SEJA OBČINSKE KONFERENCE SZDL Izhodišča za izdelavo socialnega programa v naši občini V prejšnji številki smo objavili Poročilo o delu občinske organizacije SZDL v minulih dveh letih in Programska izhodišča za delo občinske konference SZDL za prihodnji dve leti. Danes pa objavljamo še gradivo za preostalo točko z dnevnega reda programske seje, ki bo 22. novembra 1989. To so Izhodišča za izdelavo socialnega programa v naši občini. So dejansko le izhodišča in usmeritev, ki se mora v vseh okoljih in na vseh ravneh še konkretizirati. Vsekakor pa je za to obdobje, ko vsi nekako umaknjeni vase le čakamo kaj in kako bo v prihodnjem letu, kako bo kakšna zveza ali stranka organizirana, koliko bo v občini še občinskega in podobno, kar presenetljivo in za socialistično zvezo nadvse pohvalno, da se loti najbolj neprijetnega področja naše današnje usode, socialnega področja. Gradivo sta pripravila Niko Lukež, predsednik OK SZDL in Breda Papež, sekretarka OK SZDL. I. Socialna politika in socialni programi Zaostrene družbenoekonomske in zlasti socialne razmere, ki se vse bolj poslabšujejo, terjajo bolj kot kdajkoli poprej razvojne pro-grame, tako na ravni družbenopo-'itičnih skupnosti kot tudi v kra--vnih skupnostih in podjetjih iroma delovnih organizacijah. Številne strokovne analize nas opozarjajo, da morajo razvojni programi vsebovati tudi socialne programe, ne le kako blažiti soci-alne pretrese, kako zagotavljati socialno varnost, ampak tudi soci-alne programe v funkciji razvoja, kot činitelje večje spodbude za delo. Seveda se ob tem zastavlja vprašanje, kakšna je vloga in kakšne so naloge družbenopolitič- nih organizacij, skupščin, druž-benopolitičnih skupnosti in njiho-vih izvršilnih organov, upravnih organov, strokovnih institu:ij pa tudi družbenih organizacij ir. dru-štev pri oblikovanju in uresniče-vanju teh programov. Kai storiti? Že za leto 1990 je treba v delov-nih organizacijah in krajevnih skupnostih, v občini, mestu in republiki izoblikovati socialne programe, ki naj bodo sestavni del razvojnih programov. Sodelu-jejo vsi zgoraj našteti, pač glede na pnstojnosti, sprejmejo pa naj jih zbori delavcev oziroma skupš-čine krajevnih skupnosti ali ob-čine, mesta in republike. Socialne programe bi morali iz-delati na osnovi na novo izdelane socialne politike, ki bi morala vse-bovati ne samo razreševanje vse večjih socialnih problemov, in kako jih lajšati, temveč tudi iskati smeri in činitelje preventivnega delovanja, tako da bo socialna po-litika dejavnik razvoja. Zato pa mora predvideti vse pasti in čeri našega nadaljnjega razvoja in iskati take elemente socialne poli-tike, ki bodo bogatili kakovost dela in življenja. To pomeni tudi spremembo mišljenj, programov in dejanj, od družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, kakor tudi skupščin družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršilnih organov, stro-kovnih institucij in zavodov, ki delajo na tem področju. Ko Cen-ter za socialno delo Ljubljana Mo- ste-Polje ponuja nov kvaliteten način delovanja, preventivno delo, to pomeni seveda tudi več sredstev, kar pa ne more in ne sme biti razlog, da te pobude za-vračamo. Kaj storiti? V vsaki družbenopolitični orga-nizaciji, posebej v Socialistični zvezi, sindikatih, Zvezi komuni-stov, ZSMS, ZZB NOV, kakor tudi v družbenih organizacijah in društvih, kmetijskih zadmgah in drugih, morda preko občinske konference SZDL izoblikovati vi-dike socialne politike danes, tu-kaj, za zdaj in jutri, že v letu 1990 ter jih vgrajevati v programe de-lovnih organizacij, krajevnih skupnosti, občine, mesta in repu-blike kot nujne sestavine razvoj-nih programov. Pri oblikovanju razvojnih ozi-roma socialnih programov mo-ramo upoštevati, da v Sloveniji, še posebej v Ljubljani, gradimo na osnovi ustavnih dopolnil in ustavnega zakona nov komunalni sistem, ki bistveno spreminja - zmanjšuje vlogo krajevnih skupnosti, še posebej pa položaj občin, še zlasti v Ljubljani, kjer vrsto izvirnih, ustavnih funkcij prevzema mesto. Eno od temelj-nih vlog in nalog mesta je izenače-vanje pogojev za življenja in delo ljudi v Ljubljani. Kaj storiti? Glede na spremenjeni komu-nalni sistem v Ljubljani je treba izdelati kriterije in merila ter pri-oriteto za uveljavljanje izenačeva-nja pogojev za življenje in delo ljudi v Ljubljani in iskati nove poti in možnosti za njihovo uve-ljavljanje ob krepitvi lokalne avto-nomije krajevne skupnosti, ob-čine in mesta oziroma samouprav-ljanja. Pri oblikovanju socialne poli-tike in socialnih programov kot elementov razvoja naletimo na os-novno dilemo, kako delovati pre-ventivno, če je planiranje podjetij svobodno in prostovoljno, druž-benopolitična skupnost pa ne sme ne z zakoni niti s svojimi plani »spodkopavati« planov podjetij. To ne velja za komunalno gospo-darstvo in družbene dejavnosti. (nadaljevanje na 4. in 5. strani) Izhodišča za izdelavo socialnega programa v naši občini (nadaljevanje z 2. strani) Odpira se osnovna dilema, če je planiranje v gospodarstvu prosto-voljno in neobvezno, kateri so ti-sti vzvodi, ki omogočajo družbe-nopolitični skupnosti, da lahko spozna, predvidi in ukrepa že prej, preSen pride do ekonom-skih in tehnoloških presežkov, stečajev oziroma zapiranja gospo-darskih organizacij. Dejstvo je, da se po obstoječi zakonodaji dijižbenopolitična skupnost po-javi koi odgovoren činitelj šele ta-krat, ko pride do stečajev in pere-čih vprašanj nezaposlenosti. Po-leg tega pa so vsi vzvodi razpršeni po različnih področjih in institu-cijah (od Samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje do soci-alnega varstva) in vsi ti delujejo le kot razdeljevalci, manj pa kot os-novni vzvodi za uresničevanje razvojno-socialnih programov. Kaj storiti? Prek delegatov in delegacij ob-činske in mestne skupščine je treba postaviti to dilemo pred Zbor občin in Zbor združenega dela republiške skuščine, da jo sistemsko razrešijo. V občini je treba kljub temu, da ai zakonske podlage za to, ponovno iskati ozi-roma spodbuditi vsa podjetja ozi-roma organizacije združenega dela, kakor tudi delovne skupno-sti, da izdelajo program razreše-vanja tehnoloških in ekonomskih presežkov v svojih organizacijah. II. Globalni problemi razvoja naše občine 1. Močno, prekomemo anesna-ženo okolje. Tako rekoč v ceniru občine, kjer so skoncentrirana stanovanjska naselja z več 10.000 prebivalci, se nahajajo predelo-valna, kemična in gradbena indu-strija, Tennoelektrarna-To- plarna, Petrol, ranžirna postaja in tovorna postaja ŽG, BTC in še kaj. Tako okolje povzroča ne samo zdravstvena temveč tudi kričeča socialna vprašanja. Vemo namreč, da se iz Štepanjskega na-selja izseljujejo, kakor tudi že iz Novih Fužin, socialno močnejši prebivalci, socialno nižji pa osta-jajo. V hribovitih predeUh naše občine, kjer pijejo vodo ljudje iz lokalriih vodnih virov, so ti pre-ležno nezdravi. Kaj storiti? Že letos je treba v razvojnem planu občine in mesta zagotoviti izdelavo katastra onesnaževalcev vode, zraka in hrupa in na tej osnovi izdelati kriterije in merila za postopno zdravitev in bogate-nje okolja. Izdelati moramo plan z nosilci in izvajalci, katere orga-nizacije združenega dela oziroma podjetja bodo lahko izvršila sana-cijo na obstoječi lokaciji, katere pa bodo morale postopno spreme-niti svojo lokacijo in določliti, do kdaj. 2. Druga osnovna značilnost naše občine je zastarela tehnologija in neustrezna struktura gospodar-stva, ki veže nase pretežno nekva-lificirane deJavce. Zaskrbljujoče je, da v naši občini še vedno zapo-slujejo pretežno nekvalificirane delavce. To vprašanje je pereče tudi na nekaterih področjih druž-benih dejavnosti, kakor tudi v raz-nih strokovnih službah in upra-vah. Ta problem se še posebej zaostruje v tržni ekonomiji in že povzroča vse več problemov (Pa-pirnica Vevče, gradbeništvo), na katere smo premalo pripravljeni. Ker nimamo ustreznih podatkov nadaljnjega razvoja gospodarstva v občini, predvidenih presežkov delavcev, koliko delavcev bodo prekvalificirali za lastne potrebe, koliko delavcev bo odveč in bodo iskali delo izven podjetja oziroma ustanove, koliko bodo odprli no-vih delovnih mest in podobno, smo v občini nemočni, tako da niti občina niii strokovne organizacije in zavodi ne morejo delovati pre-ventivno. Kaj storiti? V razvojnih planih občine in mesta je treba priporočati vsem odgovornim v podjetjih in drugih organizacijah, da v lastno dobro vendarle analizirajo, ocenijo in pripravijo programe prekvalifika-cij delavcev, napovejo število de-lavcev, ki jih bodo morali sprostiti v svoji delovni organizaciji in pri tem navesti tudi, kakšno pomoč bi potrebovali tako od občine in me-sta, kot tudi od ustreznih poklic-nih institucij - Zavoda za zaposlo-vanje, šol ipd. 3. V občini so Stevilna večja nova »mlada« naselja, prav tako pa tudi »stara« in socialno šibka. Soci-alno stanje upokojencev je v neka-terih naseljih več kot zaskrblju-joče. Stevilni upokojenci vzdržu-jejo z minimalno pokojnino tudi dve ali več oseb. Vse bolj pereče je tudi zdravstveno stanje starejših občanov. Delavec in upokojenec v mestnem središču živi mnogo težje kot v primestnem in vaškem, saj hrana, stanovanje, energija in drugo postajajo z vsakim dnem vse dražji. Pa tudi na podeželju, zlasti v hribovitih predelih, so med sta-rejšimi kmeti pereči socialni pro- blemi. V večjih novejših naseijih prevladujejo mlade družine. V Novih Fužinah še vedno nimajo urejenega otroškega varstva, jutri se bo že postavilo vprašanje prena-trpanosti osnovne šole. Tudi v drugih novih naseljih - v Šte-panjskem naselju in Novih Jaršah - mladi nimajo skoraj nikakrSnih prostorov za družabno in kulturno življenje, razvedrilo, šport in re-kreacijo. V teh naseljih se tudi stalno povečuje mladinski krimi-nal. Kaj storiti? V sleherni krajevni skupnosti in občini je treba že v prihodnjem letu analizirati in oceniti stanje mladih in upokojencev in uskla-diti prizadevanja tako v »preven-livnem« kot v »kurativnem« po-giedu vseh činiteljev v krajevni skupnosti in občini od družbenih organizacij in društev, samou-pravnih organov v krajevni skup-nosti in upravnih organov v občini ustreznih zavodov, kot tudi druž-benopolitičnih organizacij. 4. Nacionalna problematika je v haši občini zelo pestra. Med prebivalci je 20% občanov iz dru-gih republik in pokrajin, v posa- meznih delovnih organizacijah, zlasti v gradbeništvu in komunali, pa jih je veliko več. Odprta so socialna vprašanja, družbene, po-lilične, kulturne, rekreativne in druge dejavnosti teh občanov. Kaj storiti? V organizacijah združenega dela, v krajevmh skupnostih in v občini bi morali napraviti analizo odprtih vprašanj in na tej osnovi pripraviti programe> kako reševati ta vprašanja in kako te prebivalcc enakovredno vključevati v druž-beno in družbenopolitično delova-nje. Pri tem naj bi sodelovale tudi družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva. 5. V Ljubljani je vse večja koncen-tracija prebivalstva. Prav zaio je vse bolj pereče vprašanje pridobi-vanja primernih zazidalnih povr-šin in stanovanj. V naši občini smo zgradili v Ljubljani, verjetno pa tudi v Sloveniji, največ solidar-nostnih stanovanj. Tu gre za vzdr-ževanje in plačevanje stanann, ki nenehno narašča. Cena m2 stano-vanja in zemeljišča z vsemi komu-nalnimi prispevki v Ljubljani pre-komerno narašča. V Ljubljani, v naši občini, je vse več potreb po stanovanjih zlasti za mlade dru- žine. Kai storiti? Že v prihodnjem letu je treba napraviti analizo o ceni stanovanj, zemljišč, komunalnih prispevkov itd. in jih primerjati z drugimi mesti in na osnovi tega ugotoviti, zakaj smo v Ljubljani verjetno naj-dražji ter kaj storiti za pocenitev oziroma kako omogočiti pridobi-tev stanovanj. 6. Davčna politika - V dobro or-ganiziranem tržnem gospodarstvu in osmiselnem družbenoekonom-skem socialnem sistemu poteka prerazoreditev bogastva od boga-tejših k socialno šibkejšim prav gotovo s progresivnim davčnim sistemom. Ta je korektiv socialne diferenciacije, ki se pri nas s krizo poglablja. Kaj storiti? Treba je dati pobudo v republi-ški skupščini, da se ponovno ovrednoii davčni sistem, da bo tudi la v funkciji socialne politike in da bo eden vzvodov razvoja in osnovnih predpogojev za enako-merne prerazporeditve bremena stabilizacije, prestrukturiranja go-spodarstva in reševanja perečih so- cialnih "roblemov. 7. Izobraževanje - Glede na strukturo zaposlenih ugotav-ljamo, da imamo v naši občini pretežno večino zaposlenih brez in z osnovnošolsko izobrazbo; to šte-vilo celo narašča. Analize prav tako kažejo, da je v naši občini v Ljubljani največji osip med os-novnošolsko populacijo. Ugoto-viti bi morali tudi, glede na razvoj občine, kakšne so potrebe po prekvalifikaciji delavcev, potrebe po ustrezni strokovni izobrazbi in v mestnem merilu prikazati po-trebe po učnih prostorih, ki so z analizo v Ljubljani že nakazane, soočjtj pa jih moramo še s potre-bami in zahtevami organkacij združenega dela, tako gospodar-stva koi tudi družbenih djeavnosti in drugih. Kai storiti? Že v razvojni plan občine za ieio 1990 je treba vključiti osnovnošol-sko izobraževanje iz dela in ob delu, analizirati kvaliteto dela na-ših osnovnih šol, ugotoviti vzroke za slabo stanje in predvideti ukrepe za reševanje teh vprašanj. Skupaj z delovnimi organizacijami in ustreznimi strokovnimi organi- zacijami in organi moramo ugoto-viti dejanske potrebe organizacij združenega dela po strokovnih de-lavcih v prihodnje. III. Družbene organizacije in društva Naša strmljenja bodo morala biti usmerjena bolj kot kdajkoli doslej tudi v smer preventivnega delovanja in ne le v kurativno ozi-roma v blaženje perečih socialnih vprašanj. Obstaja vrsta društev: Rdeči križ, Društvo invalidov, Društvo upokojencev, Zveza pri-jateljev mladine ipd., ki v okviru svojega programa izvajajo tako preventivno kot tudi kurativno vlogo na področju socialnega si-stema. Njihovo delovanje, ki se prične z evidentiranjem socialno šibkejših, nudenjem pomoči v de-narju in obleki, pomoči pri zgoto-vitvi letovanja otrok in starješih, ki si sicer lega ne bi mogli privoš-čiti, pomoč pri zaposlitvi teže za-poslivih struktur in še bi lahko naštevali, je lahko komplemen-tarno delovanje družbenih insti-tucij v okviru socialnega sistema. Neizmerljivo je njihovo delo na področju humanizacije odnosov med ljudmi. Delo je naravnano: človek človeku. Dejstvo je, da tam, kjer se ta odnos instituciona-Iizira, oziroma se v ta odnos vrine posrednik, zgubljata občutek soli-darne pomoči tako dajalec kot tudi prejemnik. Kaj storiti? V okviru nove zakonodaje, ki se veže na ustavni zakon, bo treba opredeliti, katere so tiste dejavno-sti družbenih organizcij in dru-štev, ki spadajo v nacionalni pro-gram in ki ne bodo več predmet sporazumevanja v samoupravnih interesnih skupnostih. Za zago-tavljanje nacionalnega programa bo odslej odgovorna država. Družbeno pa moramo opred.eliti alternativne vire sredstev za izva-janje tako imenovanih B progra-mov, ki jih družba potrebuje, vendar sama ne bo zmogla vsega finančnega bremena. IV. Strokovne družbene institucije Uresničevanje celovitega social-nega programa postavlja v ospre-dje novo vlogo strokovnih institu-cij kot so zavodi za zaposlovanje, centri za socialno delo, zdrav-stveni domovi itd., ki bodo bftlj kot dosedaj v funkciji razvoja, nt pa zgolj družbeni gasilci. Kaj storiti? Podpreti je treba tendence, ki se že od osemdesetih let pojavljajc v strokovnih krogih v smislu pre ventivnega socialnega pristopr uporabe skupnostnih metod soci-alncga dela, spodbujanja samopo-rnoči in samoorganizacije, spod-bujanja prostovoljne pomoči po sameznikom in družinam itd. Ta strokovna orientacija predpostav Ija spremenjeno organiziranost ter spremenjen način delitve sredstev socialnega varstva. Sprememba b; morala biti takšna, da bo zagotav-Ijala možnosti za socialno inovira-nje, ki je pogoj za uresničevanj* strokovne vrednosti orientacije. Podpreti je treba tudi vse tistc ukrepe, ki blažijo problem brez-poselnosti, od izgradnje računal niško podprtega sistema, ki vklju čuje ponudbo in povpraševanj< delavcev, intenziviranje poklic nega svetovanja, organizacij izc braževalnih programov za kri-tične skupine (suficitarni poklici brez izobrazbe, težje zaposljivi) bolj kot doslej pa uveljavljanje iu štituta samozaposlovanja.