Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25"— polletno ... K 12"50 četrtletno ... K 6"30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Št. 156. Telefonska številka 6$. Celje, v sredo, 13. julija 1910. Čekovni račun 48.817. Leto II. Škandali v nemški krščansko-socijalni stranki Minule dni nam je prinesel brzojav vest, da je desna roka umrlega kršč. soc. vodje dr. Luegerja, glavni branitelj in zagovornik svete vere na Dunaju, drž. in dež. poslanec, delegat, član dun. mestn. sveta, Axmann — izstopil iz vseh teh korporacij. — Ta izstop je imel vse znake vunbaciteljstva. Kako in zakaj je došlo do tega? Povedali bodemo celo Axmannovo historijo, ker je preznačilna za versko in politično moralo nemških krščanskih socijalcev, zvestih zaveznikov in vzvišenih vzgledov slovenskih klerikalcev. Axmann je bil svoje dni trgovski pomočnik pri židovski tvrdki Pollak in je bil tiste čase liberalec židovske barve, pristaš one stranke, katera je ta-čas vladala na Dunaju. Ko pa se je vsled Luegerje-vega ruvanja začela v 90 letih utrjevati na Dunaju kršč. soc. stranka, je izvohal zviti Axmann takoj, kam mu je iti: prelevil se je v klerikalca, vstopil v društvo trgovskih pomočnikov in začel tamkaj delati vodo za Luegerja. Metal je po njegovem vzgledi' z demagogičnimi gesli krog sebe in se je lotil enakih politični sleparij in prevar kakor cvetejo sedaj tudi po Slovenskem. Axmanu se je tudi v resnici posrečilo spraviti del trgovskih pomočnikov v klerikalni tabor, s čemur se je neizmerno prikupil Luegerju, kateri je videl v njem »moža bodočnosti«. Baje je o njem rekel: On sicer ni čisti značaj, ali zmožen je razhujskati tudi najtrdnejše organizirano nasprotno stranko. In takih delavcev so rabili klerikalci. Axmann je zato tudi naglo napredoval. Trgovski pomočniki so sicer odpadli od njega, ko so ga prav spoznali, ali tačas je bil Axmann že na gor-kem. L. 1897 je bil izvoljen v državni zbor — in hitel je, da bi si zbil iz mandata in svojega političnega vpliva čim več denarja. Na eni strani je divjal proti »brezvercem« kot največji zelot, hujskal v boj du-hovništvo in govoril o visokih krščanskih idealih — na drugi je pa zlezel v upravni svet družbe dunajskih klavnic, dalje je ustanovil posebno stavbeni-ško tvrdko Axmann in dr., igral prve gosli v kršč. soc. društvu trg. pomočnikov, zbiral denar za sirotišnice in bil v pripravljalnem odboru za zgradbo istih — sploh bil je zraven, kjerkoli se je šlo za korito ... Lansko leto pa so se začele govoriti o njegovih poslih razne sumljive stvari. Socijalistično in nem-školiberalno časopisje je postalo pozorno in pričela se je proti njemu časnikarska gonja, ki ni ostala brez utiša tudi na kršč. soc. volilstvo. Axmann je začutil, da se mu majejo tla pod nogami — in skušal se je rešiti. Sel je med prve in najbolj glasne branite-lje nemškega značaja dunajskega mesta, hujskal je proti Čehom in vsem dunajskim Slovanom — samo da bi odvrnil javno pozornost od sebe in svojih svetih lumparij. Toda kamen se je pričel valiti — Umrl je Lueger, njegova glavna zaslomba in mestni svetnik Hraba je na javnem shodu očital svojim somišljenikom korupcijo in nepoštene manipulacije z javnim denarjem. Vse je takoj vedelo, da lete očitki na Bielohlawka in Axmanna. Proti Hrabl je bila vložena tožba — a stvar se je zavlačevala in zavlačevala, dokler ni poštenjak Hraba spoznal, da je le bolje sedeti z Rielohlawki pri koritu kakor pa pridigati pri suhem kruhu moralo in politično poštenost. — Dal je znano izjavo, ki bi mu naj za preklic obdolžitev ohranila njegove mandate; a te izjave dunajski meščanski klub — ni vzel na znanje! Bilo je spočetka jasno, da Hrabova očitanja niso brez vsakega stvarnega temelja; tega dejstva tudi njegova koritarska izjava ni mogla spremeniti. Javnost se je lotila te zadeve — in kršč. socjalci so videli, da ne gre več zakrivati škandala: in prisilili so Axmanna, da je izstopil. Morda pride še vrsta na Bielohlawka... Da je prišlo v kršč. soc. dunajskem meščanskem klubu do odklonitve Hrabove ponudbe in do korakov proti Axmannu, je samo strah pred sodnijo in znak slabe vesti. Sedaj pa se celi svet ukvarja Z dejstvom, da je vedel Lueger, vedel Gess-mann, vedel Weisskirchner za Axmannove čine — trdi se, da je iz blagajne društva kršč. soc. trgovskih pomočnikov naravnost ukradel 35 tisoč kron — a vsi so molčali in tako valili javno zaničevanje in sokrivdo na celo kršč. socijalno stranko ... Vendar pa še dunajskim kršč socijalcem ni zadosti z enim škandalom. Pri seji dunajskega občinskega odbora dne 8. t. m. se je naenkrat pokazalo, da je stal Luegerjev pogreb — 69 tisoč kron! Došlo je do silnega kriča opozicijonalcev in večina si ni vedela drugače pomagati ko z nasiljem. Ne da se tajiti: iz kršč. soc. stranke se je začel razširjati neprijeten duh notranje gnjilobe in korupcije. Gotovo je, da so dosedanja odkritja le še začetek škandalov... Pokazala se je nizkotna klerikalna politična morala v celi svoji nagoti: ista morala, katera je sedaj merodajna tudi na Slovenskem. Priobčili smo pred kratkem članek o politični značaj-nost pri nas — in pojavljajo se nam sedaj, ko kon-statiramo počasni propad in razpad v nemški klerikalni stranki, pred očmi z rožnimi venci rožljajoči denarja željni Verstovški, Benkoviči, Pušenjaki... in dolga, dolga vrsta njihovih bratcev na Štajerskem, Kranjskem, Koroškem in Primorskem. Ne motimo se, ako trdimo, da bodo ti Axmannovi somišljeniki in častilci spravili pri nas klerikalno stranko prej na pare ko si mislimo. Savinčanje in sosedje, v nedeljo, 17. julija, vsi v Žalec na veliko jubilejno veselico Ciril - Metodove družbe! 'Politična kronika. SLOVENSKI KLERIKALCI NA POBEGU? Mi smo včeraj izrazili svoje začudenje nad izjavo dr. Šusteršiča, da ne bode postalo za Bienertha usodno fakultetno temveč finančno vprašanje. O ravno istem predmetu poročajo »Slov. Narodu« iz Dunaja: »Kakor znano, se je vlada v svojem ofi-cijelnem komunikeju povodom odgoditve poslanske zbornice ravno nasprotno izrekla, da je namreč zaradi fakultete poslala parlament domov. Politični krogi komentirajo zgoraj omenjeno izjavo dr. Šusteršiča tako, da so slovenski klerikalci pripravljeni odnehati. Klerikalna »Reichspost«, ki ima najtesnejše zveze s slovenskimi klerikalci, je to danes tudi izrecno povedala. Cuje se pa, da okrog »Reichs-post« zbrani krogi celo že vedo, pod katerimi pogoji bi bili slovenski klerikalci pripravljeni odnehati od obstrukcije in dopustiti ustanovitev italjanske fakultete, ne da bi Slovenci dobili kako kompenzacijo za to.« — Ne bodemo še danes izrekli konečne besede o tej stvari, ker hočemo poprej slišati, kaj porečejo klerikalci. Ako se konečno res umaknejo in že drugič blamirajo Slovence na Dunaju, bi bila to politična lumparija, kakoršne še ni videl svet. boj med češkimi agrarci in klerikalci na moravskem. Pri dopolnilni volitvi za mandat češkega agrar-ca Ninka na Moravi (okraj Pribor) je zmagal klerikalec pater Horak s 1.310 glasovi proti agrarcu kmetu Bayerju, kateri je dobil samo 1.310 glasov. V volilnem boju za ta mandat piše Venkov: »Kako klerikalci agitirajo za svojega kandidata, se ne da popisati. Žganje, denuncijacije. laži, podkupovanje, sumničenje — to je njihovo orožje. Madžarske volitve niso nič proti temu, kar dela na Moravi sedaj klerikalna zbesnelost!« Brnske »Lidove Noviny« poročajo, da je ravno v volilnem času priredil nadškof Bauer birmo v okraju. Duhovniki so napravili povsod po birmovanju shode, na katerih je govoril pater Horak. Volilci so se morali pismeno obvezati, da bodo volili Horaka; kaplani so oblazili ves okraj itd. — kakor na Slovenskem! Češkim agrarcem bi mi, slovenski agrarci, nekaj povedali: doma se imajo boriti z enako gnjusno politično svojatjo ko mi tukaj na jugu — a na Dunaju so politični zavezniki naših klerikalcev ter jim pomagajo do ugleda iu moči... človeku je to zavezništvo toliko z naprednih kolikor s praktično-političnih ozirov zares ne-umljivo; kajti kakor hitro se kaj preobrne, bodo slovenski klerikalci prvi, ki bodo s češkimi vred lopnili po — agrarcih. Mi bodemo k temu rekli samo: prav vam bodi! V BOSANSKEM SABORU se je dosegla sloga med srbskimi poslanci in poslan- ic I SIT 12 Ko Oče Kondelik in ženin Vejvara. 70 Češki spisal Ignat Herrmann. — L avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. XXIX. Kje pa je gospod tast? Bil je sicer že mrak, ko so drdrali vozovi iz cerkve sv. Štefana, bilo je tudi — kakor vemo — že v drugi polovici listopada, vendar so bili na željo gospe Kondelikove vsi vozovi odprti. Celi svet naj vidi njeno hčer kot nevesto in tudi ta slavni sprevod, ki jo spremlja. Srčna želja gospe Kondelikove se je spolnila, zakaj ta dan je vladalo mirno, jasno vreme. In tako se je zgodilo po njeni volji. Drugače se je spomnila na vse, da se ne bi Pepica prehladila — zakaj šlo se je tu glavno za Pepico. Dala ji je napraviti okusen plašček iz belega atlasa, skrbno podšit z najmehkejšo volno in bogato okrašen. Ko so se vozovi začeli pomikati, je pogledala gospa Kondelikova, ki je sedela s stavbenikom Beč-ko v četrtem vozu, skrbno naprej, da bi videla, v katero smeri bodo zavili in obrnila se je k svojemu sosedu, ki je vse to vodil: »Ali vedo, kod morajo iti, gospod stavbenik?« »Vedo, vedo, milostljiva gospa, bodite brez skrbi. Vsak korak sem jim naznačil. Pojdemo po Šte-fanski ulici doli, čez Vaclavski trg, po Sadni ulici, Ferdinandovi cesti, Spaleni in Purkynjevi k Besedi. To je najdaljša pot.« »Dobro, dobro, gospod stavbenik«, je rekla gospa Kondelikova z izrazom popolne zadovoljnosti. »Zelo smo vam hvaležni, da ste poskrbeli za to — za tako stvar je treba izkušenega moža. Prosim vas, kdaj pa hodi naš človek k svatbi! Enkrat v življenju, kadar jo pripravi svojemu lastnemu otroku. Za to morajo biti izučeni gospodje, pravi aranžerji. — Toda, kaj ne gredo preveč hitro?« je hitro pripomnila. »Ne, milostljiva gospa. Ukazal sem, naj vozijo prav polagoma ...« »To je dobro«, se je oddahnila gospa. »Pepica ni tega vajena — kdaj pa se naj vozi! — s hitro vožnjo pride celo živčevje v nered — in d a n e s bi bilo tega najmanj treba ...« Gospod Bečka je pokimal z glavo, kakor da razume. Toda, odkrito povedano, gospa Kondelikova je s strahom za Pepico zakrila pravi vzrok, zakaj je želela počasno vožnjo. Naj se jih svet nagleda, naj ima dosti časa ogledovati si nevesto, ženina, vse — tudi srečno mater... Vozovi so drdrali po Štefanski ulici, po Vac-lavskem trgu, polagoma, skoro častitljivo. Gospa Kondelikova je gledala navidezno predse, toda videla je dobro na vse strani. In neizrečeno dobro se ji je zdelo, da so se ljudje vstavljali že oddaleč, da so zvedavo gledali vozove, posebno ženske, glavno pa dekleta — da so gledale tako željno, hrepeneče. Ah, seveda, danes bi hotela biti vsaka na Pepiči-nem mestu, vsaka bi bila rada ta nevesta. In kadarkoli se je primerilo, da je slučajno kdo izmed občudovalcev spoznal v vozu ženina Vejva-^ro, snel klobuk v pozdrav in mu prijateljsko pokimal, ni ušlo to gospej Kondelikovi niti enkrat in vse- lej je pokimala tudi sama kar najvljudneje in je od-zdravljala s tem za hčer, zase, za celi sprevod. In kadarkoli se je primerilo, da je zaslišala iz ust kake Evine hčere, ki se je vstavila, polglasen klic: To je lepa nevesta! — napolnilo se ji je srce s ponosom, in kadarkoli je zaslišala: To je lep parček! — tedaj se je kar topila od blaženosti. Tako, da, tako si je predstavljala vožnjo iz cerkve! In nič več ni bila nejevoljna, ker se je končala poroka tako pozno — (kar jo je v začetku skoro jezilo, čeprav ni tega pri-poznala) — zakaj na ulicah je gorel plin, svetlo je bilo dovolj, in ko so prišli v Sadno ulico, na Ferdinandovo cesto — tam se je vse svetilo vsled nešte-vilnih svetiljk na kandelabrih in svetiljk pred izložbami, bogato opremljenimi. Gospa Kondelikova ni nikdar veliko čitala, takrat še ni bilo »Minerve«, ni hodila v višjo dekliško šolo, prav nič ni vedela o triumfalnih vozovih rimskih imperatorjev, o njihovih povratkih iz zmagovitih bitk in o njih sprevodih po ulicah vriskajočega Rima. Toda ko bi bila vedela, danes bi se ji zdelo, da je ona tak caesar, ki jezdi na čelu svojega sprevoda z bogatim plenom v občudovanje onim plebej-cem, ki so komaj odskakovali pred kopiti velikih konj. In ko so vozovi zavili v slavnostnem, mirnem teku v Vladislavovo ulico in so se vstavili pred Meščansko Besedo, je bilo gospej Kondelikovi žal, da je že konec tega. Danes bi se prepeljavala po Pragi toliko časa, da bi se utrudila. Nikdar več se ne bo vozila tako ... Dalje prihodnjič. \ ci Hrvati, izvoljenimi na programu »Hrv. Nar. Za-jednice«. Ni zključeno, da pride med obema skupinama do koalicije. To je velikega pomena za bodoči razvoj razmer v deželi, ker je s tem raznim špekulantom, ki so računali na razdor med Srbi in Hrvati, odvzeta prilika za nadaljne špekulacije. In še en važen moment je upoštevati: Muslimani so bili doslej v saboru odločujoči jeziček na vagi med Srbi in Hrvati. Zato so se i eni i drugi potegovali za »ljubezen« Muslimanov z demagoškimi sredstvi. Sedaj bo s politiko narodne edinosti Srbov in Hrvatov tudi to odpadlo in med muslimani se bo lahko začelo z obeh strani intenzivno narodno delo. — Zanimiv je tudi nastop bosansko-hercegovinskega sabora proti Madžarom, ki so utihotapili na bosanske železnice madžarske napise. Ogorčenje proti pritepe-nim Madžarom in Nemcem je splošno. DROBNE POLITIČNE NOVICE. Nemški nacijonalci bodo imeli svoj drž. strankarski shod dne 24. in 25. septembra v Celovcu. Krečani so vsled pritiska velesil popustili. Naznanili so evropejskim konzulom, da bodo pripu-ščeni mohamedanski poslanci v krečanski deželni zbor tudi brez prisege v imenu grškega kralja in da mohamedanski uradniki ne bodo odpuščeni. O združitvi Grškega in Krete torej sedaj ne bode nič, pač pa utegne dobiti Kreta obširno autonomijo pod nadvlado sultanovo. Finsko bo spremenjeno v ruski vojaški okraj, pride torej nekako v enak položaj kot je bila doslej Bosna in Hercegovina; rusko vojno ministerstvo bode absoluten gospodar v deželi. Koreja stoji neposredno pred japonsko aneksijo. Japonci so vsled tega posadke po deželi ojačali in upeljali strogo cenzuro časopisja in celo poštnih pošiljatev. Korejski parlament je sprejel rezolucijo, v kateri protestira proti aneksiji. Korejskega cesarja odpeljejo na Japonsko, kjer bo preživel svoje dni pod japonskim nadzorstvom. Celjski sokolski zlet dne 14. avgustall9l0. Velika ljudska slavnosi.v.celj-skem »Sokolskem domu". Štajerske novice. Obrtniška shoda se vršita v nedeljo v Gor-njemgradu in Mozirju in sicer ob 9. uri v Gor-njemgradu (prostor se še naznani!), ob 3. uri pop. pa v Mozirju pri Zdr. Vasletu. Obrtniki, v samopomoči je rešitev, in organizacija je samopomoč, Zato na shode, da se o tem pogovorite! Od Sv. Duha na Ostrem vrhu. Javno vprašanje. Na shodu K. Z. v Gradišču je g. Pušenjak trdil, da sva pedpisana dobila iz Celja povelje, da shod pri Sv. Duhu razbijeva. Obljubil je to dokazati v osmih dneh s kopijo dotičnega pisma. Ker še tega do sedaj ni storil, ga imenujeva laž-njivca, ako nama kopije ne predloži v treh dneh. A. Majcen, Kapun. v Iz Petrovč. V zadnji številki „Slov. Gosp." izliva znani moralično in gospodarsko propali dopisan svoj strupeni žolč na naše pevsko društvo; kakor je prej napadal in blatil duhovščino, tako se zdaj zaletava v osebe, katere delujejo v blaginjo ljudstva. Prepričani smo, da ti naravnost smešni izbruhi take vrste ljudi kakor je dopisun, ne bodo preprečili naprednega mladinskega gibanja. Kar se tiče volitev v občinski odbor, s katerimi se dopisun toliko ponaša, javimo za danes samo toliko, da ima sodnija z goljufijami, ki so se vršile na katoliški podlagi, še zdaj obilo posla, da razpleta mreže, v katere so se vjele petrovške katoliške kapacitete. Naše petje se bo razlegalo, kljub vaši onemogli jezi, še zanaprej po Petrov-čah, da ga bodo slišali tudi najnovejši vzor-kato-ličani onkraj Savinje. Javimo vam, da nam pro-vzroča vsak vaš napad obilo zabave in smeha, ter nas bodri k nadaljnemu delovanju, ker nam kaže, da mi vstrajamo, a vas pa je strah. Napredna mladina. Jubilejna Ciril-Metodova veselica v Žalcu. Isti Savinčani in Celjani, katerim ni bilo mogoče se udeležiti velike Ciril-Metodove veselice v Ljubljani, naj gredo 17. t. m. v Žalec, kjer bode tudi velikanska veselica — takorekoč nadaljevanje ljubljanske. Sodeloval bode na veselici cel Žalec in okolica: pripro-ste kmetice in najodličnejše gospe se bodo postavile v službo naroda. Jubilejni dar, katerega bode dala ta veselica Ciril-Metodovi družbi, bodi čim večji. Za zabavo ne bode skrbela samo godba temveč bodo sodelovali vsi okoliški pevski zbori in društva. Spored temu improviziranemu koncertu bode sledeč: 1 '»Vranska vila< na Vranskem poia- A Sachs: Venec slovenskih narodnih pesnij. Moški zbor. 2. «Mo-ŠK zbor v Št. Pavlu« poje: a) F. S. Vilhar: Slovenec in Hrvat, b) Dr. Schwab: Rožmarin. Oktet. 3. »Griž-ki mešani zbor« poje: a) Aljaž: Ne zveni mi. b) Lahar-nar-: Zopet cveti jaglec beli. 4. »Petrovški mešani zbor« poje: a) Dr. B. Ipavec: Pozdrav, b) O. Dev: Po Savci, po Dravci, po beli Donavi. Koncertna na- rodna pesem. 5. »Edinost« v Žalcu poje (mešan zbor): a) St. Premeri: Log za log se skriva, b) Pa-dovec-t)r. B. Ipavec: Vse mine. c) Kaj bi te vprašal? — Posamezni izmed teh pevskih zborov in društev so se že proslavili na velikih koncertih in je torej pričakovati izvanrednega umetniškega užitka. — Na vsporedu je seve ples. — Vse skrivnosti in dobrote, katere pripravljajo naše ženske za šotore — pa ne bodemo niti izdajali: pridite pogledat in rekli bodete, da kaj podobnega še Žalec gotovo ni videl. — Za vrnitev se bodo dobili tudi vozovi. Bralno društvo na Bregu priredi v nedeljo, dne 7. avgusta v ,.Skalni kleti"* igro ..Čebelarjev god"' m prosi sosednja društva, da se na to prireditev ozirajo. — Podrobnosti bodo se še priobčile. Odbor Ciril in Metodove podružnice za Gaberje in okolico se tem potoni najsrčneje zahvaljuje za časten poset veselice, koje čisti dobiček je bil namenjen jubilejnemu daru družbi. Istotako se najsrčneje zahvaljujemo za blagohotna preplačila v isto svrho. Čisti dobiček veselice znaša 51 K 78 vin. Iskrena hvala! Učiteljsko društvo za celjsU okraj je 3. t. m. zborovalo v Celju. Pri tej priliki smo se spominjali 25 letnice Ciril-Metodove dražbe s tem, da smo soglasno sklenili položiti en kamen za obrambni sklad. Iskreno tovariška je bila ovacija, ki smo jo priredili našemu častnemu člann tovarišu Arminu Gradišniku. S primernim nagovorom mu je društveni predsednik podelil umetniško izdelano diplomo, delo našega tovariša - umetnika Josipa Zagerja, obiskovalca c. kr. višje umetno-obrtue šole na Dnnaju. Tovariša Arminu Gradišniku bodi slika znak. da ga ljubi vse slovensko napredno učiteljstvo kot vrlega tovariša, mnogo zaslužnega organizatorja in neustrašnega bojevnika svojega! — Diploma je razstavljena v oknu Zvezne trgovine v Celju. — Za „Zavezino'* sknpščino v Rudolfovem, ki bo 15. avgusta t. 1., so izvoljeni za delegate tovariši: Brinar F., K. Kveder, Rajko Viečar, Zapanek R., Krajnc Fr., Voglar Fr. in Logar. — Tovariš Brinar je podava! o velikem pomenu ustanovitve učiteljske gospodarske zadruge. Za narodni sklad je poslal 3 K gosp. Ivan Kelc, nadučitelj v Novištifti pri Gornjemgradn, kot odgovor na vedne nesramno - lažnjive napade v „Slov. Gosp.". Tako je prav! Narodnjaki posnemajte! VI. Poročilo južnoštajerskega hmeljarskega društva v Žalcu, z dne 13. julija 1910 o rasti hmelja v Savinskidolini. Vsled mokrotno-mrzlega vremena zadnjih 14 dni ni hmeljska rastlina kaj posebno napredovala v rasti. Golding ima popke in se pripravlja k cvetju; danes se že lahko trdi, da njegov pridelek ne bo preobilen. Pozni hmelj obeta bogatejšo trgatev. Ponudbe za predprodajo se množe, pa brez posebnih uspehov, če tudi se za 50 kg obljubuje do 160 K. Hmeljarsko društvo si šteje v svojo dolžnost, da hmeljarje prav resno svari, hmelj poprej prodati, predno j a dozorel iu predno je spravljen. Pri takšni kupčiji je navadno hmeljar opeharjen, kajti kupec je vedno veliko bolj informiran kot pro-duceut in ve izkoriščati položaj. Kdor se torej hoče obvarovati škode in izogniti tožbam iu prepiru, naj hmelj proda potem, ko ga ima že spravljenega in za prodajo pripravljenega. Iz Št. Petra v Sav. dol. V nedeljo 10. t. m. je nabrala blagajničarka šentpavelskega pododbora Z. S. N. M. Mici Potočnik v narodni gostilni g. A. Šribar-a za našo prepotrebno organizacijo 8 K in ne veliko manjši znesek g. Islaker za šentpavelskega Sokola. Živeli darovalci! v V Rogaško Slatino se je došel zdravit in bogatit svinjski kupec Sergij Dmitrov od nekod iz Hrvaškega. Minulo soboto je igral z nekima le-toviščarjema in jima je odvzel 3.700 kron. Kopališki ravnatelj Mulli ga je naznanil in srečnega „špilavca" so odgnali v rogaško kajho. Dmitrov je bil bojda že enkrat v Kološvaru na Sedmo-graškem zaradi goljufivega igranja s kartami kaznovan. Smrtna obsodba. Pred porotnim sodiščem v Ljubnem je bil včeraj obsojen na smrt na vešalih premogar PFibyl iz Češkega, ki je umoril in oropal dne 1. aprila pri Judenburgu neko starinarico. Strah pred kaznijo. Včeraj zjutraj se je obesil pos. Martin Kuhar v Škorbi pri Ptuju v svoji parmi. Kuhar je pretepel svojo ženo in bi se morala včeraj vršiti v Ptuju zaradi tega čina obravnava; tej in pa kazni se je mož izognil s tem, da se je obesil. Umrl je v Ptuju 11. julija zidarski mojster Janez Kramberger, 51 let star. Zadela ga je kap. Iz Kaplje pri Arvežu. Minulo'Stfboto zvečer je našel posestnik Tomaž Doplak v Svoji mlaki gostača Franca Knapa in Kaplje tortTiega. V nedeljo je došla iz Arveža sodnijska komisija, ki je st/ar preiskala. Najbrž je Knap sam skočil v globoko in široko mlako ter utonil.^, Iz Dola pri Hrastniku. Minil jI mn 10. julija dan slavja in praznika, o priliHfcblagoslov-ljenja pažarnobrambovske zastave. Ce)*R svečanost in veselica se je, kakor je bilo že^pričakovati obnesla jako dobro. Prihiteli so ta din mM nas naši cenjeni gosti in tovariši gasilci izdŠfcast-nika. Jjitije, Radeč in Trbovelj. Z zadovoljstvom tudi omenimo veliko udeležbo bratov sokolov iz Hrastnika, Trbovelj iu Zagorja, katere sta pozdravili na hrastniškem kolodvoru v imenu dolske pož. brambe g. V. Jurko, pri slavoloku g. K."Guhs in pred občinsko hišo pa v imena občine žnpan Fr. Majcen. Zahvaljujemo se vsem p. t.ulrttštvom in cen. gostom, kateri so s svojo prisotnost^«- ne baš malo pripomogli do popolnega uspeha prireditve. P. t. drnštva naj bodo uverjena, da.se»bode tudi dolska pož. bramba rada odzvala, kadar jo bode klicala bratska dolžnost, vrniti tudi^Vam uslugo, kojo ste skazali nam. Še enkrat, odkPfto-srčna požarnobrambovska zahvala vsem udeležencem. Na pomoč! v Iz Dobove pri Brežicah. Kjer se le sffidMa dva kmeta, ni druzega, ko tarnanje o vinogradih. Drug drugega vprašata za svet, a kakor pravijo, vse nič ne hasue. Strupena rosa (Peronospora) ia trtna jajčast# plesen (Oidiam Tuskeri) divjata po vinogradih. Izmed vseh vrst se še najbolj držita ot^ielo in izabela, drugo pa je tako bolano, da se ne bo bralo letos niti četrtina tega kar se p bralo lansko leto. Premnogi se kesajo, da so prodali vino po 16 vin, ko bi ga sedaj gotovo prodali p© 40 t. Hitremu razširjanju bolezni je krivo prepogosto deževje. Gotovo ne bo slabe trgatve samo pri ttas, ampak povsod, kjer je pogosto deževalo. ~ Ljudje so sicer škropili, a zvečine ni hasnilo mnogoP^ Kmet, ki se je peljal iz Zagreba, pravi, daeje trsje vsepovsodi tako, samo en kos vinograda širokega kakih 15 korakov, da je opazil, ki izgl«3a vsaj nekoliko zdravo. Še predno pa se je pokazala ta bolezen, se je našlo v vsakem grozdiču zaprede-nega črviča znanega trsnega škodljivca, kiseljatoi Tak revež je letos trs. Splošno se sodi, "da bo oni, ki je bral lansko leto 300 veder, bral letos komaj en polovnjak. Iz dnevuika pretepov. Pri Šentjanžu na Dr. polju so se v soboto, dne 9. t. m. zopet stepli fantje v Prepoljah. Fant Breg je hodil po vasi, grozeč se s sekiro, da jih že mora nekaj pobiti. A prišlo je drugače. Najprej mu je iztrgal go$til>-ničar Ekart sekiro, potem pa ga je udarihneznan fant z ročico po glavi tako, da so brezzauestoega prepeljali v mariborsko bolnišnico. nlsf o Pazite na otroke. V nedeljo 10.ofe^ra. je naganjal 4 leten otrok posestnika Sagadiua y.£re-poljah konja. Otrok mu pride preblizu* in' konj ga udari po glavi tako, da mn je počila čepinjal Otrok leži v mariborski bolnišnici. i< v Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje pos. in lesnega trgovca Jurija Grazla v Sfl-ažah, obč. Št. Ilj. Zgorelo je tudi gospod, poslapje soseda Zaveršnika. Ogenj je izbruhnil opolnoči in je najbrž nekdo zažgal. Iz Maribora. Na deželnem ženskem učiteljišču v Mariboru je bila od 5. do 9. julija 1910 ustmena matura. Izmed 37 gojenk so bile 4 Slovenke, ki so vse srečno prestale izpit in sicer: Milica Bratkovič, Anica Gersetič (z odliko), Anica Ruber in Angela Sabati. Čez počitnice napravijo še vse štiri izpit iz slovenskega jezika. Mariborski C. M. podružnici ste nabrali vsaka po 200 K in poslali kot jubilejni dar CPM. družbi v Ljubljano. Zahvalimo se na tem mestu gospici Posebovi, dalje gospej Omahnovi in^jo-spici Lenartovi za prijazno sodelovanje, pogubno pa onim dobrotnikom, ki so posegli v žep, čeprav se že skoro šibijo pod vedno težjim bremenom narodnega davka. Iz Maribora. Na Šoštaričevem fantomskem večeru je nabral g. Berlič 13. K 60 vin. za družbo sv. Cirila in Metoda. Hvala prisrčna! Poročil se je v nedeljo 10. t. m. gosp. Ivan Šoštarič, trgovec v Maribora z gospodično Elzo Bartovo, hčerko trgovca J. Barta v Maribirt-u. m - i Bilo srečno! Iz Gradca. Danes je promoviral na graškem vseučilišča doktorjem prava starešina akad. tehn. društva „Triglav" g. Joško Požar, c. kr. avskul-tant v Mariboru. Miiiisto-r skunal. Na graškem vseučilišču je skušal prš včerajšnjih juridičnih državnih izpitih minister; Hochenburger sam in sicer iz civil-. nega pravdnega reda. >/!>. " - Druge slov. dežele. Ponarejeni petkronski novci. 4. tm. so orožniki, aeetovali na Vrhniki brata Ivana in Fr. Polka, dieroa; iz Kalenkovic na Moravskem, ker sta pfba-aztfčnih gostilničarjih menjala več pona-rejefltfh petkronskih novcev. Prvi je star 21, drugi pa 25 let. Izročili so ju tamkajšnjemu okrajnemu sodišču. v Belokranjska železnica. Ljubljanski .Slovenec" poroča, da se prične gradnja belokranjske železnice najpozneje prihodnjo pomlad. v Državne podpore. Poljedelsko ministerstvo je dodelilo mlekarni v Št. Rupertu prispevek 10.5(00,. K, mlekarni v I/Jakah pri Zagorju pa 500 K. *Nar. Del. Org." v Trstu ima 16. tm. izredni,,občni zbor. W Epilog k štrajku v Ajdovščini. Kakor znaafltuje po svoječasnem štrajku v Ajdovščini drž. pravdništvo obtožilo celo vrsto delavcev zaradi hudodelstva javnega nasilstva. Okrožna sod-nijaMvft;Gorici je 10. febr. ti. oprostila 20 in obsodila 2 delavca. Drž. pravdnik je zoper oprostilno razsodbo vložil ničnostno pritožbo, a kasacijsko sodišče je v pondeljek potrdilo prvo razsodbo. v Krivienost vojaškega kazensko-pravdnega reda se kaže jasno v naslednjem slučaju: Narednik Zidaušek v Ljubljani je bil vsled denucijacij s strani nemških »tovarišev" od domobranskega sodiščajjfr- Gradcu zaradi ^veleizdaje" obsojen na 18-mescev ječe. Vojaško sodišče je vsled zaprošene rs^zije znižalo kazen na 8 mesecev. Vsled poševne prošnje za revizijo je zdaj najvišji vojaški; sodni dvor obsodbo zaradi hudodelstva upora vsledopomanjkanja dokazov razveljavil in obsodil Zidanš}qa»,samo zaradi prestopka zoper subordina-cijq v iMrimesečni zapor. u v 'Tržaška Nar. Del. Org. priredi 14. avg. izleti-V Bolo. j.bfW Vi Poreču se je naselil prvi slovenski od-vetepk^dr. Ivan Zuccon iz Palja, ker je deželni odbornik istrski. S tem je ustreženo davni želji i sterskiburodolj u bo v. ■ v Zla regulacijo Verse na Goriškem je dovolilo poljedelsko ministerstvo zopet 10.000 K, in to na prizadevanje poslancev dr. Faiduttija in dr. Bngatto. Tako poroča „L'Eco". — Lahom daje vlada vse, kar hočejo imeti. Slovenskega dela dežele pa ne pozna nič. v Zrakoplovci. Koncem tekočega meseca hočeta vzletati v Gradežu koroška zrakoplovca in-ženirjiL Heim in Zablatnik. v- Prvi izpit iz slovenske stenografije je pred izpitno komisijo v Zagrebu napiavil g. dr. AntH jVlajžer, gimnazijski profesor v Pazina in izprašan? učitelj hrv. stenografije. c - Najnovejša brzojavna in telefonična poročila. _ GIBANJE ZA ŽENSKO VOLILNO PRAVICO NA ANGLEŠKEM. London, 13 julija: Poslanska zbornica je po govoru ministerskega predsednika Asquitha zavrgla s 320 proti 175 glasom predlogo glede volilne pravice žensk. S tem sklepom je predloga za to zasedanje angleškega parlamenta pokopana. I^OGERSKEGA DRŽAVNEGA ZBORA. Budimpešta, 13. julija: V knjigi za interpelacije je zabilježena nterpelacija posl. Thuroszyja zaradi Boromejeve ehciklike, katero je kaloški nadškof objavil brez dovoljenja vlade in Kovaczeva zaradi borzne reforme, dn odprave žitne terminske kupčije na budimpeštanski borzi. BELGIJSKI KRALJ V PARIZU. Pariz, 13. julija: Na čast belgijskemu kralju Albertu, ki se mudi sedaj na obisku v Parizu, je priredil predsednik republike Fallieres obed, na katerem se je izreklo več prisrčnih napitnic. PONESREČEN ZRAKOPLOV. Leichlingen, 13. julija: Vodljivi zrokoplov »Erbloh«. ki je tukaj vzpel v zrak, je padel za pol ure na tla nazaj. Vseh pet zrakoplovcev, ki so bili v čol-niču, je ubitih. UMOR VSLED POMANJKANJA. Brunšvik, 13. julija: V Hemstadtu je ustrelil nek trgovec svojo ženo in dva otroka, tri pa težko ranil. Nato je ubil še samega sebe. Vzrok je pomanjkanje. ZAROTA PROTI JAPONSKEMU CESARJU? Tokio, 13. julija: Japonske oblasti so bojda prišle na sled zaroti, ki je imela namen usmrtiti cesarja, njegovo rodbino in ves odličnejše državnike. Vodja zarote je nek delavec v mornariškem arzenalu, ki je bil sicer oblastim znan vsled svojega anarhističnega mišljenja, na zunaj pa se je kazal nacijonalista in ni bilo povoda nastopati proti njemu. BRZOVLAK SKOČIL S TIRA. Novi Jork, 13. julija: V Metzu na Kalifornskem je skočil iz še dosedaj neznanega vzroka brzovlak s tira. Usmrčenih je 6, več ali manj ranjenih 30 oseb. Vsi vozovi so razbiti ali hudo poškodovani TRGOVINSKA POGODBA S SRBIJO. Belgrad, 13. julija: Po dvadnevnem posvetovanju je sklenila srbska vlada sprejeti avstrijske predloge glede trgovinske pogodbe. Dnevna kronika. Žrtev duhovnika zapeljivca. V Monakovem se je vršila te dni velezanimiva porotna razprava, ki je omogočila globok vpogled v naravnost neverjetno pokvarjenost današnje duhovščine. Pred poroto je stala 301etna šivilja Marija Trautsch iz Kalbermoora pri Monakovem, ki je imela s tamošnjim župnikom Schenerjem otroka. Na vpliv župnika pa je ona to tajila in je celo pri dveh obravnavah v prilog župnika krivo prisegla, obekrat na izrecni pritisk župnika Schenerja. Pred nekaj mesci pa je Schener izginil v — Ameriko, Marijo Frautsch je pa državni pravdnik postavil na zatožno klop zaradi krive prisege. Pri obravnavi je skesana zapeljanka obširno pripovedovala, kako ji je župnik Schener v pismih in ustmeno dopovedal, da sme krivo priseči, ker s tem prinese žrtev veri(!). Pri tej obravnavi se je či-talo tudi pismo, katero je pisal Schener svoji kuharici, ki jo je tudi zapeljal h krivi prisegi, ki pa tega (menda iz maščevanja, da je poleg nje imel še druge!!) ni hotela. V tem pisjnu stoji med drugim: »Ne gre se samo za rešitev moje časti, gre se za čast stanu, za ohranitev vere in za rešitev tisočerih duš (!!). POmislite, da pride vsaka nepremišljena (!! po naše: resnična! Op. uredn.) beseda pred sodnijo v časnike.« V enem drugem pismu ji obljublja Schener lepo nagrado: »Upam. da bote za rešitev moje časti, za zmago resnice(!) in za obrambo vere (!) storili vse, kar je mogoče.« — Obtoženka je nadalje pripovedovala, da ji je župnik pisal in rekel, da bo pogubljena njena duša, če ne izpove tako, kakor on želi; dalje da ji cerkev krive prisege ne bo štela v greh in da bo s to žrtvo dosegla večno bla-ženstvo(J). V nebesih da ji bodo to zelo visoko za-računiliO). Porotniki so vsled vseh teh stvari obto-ženko oprostili krivde krive prisege, pač pa se jo je obsodilo zaradi ponovne malomarnosti v prisegi na 8 mescev zapora. Pravi zločinec župnik Schener pa se v Ameriki smeje v pest svoji žrtvi, ki je zaradi lopovstva katoliškega duhovnika tako težko kaznovana. Upamo, da bodo v »Straži« in »Slovencu« to storijo tudi verno in vestno prinesli. Dolgovi portugalske kraljice-vdove. Portugalski list »Mund« priobčuje pismo neke pariške zlatarske tvrdke, v katerem terja tvrdka kraljico Marijo Pijo za 26.000 frankov. Pismo je bilo ukradeno iz tajnega arhiva justičnega ministerstva. List je zbudil s svojim razkritjem veliko senzacijo, kajti ljudje so ogorčeni, da se na tak način denar zapravlja, ki so ga davkoplačevalci s teškim trudom skupaj spravili. v Boj proti mesarjem na Ogrskem. Tudi na Ogrskem se je začel boj proti mesarjem, odnosno cenam mesu. Razširjajo se letaki, ki poživljajo gospodinje, naj se organizirajo v boj za znižanje mesnih cen. v Žetev na Ogrskem. Danes popoldne je izdalo poljedelsko ministerstvo tretje poročilo o letošnji žetvi, ki se sme smatrati kot zaključno in definitivno. Po tem poročilu se je pridelalo letos 54'84 miljonov meterskih stotov pšenice, proti 32 miljonom lanskega leta. Rži se je pridelalo 15 01 miljonov meterskih stotov, dočim se je lansko leto niti 19 miljonov ni. Ječmena se izkazuje 14 64 miijonov meterskih stotov in ovsa 11'948 miljonov meterskih stotov. Narodni gospodar. VI. poročilo južnoštaj. hmelj, društva o rasti hmelja v drugih krajih. Norimberk, dne 7. 7. 1910. Že tri tedne imamo neugodno vreme, to se pravi, da dežuje in da je hladno, kar nikakor ne pospešuje rast hmelja. Ka- kor smo poizvedeli iz vseh okolišev, se je stanje hmeijske rastline celo poslabšalo. Težko razumljivo je torej, kako so zamogli nekateri strokovni listi za pivovarne pisati, da bodemo imeli obilo hmelja; sploh ie taka sodba sredi meseca junija še prezgodnja. Po dosedanjih poročilih sodeč, imeli bodemo sigurno veliko manj hmelja, kakor smo ga pričakovali, ako se vreme ne spreobrne v najkrajšem času. Le-to vpliva tudi na hmeljsko kupčijo, katera je postala živahnejša; cene so se dvignile za 5 M. Kupci so veliko manj izbirčni in kupujejo tudi blago, katerega pred par dnevi še pogledali niso. Hmeljski promet zadnjih 14 dni je bil sledeči: dovozilo se je 250 bal, prodalo ali odvozilo pa 500 bal. Nemško hmeljarsko društvo. Tettnang (Virtembeško), 'dne 6. 7. 1910. Vreme zadnjih 14 dni je bilo neugodno — mokro in mrzlo. Slabo bode za hmeljnike, ako se vreme ne spreobrne v najkrajšem času. Sicer je listje na hmelju bohato in bujno, vendar bode le malo cvetja, ker se Ie-to začne prikazivati na glavni trti in ne na panogah — kakor bi bilo pravilno. V nekaterih hmeljni-kih je videti, kakor bi bili zgornji veliki listi prevrtani; ali povzročujejo to škodo hmeljski škržati ali ne, nisem še mogel dognati. Ako se uresniči, kar prerokujejo vremenoslovci, da dobimo toplo vreme, potem bodemo imeli prav zgodnjo in bolj pičlo trgatev. — Adorno. Amerika. Poročila o stanju hmelja v Združenih državah niso ugodna; izjemo delajo le poročila iz države Washington. »Mitteilungen des deutschen Hopfenbau-Vereines«. Žatec, dne 8. 7. 1910. O stanju hmeijske rastline ne moremo kaj novega poročati. Upanje na dobro letino se je vsled slabega vremena znižalo. Bujnim in zdravim hmeljnikom dosedaj še vreme ni škodovalo, pač pa slabotnim, kateri se bodo komaj zamogli popraviti. Tudi uši so se pokazale v večji množini. Poročila iz drugih krajev tudi niso več tako ugodna, kakor poprej. »Saazer Hopfen- u. Brauer-Zeitung«. Pustošenje gozdov v Severni Ameriki. V Združenih državah Severne Amerike se je izračunalo, da bodo tam časopisi v prilično 30 letih požrli vse gozde, ako se ne bo pravočasno našla kaka druga surovina namesto lesa za izdelovanje papirja. Uporaba lesu v Združ. državah je ogromna: znaša prilično 100 miljard kubičnih sežnjev, dočim naravni prirastek znaša komaj 30—40 miljard na leto. Velikanske množine lesu se uporabijo za izdelovanje časniškega papirja, katerega potreba narašča od leta do leta. Od 1. 1900. do 1905 je uporaba lesnega papirja narasla od 3 in pol na 5 in pol miljard funtov in je do danes dosegla brezdvomno že skoro enkratno višino. Zato tehniki že iščejo novih surovin za izdelovanje papirja. _ .. ( r——Jrr^'- ' ■' IM v' ' * ' • Trzne cene. Dunaj, 12.julija. Borza za kmetijske pridelke. Boljša vremenska poročila so včeraj v Novem Jorku pritisnila cene, kar je vplivalo tudi na tukajšnjo borzo. Cene so pa povprečno ostale iste. Budimpešta, 12. julija. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9 21, pšenica za april K 9'43, rž za oktober K 712, oves za oktober K 7'23, koruza za jalij K 5'49, koruza za avgust K 5'50, koruza za maj K 5'55. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca medla, promet 14 000 m stotov, pšenica v efektivn za 10 v cenejša, ostalo nespremenjeno. Termini so vsled boljšega vremena in nakupov padli. Vreme lepo. Trst, 12. julija. Sladkor. Centrifugal pilčs prompt K 40'50 do K 42' — za dobavo K 40 25 do K 42.— Tendenca se drži. Praga, 12. julija. S1 a d k o r. Surovi sladkor prompt K 34'90, nova kampanja K 25'90. Tendenca: medla, /reme lepo. Budimpešta, 12. julija. Svinjski s e j m. Ogrske stare težke 132—134, mlade težke 142—144, mlade srednje 146—148, mlade lahke 144—145 v kg. Zaloga 39.650 komadov. Prignano 333, od-ernano 259 komadov, ostane 39.724 komadov. — Tendenca mirna. Budimpešta, 12. julija. Mast. Svinjska mast 154'—, namizna slanina 148"—. Dunaj, 12. julija. Svinjski sej m. Prignanih je bilo skupaj 12.516 komadov. Plačevalo se je prima 126—128 v, srednje blago 114—124 v, lahko blago 106—116 v za kg žive teže. Tendenca medla. Po svetu. Zanimiva poroka. Poroča se, da se poroči hčerka amerikanskega miljardarja Pierpont-Mor-gana s pretendentom na španski prestol Don Jaime de Bourbon. Posnemanja vredno. Iz Heidelberga v Nemčiji se poroča: Nedavno se je v tukajšnji grena-dirski vojašnici vršilo nenavadno zborovanje. Moštvo dveh stotnij je bilo zbrano in pn i->or dr. Leimbach mu je predaval o alkoholu in njega, strupenem vplivu. To bi se naj upeljalo tudi pri nas pri vseh polkih. Velikanska vročina je v nekaterih delih Severne Amerike. Iz New Jorka prihajajo skoro vsak dan žalostna poročila. V pondeljek so našli 10 mrtvih in mnogo težko obolelih. K I I I I I Zahvala. Povodom bolezni in smrti nepozabne iskreno ljubljene soproge oz. mame, gospe Magde Tominc roj. Mnik nadučiteljeve soproge v Globokem došlo je podpisani rodbini nebroj dokazov odkritosrčnega sožalja. Za to, kakor tndi za darovane krasne vence, mnogobrojno udeležbo pri sprevodu na Črešnjevcu in za ganljivo petje, izreka tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so v teh najbridkejših urah na katerikoli način lajšali njeno gorjč, svojo najtoplejšo zahvalo. Žalujoča rodbina Tominc. GLOBOKO, dne 12. julija 1910. I II in sprejme takoj Josip Berlisg, trgovec v Rogatcu. 409 3-1 Proda se takoj amerikanska pisalna miza (Rollpult) popolnoma ohranjena, po nizki ceni. Povprašati pri g. Valentin Jugu v Celju (hotel Teršek). | Poslouodja za trgovino z mešanim blagom, manufakturo, špecerijo, železnino, usnjem, steklom, porcelanom, drobnerijskim blagom in deželnimi pridelki, se za podružno trgovino v Savinski dolini sprejme. Naslov pove iz prijaznosti upravništvo tega lista. 386 5-5 Prav dobro, skoraj še novo motor duo-kolo se po ceni proda. — Naslov pove upravništvo „Narodnega Dnevnika". 404 3--> Nikdar yeč ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuoro Steckenpferd - lilijino mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinjn na Labi, da to milo. ki edino najbolj uCinknje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tndi negnje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-22 i Inserati v .Narodnem Dnevniku' imajo najboljši uspeh. H Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri Zvezni trgovini V Celju. Pisalni stroj z vidno pisavo: jma tečaj na krf)g|ah prj y02U tečaj na krog|ah prj j28eku L. C. SMITH S BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu 266 -19 Noben drug p'salni stroj niina teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri naknpu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamndite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajta prospekt! 10 letno tunkcijsko jamstvo! m*. DIEHL, žganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, Brinovca, vinskega žganja i., domačega konjaka. Postne hran. račun it. 54.866. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon št. 48. --= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. ,LASTNI DOIHI' registrovana kreditna in stavbena zadrnga z omejeno zavezo v Gaberjn pri Celju Pisarna je v Celju, Rotovške ulice St. 12 © © pet od sto (5%) Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun e © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © © 54 | Edino narodno frnmostštso podjetje V Celja. H" prVa jttžnoftajrofr ftranoseHlta Stavbena in umetna kamnoseška obrt s strojnim ;:: obratom. ::: Izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov idt. iz različnih kamenov in t:: cementa. ::: Špecijalna delavnica in podobarski atelje za umetna cerkvena dela kakor: altarjer, obhajilnlh miz, prižnic, kropilnih in krstnih ::: kamnov itd. ::> Brušenje( poliranje in s strnganje kamena s troji. Jmm*1>« Brzojavi: ,Kamnoseška in- ItiaUHnPP OrnZOa. dustrijska družba Celje'. Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz različnih marmornih vrst granitov in sijenitov no raznovrstnih narisih in nizkih cenah. Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč ::: (rakev). ::: 66 &VS2. Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. ::: Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-:;; lavanje napisov v iste. :;: tmmmmm.mt Ssal