593 Letnik 41 (2018), št. 2 R azsta v e || Exhibitions Katja Zupanič: Kino je vedno dobra ideja: 120 let od prve kinopredstave na Ptuju, pregledna razstava, september 2017 3. 3. 18 97 je bila v d v or ani Kazina na Ptuju prv a kinopr edsta v a, Mestni kino Ptuj pa se s s v ojimi 120 leti ponaša z nazi v om najstar ejšeg a še akti vneg a kinoprizorišča v Slo v eniji. Ob viso k em jubileju smo se pr ojektno po v ezali Zgodo vinski ar hi v na Ptu - ju in Ce nt er int er esnih deja vnosti Ptuj – Mestni kino Ptuj t er se lotili sist ema - tičneg a zbir anja in obdela v e obsežneg a in r azpršeneg a gr adi v a. Idejni a vt orici pr ojekta s v a Katja Z upanič (ZAP) in Mat eja Lapuh (CID). Uv od v pr azno v anje smo začeli 3. 3. 2017 s prik azom tr eh filmo v br at o v Lumièr e, ki so se od vrt eli na prvi ptujski kinopr edsta vi pr ed 120 leti: Plavalna šola, Pralnica in Prihod vlaka na postajo ( g ledalci se t okr at niso r azbežali, k ot naj bi se dog ajalo na prvih pr ojek cijah filma …). 21. 9. 2017 je jubilej doži v el vr hunec z otv oritvijo pr eg ledne r azsta v e o bog ati zgod o vini ptujsk eg a kina na 15 panojih z naslo v om Kino je vedno dobra ideja: 120 let od prve kinopredstave na Ptuju , a vt orici Katja Z upanič (ZA P) in Mat eja Lapuh (CID), t er pr edsta vit e v ist oimensk e monogr afije, de lo štirih a vt orje v (Mat eja Lapuh, Katja Z upanič, De - jan Zadr a v ec in neod visni r azisk o v alec kina na Slo v ensk em, Klemen Ž un) na k ar 120 str aneh. R azsta v a in izid monogr afije sta nastala ob finančni podpori Zgo - do vinsk eg a ar hi v a na Ptuju, Centr a int er esnih deja vnos ti Ptuj in Ministrstv a za k ultur o R S. Za oblik o v anje in tisk je poskr bel Alek sander K elnerič, za jezik o vni pr eg led Mat eja Lapuh. Naklada je bila 300 izv odo v . Št e vilni ohr anjeni dok umenti in časopisni og lasi r azkri v ajo ži v ahno kino - deja vnost na Ptuju, zat o smo v sebinsk o r azsta v o r azdelili na v eč sklopo v . Bog ata zgodo vina sta v be na C v etk o v em tr gu 1 priča, da sta na mestu sta v be današnje - g a Mes tneg a kina Ptuj nekje do sr ede 19. st oletja stali d v e hiši z vrt o v oma, ki sta bili v lasti r ok a vičarskih in mesarskih mojstr o v . Današnjo podobo je sta v ba dobila med let oma 1907 in 1912. Pr eno v o je financir alo društv o Deutsches V e - r einshaus in P ettau, načrt e za izgr adnjo pa je pripr a vil mestni ar hit ekt oz. gr ad - beni mojst er Jožef W r essni g. Širši sklop v nadalje v anju opisuje senzacionalne prv e kinopr ed sta v e in obdobje gostujočih potujočih kinemat ogr af o v na Ptuju, k o so filmi obstajali v g la vnem v enem samem nek ajminutnem posnetk u, ki je prik azo v al k ak šen sk eč ali kr at ek igr ani prizor . Pr ed v ajanja so bila ob plinski luči, slik e so bile zabrisane. Pr edsta v e so hitr o prit egnile zanimanje obisk o v al - ce v , zat o so bila gost o v anja kinemat ogr af o v v našem mestu pogosta, o čemer pričajo ohr anjeni dok umenti. Lastniki kinemat ogr af o v niso pogost o menja v ali filmo v , pot o v ali so iz kr aja v kr aj, k ar jim je omogočala tudi železnica. Naj v eč pr edsta v se je pr ed v ajalo ob nedeljah (dopoldan in popoldan), pa tudi ob petkih, ponedeljkih in na v sak drug dela vnik, v ečkr at dne vno, ob r azličnih ur ah. Leta 1908 je na Ptuju približno tri do štiri t edne na dominik ansk em tr gu gost o v al kinemat ogr af Hans E ckl iz R adgone. Pr ogr am kinemat ogr af a The Imperial Bio Theater Elektrque , obja v ljen v r azk ošnem og lasu Štajer ca dne 19. 4. 1908, je na - po v edo v al »kr asni v elik onoč ni pr ogr am« z naj v ečjimi filmskimi no v ostmi sezo - ne. Zado v oljstv o podjetnik a pa je kmalu pr epr ečil požar , saj se je vnelo platno na pa viljonu, ki g a je po vzr očil ogenj na električni napelja vi. Ogenj je bil k sr eči tak oj pog ašen, lastnik pa je imel v elik o šk ode na apar atih. Dobr o obisk ane pr edsta v e in izr edno zanimanje g ledalce v je spodbudilo ptujsk eg a podjetnik a Alojza Br eclja, da si pridobi do v oljenje Mestne občine Ptuj SI_ZAP/0219, Zbirka razglednic, št. 249_1, »Deutsches haus«, Nemški društveni dom na Ptuju, leto 1916. 594 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions za posta vit e v r edneg a kina na Ptuju. T a mu je izdala do v oljenje za posta vit e v »lokomobile z električnim generatorjem « in do v oljenje za obrt kinemat ogr afije. Kinemat ogr af je Br ecelj odpr l jeseni leta 1908 v Nemšk em društv enem domu, v v eliki k azinski d v or ani. Int er es g ledalce v je bil v elik, saj so bile pr edsta v e v sak dan ob 8. uri zv ečer , ob nedeljah pa še dodatne popoldansk e pr edsta v e. Plače - v ati je mor al najemnino za v sak o kinopr edsta v o, k ar je pr edsta v ljalo tudi občini lep in stalen dohodek. Pr ogr am je bil zelo pest er , saj je bilo npr . v f ebruarju 1909 en v eče r pr ed videnih k ar osem filmo v . Mladi podjetnik je bil v s v ojem poslu v sek ak or uspešen, saj je imel poleg r ednih pr edsta v na Ptuju še gost o v anja s po - tujočim kinemat ogr af om po drugih mestih – npr . v Slo v enskih K onjicah in Celju. T u je imel v sak o sr edo in so bot o tudi pr edsta v e za šolarje z nižjo v st opnino po 20 vinarje v . V letih 1911–19 13 Br ecelj ni imel v eč do v oljenja za stalni kinemat o - gr af v k azini Nemšk eg a društv eneg a doma, zat o so bile v t em pr ed v ojnem času kinopr edsta v e v mestnem g ledališču, pa tudi v gostilni Slon (sta v ba naspr oti ptujsk eg a Nar odneg a doma), ki je imela na no v o zgr ajeno obok ano gostinsk o d v or ano, ognje v arno z d v ema izhodoma na pr ost o. V arnostne zaht e v e za d v or a - ne so bile namr eč izr edno str oge. P o prvi s v et o vni v ojni je Ptuj spet dobil stalni kino v mestnem g ledališču, kjer so prir ejali pr edsta v e v sak dan zv ečer , ob nedeljah pa tudi popoldan. Pr ed - v ajali so češk e, poljsk e in amerišk e filme. Filmi so bili nemi, spr emljala jih je ptujsk a godba ali spr emlja v a na kla virju. Medt em k o so v s v etu in tudi po slo v en - skih mestih, manjših od Ptuja, pr ed v ajali že zv očne filme, še Ptuj v začetk u tri - desetih let 20. st oletja ni imel zv očneg a kina. V začetk u leta 1933 je tak o ptujski Sok ol (osr ednja športna in politična or g anizacija med le v o usmerjenimi Slo v en - ci na Ptuju) od pr l vr ata no v emu zv očnemu kinu v g ledališču, ki je bil pod upr a v o dr amatičneg a društv a. K ot pr otiut ež sok olsk emu kinu pa se je trudilo Pr os v etno društv o ustan o viti last en kino, k ar jim je leta 1939 tudi uspelo. V društv enem domu so ustan o vili kino z imenom »R o y al«. T o je bil zv očni kino, upr a vnik je bil Geor g Pihler , lastnica pa P a v la Jesih (med v ojno lastnica kinopodjetij Matica v Ljubljani, Met r opol v Celju, solastnica kina Union v Ljubljani). P o v ojni, v no vih gospodarskih r azmer ah, je bil kinemat ogr af Jesiho vi zaplenjen. Današnji mestni kino de luje od leta 1946, k o je ML O Ptuj ustano vil Mestno kinopodjetje iz dot e - danjeg a drža vneg a filmsk eg a podjetja Tit o v dom. P ozornost prit egne plak at z naslo v om Pozabljena ali namerno spregle- dana? Angela Zalokar/Angela Salloker . Dejstv o je, da je sr edi tridesetih let 20. st oletja na filmsk em platnu nemšk eg a filma blest ela danes za nas nepoznana r ojakinja, a v strijsk a (nemšk a) g ledališk a in filmsk a igr alk a, r ojena 5. 3. 1913 v Mošk anjcih pri Ptuju št . 79 , Angela Zalok ar (Angela Sallok er). Pr ed vide v ati je, da se je družin a po letu 1918 iz Mošk anjce v pr eselila v a v strijski Gr adec. Angela je s v oj g ledališki debi doseg la s petnajstimi leti, v gr ašk em mestnem g ledali - šču, v igri Ger harta Hauptmanna Hanice pot v nebesa (Hanneles Himmelf ahrt). V zpor edno z g ledališčem je leta 1934 začela snemati filme, kjer je odigr ala nek aj pomembnih ženskih v log ob takr at popularnih zv ezdah nemšk eg a filma. Leta 1935 je odigr ala g la vno v logo k ot Iv ana Or leansk a v zgodo vinsk em epu »Dekle Iv ana« (Das Mädchen Johanna). Leta 1945 je bil film zar adi izr azitih po v eza v z nacionalsocializmom pr epo v edan. Med drugo s v et o vno v ojno se je sk or aj po - polnoma uma knila iz filmsk eg a posla, po v ojni se je kljub s v ojim pr ejšnjim uspe - hom le delno vrnila. Nast opala je v r adijskih igr ah, k ot posebna gostja je nast o - pila tudi v posameznih epizo dah popularnih t ele vizijskih serij Der K ommisar in Derrick. Umr la je 3. 1. 2006 v Gr adcu, v star osti 92 let . P ok opana je na mestnem pok opališču St . P et er v Gr adcu. Dalje sledimo zlatim časom ptujsk eg a kina med let oma 1945 in 1987 t er »k oncu kino par adiža« do leta 2008, k o je kino od Mestne občine Ptuj pr e vzel v upr a v ljanje Cent er int er esnih deja vnosti Ptuj. Prv a po v ojna leta so bili na spo - r edu pr ed v sem št e vilni so vjetski filmi, saj je r epert oar Mestneg a kina Ptuj v se do k onca štiridesetih let določala specifična politik a u v oza filmo v . Prvi jugo - 595 Letnik 41 (2018), št. 2 slo v anski umetniški film Sl a vica je bil Ptujčanom prik azan v juliju 1947, prvi slo v enski umetniški film Na s v oji zemlji pa ob k oncu decembr a 1948. Z inf orm - bir oje v sk o r esolucijo je delež filmo v začel padati, po v ečal se je delež ameriških in drugih filmo v , k ar so g ledalci spr ejeli z na v dušenje m. Ptujčani smo tak o v začetk u pet desetih let na platnu občudo v ali filme » Ali Baba in 40 r azbojnik o v «, filme o T arzanu … skr atk a ak tualne filmsk e k opije. P et deseta leta u v edejo star o - stne omejitv e g lede obisk o v anja filmskih pr edsta v , u v ed ene so bile tudi no v osti pri oblik o v anju sameg a filmsk eg a pr ogr ama. Letni obisk kina je strmo nar aščal, sledimo kinoe vf oriji sr edi pet desetih, ki ji ni bilo kr aja, ptujski kino medt em posodobi apar atur e. S por ast om št e vila t ele vizijskih spr ejemnik o v na Ptuju in v ok olici v začetk u šest desetih let opazimo r ahel padec v št e vilu kinoobisk o v al - ce v . Da bi se ti v kinu bolje počutili, so v d v or ani ur edili centr alno k urja v o, v enti - lacijo, let o 1965 je prineslo še pr eur edit e v r azs v etlja v e v d v or ani in pr eplesk ane pr ost or e. Leta 1966 je prvič po letu 19 57 letni obisk padel pod d v est o tisoč obisk o - v alce v , k ar so pripiso v ali de lno zmer aj širši t ele vizijski mr eži v kr aju in pr ecej - šnjemu zvišanju cen v st opnic. Le r edki filmi so doseg li izjemne uspehe – v letu 1970 je poslo vno por očilo r eše v al domači partizanski ep Bitka na Neretvi , ki je bil r ek or dno obisk an. Januarja 1983 je bil v mestnem kinu u v eden Nočni kino , ki je bil namenjen prik azo v anju er otičnih filmo v v k asnejših ur ah. V t em obdobju je bilo dobr o tudi sodelo v anje s šolami, saj so otr oci kinopr edsta v e obisk o v ali v okviru filmsk e vzgoje. V k or ak u z modernizacijo je bila sept embr a 1985 v kinu prvič pr edsta v a s filmsk eg a tr ak u v st er eof onski t ehniki. Z v očno opr emo so v drugi polo vici osemdesetih dopolnila tudi prizade v anja g lede kr ajšeg a distri - bucijsk eg a zamik a. Filme tu je pr oduk cije si je bilo mogoče og ledati v se hitr eje, Predstavitev monografije »Kino je vedno dobra ideja: 120 let od prve kinopredstave na Ptuju«. 596 Ocene in poročila o publikacijah in razstavah || Reviews and Reports on the Publication and Exhibitions filmi sami so bili v smislu og laše v anja tudi bolje izposta v ljeni. S poja v om video - t ek kino beleži pono vni upad. Leta 1989 sledi dolgo pričak o v ana obno v a kina, ki je bil ed ini r edni kino na Ptuju in v občini. No v a sodobna d v or ana s 160 sedeži je odtlej pr emog la klimatsk e napr a v e in ak ustik o, pose bej prir ejeno za filmsk e pr edsta v e k ot tudi v ečje pr edd v erje z obno v ljeno blag ajno. T rudu in boljši zak o - nodaji na v klju b pa je začet ek 90. let z osamos v ojitvijo prinesel po v sem no v e t e - gobe, ki so jih spoznali pr a v v si slo v enski kinemat ogr afi. R azpad jugoslo v ansk e mr eže distribut erje v je v celoti ogr ozil prit ok no vih filmo v v Slo v enijo, vr ata ki - noprizorišč po drža vi so se začela zapir ati. Ptujski kino je kljub v semu še v edno vztr ajal, čepr a v so pogost o vrt eli film za deset ali manj g ledalce v . Ob lastniških spr emembah leta 2008 je Metna občina Ptuj zaupana Mestni kino Ptuj v upr a - v ljanje Centru int er esnih de ja vnosti Ptuj. Sledila je zor a digitalne er e. Gr af št e vi - la obisk o v alce v je pričel pono vno nar aščati, Ptujčani pa smo lahk o ponosni, da v našem mestu najstar ejše še akti vno kinoprizorišče v Slo v eniji ne le obr atuje, t em v eč s s v ojim mest om in meščani ži vi. R azsta v a se zaključi s panojem, ki v slik ah prik azuje popis v seh kinema - t ogr af o v na območju nek danje v elik e ptujsk e občine. T eh je bilo k ar de v et . R az - sta v a je bila zar adi pri v lačne t ematik e in bog at osti s št e vilnimi f ot ogr afijami in dok umenti odlično obisk ana. Na og led je bila posta v ljena v a v li Mestneg a kina Ptuj od sept embr a do decembr a 2017, z let om 2018 pa je do meseca aprila kr a - sila g alerijski hodnik Zgodo vinsk eg a ar hi v a na Ptuju. Del r azsta v e je bil aprila 2018 posta v ljen ob otv oritv i ormošk eg a Gr ajsk eg a kina , kjer bo na og led v se do k onca let ošnjeg a leta. Katja Z upanič