili nekateri rezultati prav ocUičrti in velja omeniti skok ob palici. Kjer je Oroszv postavil nov slovenski rekord s 3.60, v metu kopja pa je Mauser dosegel 60.27 m. Seznam največjih zapravljivcev je sestavil neki kulturni zgodovinar Neki kulturni zgodovinar je sestavil se-znal največjih zapravljicev, kar jih pozna zgodovina sveta. Gotovo ne bo nikogar presenetilo, da je prišel v ta seznam tudi rimski cesar Nero. Zanimivo je pa njegovo dejanje največje zapravljivosti, da je dal svojo umrlo ženo Poppaeo sežgati na grmadi, zloženi iz cimetovega lesa. To je bilo največje razkošje, kar si ga je mogel dovoliti človek v takratnih časih. Cimetov les so vozili iz Indije in arabski trgovci, ki so ga prodajali, so si ga dali odtehtati z zlatom. Rimljanka Antinoa je nosila v vsakem ušesu bisere na verižici in imela jih je toliko, da so ji segali do bokov. Kalif Ma-mun je povabil na svojo svatbo 2.000 gostov in gostil jih je skozi 30 dni. Pred gostijo so metali med svate listke, na katerih je bilo napisano ime grunta, krasnega konja ali dragocenosti, ki jo je dobil v dar gost, kateremu se je posrečilo dotični listek pobrati. Eden največjih zapravljivcev je bil Karel Smeli Bourgundski. Samo za eno gostijo si je namreč dal napraviti krasno obleko, vredno 2,000.000. Fernando Cortez, osvajalec Mehike, je dal svoji nevesti napraviti pet nakitov iz ogromnih smaragdov, ki je bil vsak vreden pol milijona. Njegova nevesta pa tega dragocenega nakita ni dobila, ker je izginil v morju, ko se je potopila ladja, ki ga je peljala v Evropo. Velik zapravljivec je bil tudi ruski knez Potemkin. Njegov dom je porabil več denarja nego ves dvor carice same, katere naklonjenosti in ljubezni je bil deležen. Ko je priredil nekoč carici na čast veliko gostijo, so porabili samo za razsvetljavo 20.000 funtov sveč in vsaka izmed štirih italijanskih plesalk, ki so med gostijo plesale, je dobila 5.000 rubljev. 30.000 oblek je zapustila ruska carica Elizabeta, hči Petra Velikega. Vsako obleko je nosila samo enkrat in včasih je med plesom petkrat menjala obleko. Za obleke zelo navdušen je bil tudi saški državni minister grof. Briihl. Njegova garderoba je obsegala 17 velikih sob. Imel je krasne obleke, toda vsako je oblekel največ dvakrat. Na leto je potrošil za obleke 3,000.000 dolarjev. Tudi A -gust Sitni je razmetaval denar. Samo njegova letna rezidenca Muhlberg, kjer so nosili vojaki uniforme vse obšite z zlatom, je veljala letno 5,000.000 dolarjev. Francoski maršal Bassonpierre si je dal narediti 30 gala oble**, za vsak dan v mesecu eno in vsaka je veljala okrog 80.000 frankov. V času drugega cesarstva je živel v Franciji piei nč Delatin, ki je nakupil 100 kašmirskih skodelic v skupni vrednosti 1,050.000 frankov. Največji zapravljivec našega stoletja je bil pa francoski grof Boniface de Castellane, ki se je poročil s hčerko miljarderko Goul-da in je v 10 letih pognal vso doto svoje žene v znesku 15 milijonov dolarjev. Japonske rdeče ribice 1600 let je minilo približno, odkar so bile v južni Kitajski odkrite rdeče ribice. Pred 400 leti so jih prinesli na Japonsko, kjer jih še zda i goje. Te ljubke ribice so postale na Japonskem važen izvozni predmet. Napolnile «5 vse evropske akvarije. Zdaj je na Japonskem 2000 podjetij, ki se pečajo z rejo drobnih ribic za akvarije. Razen tega je pa še nešteto amaterjev, gojiteljev rdečih ribic. Na Japonskem se zleze približno 90 milijonov rdečih ribic in izvozna trgovina z njimi je prekosila Kitajsko kot matično deželo. Rdeče ribice se dele v 27 glavnih vrst, te pa zopet po izvozu na kitajske, japonske in križane. Japonci pazijo zlasti na barvo in lepo obliko rdečih ribic. Večkrat se pa posrečijo rejcem zelo grdi primerki, kakršnih ne morejo spraviti v denar. Temeljna rejna poteza pri rdečih ribicah je vodoravni rep, ki stoji pri nevzrejenih vrstah navpično na telo. Repna plavut se pri negovanih ribicah odlikuje po dolžini ali širini, večkrat je podobna pahljači ali šopku. Glavo ima čudovite oblike, oči so nasajene na čelo ali pa mole iz glave kakor teleskopi. Pestre luskine spominjajo često na mozaik. Največ rdečih ribic izvažajo Japonci v Ameriko, in sicer večinoma pozimi. ZAHVALA Za vse dokaze sočutja in sožalja ob priliki težke izgube moža, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Marija Vouka zvan. drž. železnic v pokojn se najlepše zahvaljujemo. Posebno hvalo izrekamo g. dr. Jamaku Miru za trud in požrtvovalnost v težki mučni bolezni, gg. iz direkcije drž. železnic, pevskemu društvu >Sloga«, »Starim mornarjem«, Sokolu, darovalcem vencev in ŠopkOV, kakor VSem, ki SO spremljali njegove zemaKe ostanke na zadnji poti. LJUBLJANA, 16. septembra 1940. Žalujoče rodbine: _ VOUK, BENČIĆ, OBERSNEL, SVETE in ostalo sorodstvo. Krinka [ llu 190 ni Ali mu pa ni bilo treba več poguma, če jo je hotel ubogati, kakor pa za plezanje po strmih skalah? Jel je plezati po skali, oprijemajoč se vsakega izmed njih štrlečega kamna. Pomagal si je z rokami in nogami, dokler ni priplezal do nekakšnega ozkega balkona, tako blizu Micheline, da je mogel nekoč sprejeti z njenih rok rožo, ki mu jo je podala. To je bila prva misel, ki mu je šinila v glavo. Iz žepa je potegnil torbico, ki jo je vedno nosil tako na srcu, in iz nje je vzel suho, orumenelo rožo. Pokazal jo je Michelini rekoč: — Ali se Še spominjate? — Ah, vi me še vedno ljubite! — je vzkliknila. — A vi, Michelina? — Vi še vprašujete... Da, ljubim vas Herve, ljubim vas. Ali bi bila vse to pretrpela, če bi vas ne ljubila? Tako globoka bolest je odmevala iz njenih besed, da se mu je skrčilo srce. — Torej ste trpeli? — Dali sem trpela? Ozrl se je v njo ves presenečen, kajti tega ni pričakoval. Ko jo je tako hladnokrvneje ogledoval, je opazil resnobo njenega sedanjega izraza Videl je, da je bleda in da leži globoka senca bolesti v njenih očeh. — Dali sem trpela? — je ponovila Michelina. — V skrivnosti vaše odsotnosti med tem strašnim procesom? Kaj ne veste, kaj se je govorilo, kaj se je pisalo, kaj so listi objavi j ah? Herve je odgovoril s posebnim izrazom: — Torej je vaš oče premagal vse? Mar ne? Ni odgovorila. Po kratkem molku je zašepetala: — Mojo mater je to ubilo. Ce bi mi ne bila misel na vas v oporo, bi bila umrla tudi jaz. — Ali niste dvomili v mene? — je vzkliknil v strastnem strahu. *^ — Nikakor ne, Herve, niti za trenutek nisem dvomila. Toda ... — Toda, kaj? —je vprašal Herve. — Toda bala sem se tega, kar prinesete v svoji notranjosti ob povratku s skrivnostnega potovanja, na katero vam nisem smela slediti, čeprav samo v mislih. — Nazaj prinašam svojo ljubezen, — je dejal. — Nič drugega? Z velikimi temriimi očmi mu je pogledala v dno duše. Odvrnil je pogled od nje. — Vi nočete odgovoriti, Herve? — Ničesar nisem odkril, kar bi naju moglo ločiti. — Ali je to res? Obraz ji je zažarel. Spoznal je, kako ga ljubi, k?ko kruta in mračna tesnoba je stisnila to mlado srce. — O, oboževana Michelina, ozrite se name! Mar bi bil tu? Mar bi bil prišel zasnubit vas in dati vam znova svojo besedo, če bi nama bilo prepovedano ljubiti se? — Toda vaša mati? — Moja mati bo vaša mati. Ona nima razen najine sreče ničesar več na svetu. Michelina je hotela izpregovoriti, pa je obmolknila, kakor da jo je premagalo ganotje. Čez nekaj časa so njene ustne kar same izpregovorile: — Ali je odpustila moji materi tisto strašno srečanje? Ali je odpustila moji ubogi materi, ki je ni več med živimi? Herve jo je brž potolažil. — Kako daleč je bilo tisto srečanje na plesu, s katerim se je bila pričela cela vrsta njunih srečanj! Kakšno vlogo je igrala takrat markiza Laurencie! Zakaj se je bila tako hitro izkadila njena jeza? Zakaj se je naslednjega dne opravičevala? Mladi grof je obstal za hip pri tem spominu zatopljen v svoje sanje. Toda zagonetka se mu je zdela važna. Gotovo je imela mirna in brezpomembna Laurencie samo privide, pričarane po ča-rodejnem povzročitelju vsega, kakršen je bil njen mož, katerega je tako dolgo oboževala. — Spomin vaše matere je vreden vsega spoštovanja in sočutja. Izgovoril je te besede kot naravno posledico svojega razmišljanja, ne da bi pomislil na reči nek, ki bi ga utegnile doseči. — Zakaj vse sočutja? — je vprašala Mk&ehna. — Ubožico je razburila vsaka beseda. — Po Her-vejevih besedah in ob prisiljenem izrazu njegovega obraza je dosegel njen nemir višek. — Ne govorite o mojem očetu!... Ce me ljubite Herve, mi recite, da spoštujete tudi njega, da se vam smili tudi on. V mojih očeh je namreč zelo nesrečen. — Dali vas ljubim? — je ponovil Herve z očitajo čim glasom. — Da. Ah si morete misliti zvezo najinih src, če je vase srce v nasprotju z mojimi otroškimi čustvi? — Vaša otroška čustva so mi sveta, kakor vse, kar živi v vaši čudoviti duši. — Vaše vedenje žali ta čustva, Herve, Mladi grof ni odgovoril. Bil je zelo bled-Michelina ga je vprašala s prosečim in mirnim glasom, toda ne da bi mu delala očitke, marveč, da bi mu iztrgala resnico: — Zakaj ste bili tako neprevidni, da ste zopet plezali po teh skalah, če bi ne bilo več nesoglasja, ki vas je nekoč prisililo do tega? Zakaj niste prišli naravnost k meni na dom? Ko sem vas zagledala na tej nevarni poti, sem prvi hip mislila, da gre zgolj za vrtoglavost in da ste me hoteli za vedno najti tam, kjer sem bila tako kruto ločena. Ali je bila taka sladka misel res pravi vzrok, dragi Herve? Ali pa je vas kaj drugega zadržalo, da niste prišli v grad Valcor, da bi se tam srečali z mojim očetom? Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran // Za upravo in inseratni del lista Oton Cnristof // Vsi V Ljubljani