Direktor NT&RCj:o:o:Jože cerovšek ----ŠT. 28 - LETO XLV... - CELJE, 17.	. CENA 1 SO SIT Glavni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Ko ne moreš zaupati ne občini in ne državi
Кзј se je dogajalo v občini Ž3lec po hudem neurju? Stran 20.	vroča tema vroča tema vroča tema
Narodni demokrati
Pepel namesto ljubezni. Stran 6.
Pivo in cvetje
Nekaj več kot le veselica. Stran 8.
Reportaža
Izmenjana prstana na kmečki ohceti. Stran 21.
Bazeni
Vodo umažejo kopalci. Stran 8.
Zvesti naročniki
Odbojka Bo žreb odprl blagajno? stran 18.
Stare šege in opravila
En fantič je hodil pod okence stat... Stran 21.
Igranje v
peskovniku
Žalski župan Milan Dobnik o prometni zapori magistrale, čistilni napravi in neurju. Stran 3.
2
Kal bi naj zakrivil Baraga?
Prejšnji četrtek se je sestala mandatno imunitetna ko-
misija družbenopolitičnega zbora konjiške občinske
skupščine. Obravnavala je morebitno vzpostavitev ali
odvzem poslanske imunitete za Jožeta Barago, predsed-
nika občinske skupščine.
Komisija se je odločila, da pred predložitvijo predloga
v odločitev družbenopolitičnemu zboru prosi za dodatno
obrazložitev k očitanemu kaznivemu dejanju. Od temelj-
nega javnega tožilstva pričakujejo odgovor, kdo je zavla-
čeval z razpisom delovnega mesta direktorja Komunal-
nega podjetja Slovenske Konjice in dokaze o sumu, da
direktor ni dovolil razpisa delovnega mesta oziroma na
kakšen način je razpis preprečil. Pričakujejo pa tudi
pojasnilo, kakšne narave, oziroma iz katerega naslova naj
bi nastala očitana premoženjska korist v višini 3,8 mili-
jona tolarjev.
»Za to smo se odločili, ker je komisija v vseh prejšnjih
obravnavanih primerih o odvzemu imunitete občinskemu
poslancu imela gradiva, iz katerih je bilo jasno razvidno
dejanje, ki je bilo vzrok za predlog za odvzemu imuni-
tete,« je pojasnil odločitev komisije njen predsednik Stane
Frim.
MB P
Skupščina občine
Velenje prepoveduje!
Nesklepčnost onemogočila razpravo
o bolnišnici Topolšlca
V torek naj bi poslanci ve-
lenjske skupščine opravili še
zadnje predpočitniško zaseda-
nje, vendar jih je »zmanjkalo«
tako v zboru združenega dela
kot v družbenopolitičnem zbo-
ru. Sklepčni so bili le poslanci
zbora krajevnih skupnosti, ki
so sami nadaljevali zasedanje.
Sicer je velenjska skupščina
še ena redkih, ki je obdržala
tridomni sistem, torej še vedno
preštevajo poslance v vsakem
zboru posebej in posebej tudi
glasujejo. Precej časa so bili
v Velenju dokaj vzorni, skupš-
čina je bolj ali manj normalno
opravljala svoje delo, v zad-
njem času pa se jim vse bolj
zatika. Sicer ZKS še ni bil ni-
koli kritičen, ostala dva zbora
pa že večkrat. Pomanjkanje
poslancev na torkovem zase-
danju v največji meri pripisu-
jejo dopustniškemu času in
v vodstvu skupščine so prepri-
čani, da če ne prej, bo po do-
pustih vse v redu.
Vendar pa je zaradi nes-
klepčnosti ostalo v občini še
precej nerešenih vprašanj,
predvsem raznih prostorskih
aktov v zvezi s črnimi gradnja-
mi. Se najbolj pereči pa so ver-
jetno (ponovni) problemi
v zvezi z Bolnišnico Topolšica,
kjer so v predhodni sklep zapi-
sali, da »Skupščina občine Ve-
lenje prepoveduje izdajo pozi-
tivnega mnenja k takšni mreži
javne zdravstvene službe Re-
publike Slovenije na sekun-
darni ravni, ki ne bi ohranjala
sedanjo dejavnost bolnišnice
v Topolšici.«
Na Topolšici se že dlje časa
ukvarjajo s problemi, ker želi
ministrstvo za zdravstvo dose-
či, da bi v bolnišnici zdravili le
kronične pljučne bolezni. »Ne
le, da je to v nasprotju s stališ-
či republiške strokovne komi-'
sije za pulmologijo, ampak na
ta način prebivalci naše doline
oziroma občani Velenja in Mo-
zirja ponovno izgubljamo po-
memben in občutljiv segment
zdravstvenega varstva,« je za-
pisal v.d. direktorja bolnišnice
Janez Poles v obrazložitvi za
poslance in nadalje razložil,
da ukinjanje dela dejavnosti
bolnišnice zahteva nujna vla-
ganja v sosednjih bolnišnicah,
kar ni v skladu s predpisanimi
dogovori, poleg tega pa je tudi
povsem neracionalno.
ČZato upravičeno pričaku-
jemo, da bo Skupščina občine
Velenje, ki je vsa leta v intere-
su občanov skrbela za nemo-
ten strokovni in tehnološki
razvoj bolnišnice v Topolšici,
ponovno zaščitila interes ob-
čanov ter uporabila določila 5.
člena zakona o zdravstveni de-
javnosti. Soglasje je moč dati
le k takšni mreži bolnišnic
v RS, ki bi ohranjala doseda-
njo dejavnost bolnišnice v To-
polšici,« je še zapisal dr. med.
Janez Poles.
Po razpravah v preteklosti
sodeč, (bolnišnica Topolšica je
bila že večkrat predmet skupš-
činskih obravnav), bi poslanci
vsaj podprli ta sklep, če ga ne
bi še dodatno razširili s kakš-
nim protestom republiškemu
ministrstu za zdravstvo. Žal
pa zaradi nesklepčnosti to ni
bilo mogoče sprejeti in bo tudi
ta obravnava morala počakati
do konca dopustov.
US
Pogovor gluhih
V Celju se še vedno ne morejo odločiti, ali Je bil minuli
turistični teden uspeh ali polomija
Prah, ki se je v celjski kra-
jevni skupnosti Center dvignil
zaradi zadnjih, po mnenju sta-
novalcev preveč bučnih in ži-
vahnih prireditev v času celj-
skega turističnega tedna, se
očitno še lep čas ne bo polegel.
Zaradi nemoči in neupošte-
vanja stališč Sveta krajevne
skupnosti, ki pa se nanašajo še
na druge probleme krajanov,
je nepreklicno odstopil pred-
sednik Sveta krajevne skup-
nosti Franc Petauer. Če bodo
odgovorni v občini še naprej
ignorirali njihove predloge in
zahteve, pa z odstopom grozi
tudi celotno vodstvo krajevne
skupnosti.
Tako so namreč napovedali
na tiskovni konferenci, s kate-
ro so želeli predstaviti javnosti
še svojo plat resnice o proslav-
ljanju na Glavnem trgu in Sta-
netovi ulici. »Ni res, da smo
proti živahnemu utripu
v mestnem jedru,« pravijo
v krajevni skupnosti, »vendar
mora biti organizacija vsega,
kar se v mestu dogaja, načrto-
vana, usklajena, predvsem pa
na profesionalni ravni.« Vsi, ki
kakorkoli sodelujejo pri orga-
nizaciji turističnega tedna
v Celju, bi torej po njihovem
morali bolj prisluhniti potre-
bam in željam ljudi, ki hočejo
živeti v kulturnem in prijet-
nem okolju. Ne pa, da morajo
zlasti stanovalci najožjega
mestnega jedra kar sedem dni
trpeti zaradi organizacijskih
pomanjkljivosti te, sicer pri-
vlačne prireditve.
Seveda se s takšnimi ugoto-
vitvami niso strinjali organi-
zatorji prireditve, saj je, kot
zatrjujejo, turistični teden od-
lično uspel (»Še nikoh ni bilo
v Celju toliko srečnih ljudi«),
vse dogajanje je bilo na visoki
kulturni ravni, če pa je bilo kaj
nekulturnega, so bili to le po-
samezni obiskovalci. Pred-
stavnikom krajevne skupnosti
Center so tudi očitali, da jim ni
po godu prav nobena priredi-
tev in da si pravzaprav želijo
zaspano mesto, v katerem bi
na starost uživah svoj mir. Če
bo obveljala volja stanovalcev,
je menil eden od razpravljal-
cev, bo Celje resnično postalo
mrtvo, prepovedano mesto.
Pogovor na tiskovni konfe-
renci, ki pa pravzaprav ne za-
služi tega imena, se je tako
sprevrgel v medsebojna obto-
ževanja in metanja polen pod
noge, pričakovani odgovori,
predvsem na vprašanje, kako
skupaj naprej, pa so obviseli
v zraku. Očitno je na obeh
straneh še vedno preveč ne-
strpnosti in premalo volje za
sodelovanje.
J.INTIHAR
Pavle Božič, stanovalec na
Glavnem trgu: »Smo za kul-
turne dogodke, nikakor pa za
Agropop.«
Miro Gradič, predsednik or-
ganizacijskega odbora: »Kdor
je prijazno opazoval dogaja-
nje, je bil zadovoljen.«
Slavko Sotlar, Celjska turi-
stična zveza: »Vodstvo krajev-
ne skupnosti naj sodeluje, ne
pa nagaja.«
Mirko Povalej, namestnik
predsednika sveta KS Center:
»Ne morem pomagati, če raz-
mišljate drugače kot mi.«
Denar je in ga ni
Za zastoj pri urejanju Spominskega parka Teharje sta krivi
celjska občina In njena vlada, trdijo v teharski komisiji
Vladna komisija za razreše-
vanje vprašanj, povezanih
z namembnostjo in ureditvijo
grobišč v Sloveniji, je za dela,
ki so predvidena v prvi fazi
ureditve teharskega grobišča,
že odobrila 10 milijonov tolar-
jev, vendar denarja v Celju še
vedno ni.
Kot sta na seji teharske ko-
misije konec minulega tedna
poudarila člana republiške
komisije, prelat Friderik Kol-
šek in Silvester Drevenšek,
.očita vlada celjski občini
predvsem neusklajen pro-
gram, še vedno pa tudi ni člo-
veka, ki bi v Celju urejal vse
zadeve tega, sicer državnega
projekta. Vladno komisijo tudi
moti, da občinska komunalna
služba ni delala v skladu z na-
grajenim in izbranim projek-
tom Ateljeja Mušič, saj je za-
časno hortikulturno uredila
ožje območje Spominskega
parka.
Člani teharske komisije so
se zato izrekli proti začasnim
ureditvenim posegom, pa če-
prav so na predzadnji seji sami
dovolili posaditev dreves, prav
tako pa so tudi sklenili, da mo-
rajo v občini v skladu s snoval-
ci projekta pripraviti potrebno
urbanistično dokumentacijo.
Na pobudo Janka Novaka iz
krajevne skupnosti Teharje je
celjski izvršni svet, ki je zase-
dal le nekaj ur pred teharsko
komisijo, umaknil z dnevnega
reda odločanje o ukinitvi sta-
tusa zemljišča v splošni rabi,
ki predstavlja del kompleksa
odlagališča Cinkarne Celje.
Zemljišče obsega 1,5 hektara
in edino dovozno cesto do te-
harskega grobišča.
In to še pred koncem leta, saj
bi se lahko z morebitno orga-
niziranostjo krajevne skupno-
sti Teharje v občino že sedaj
neurejeni odnosi med vsemi, ki
na takšen ali drugačen način
sodelujejo pri ureditvi tehar-
skega grobišča, še dodatno za-
pletli. Na seji so se tudi dogo-
vorili, da bodo deset milijonov
tolarjev republiških sredstev
porabili za najnujnejša dela
prve faze. Odkupiti bo treba
zemljišča v najožjem delu par-
ka, to je v okolici taboriščnih
barak, priprava urbanistične
dokumentacije in program-
skih zasnov bo stala dobre tri
milijone tolarjev in pol, preo-
stanek denarja pa bodo name-
nih za ureditev okolice križa
oziroma ožjega območja par-
ka. Plačati bo seveda treba tu-
di začasno zasaditev dreves.
Član komisije in predsednik
sveta krajevne skupnosti Te-
harje Ferdo Ježovnik je zahte-
val, naj država denar nakaže
kar krajevni skupnosti, saj Te-
harčani ne verjamejo, da bo
celjska občina res namensko
porabila republiška sredstva.
Ostali člani teharske komisije
se s takšnim predlogom seveda
niso strinjali, proti pa sta bila
tudi člana vladne komisije.
J.INTIHAR
Na svidenje
leseni!
Konjiška občinska skupšči-
na tudi v četrtem zaporednem
sklicu ni bila sklepčna, tako
da občina med drugim ostaja
brez sprejetega proračuna.
Prejšnji teden je prišlo na za-
sedanje 6 poslancev zbora
združenega dela, 13 poslancev
zbora KS in 12 poslancev
družbenopolitičnega zbora,
skupaj za sklepčnost 7 prema-
lo. Predsednik skupščine Jože
Baraga je ponoven sklic napo-
vedal šele septembra.
MBP
Bodo z deli v križišču Ulipi nadaljevali?
Dela v križišču Ulipi, kjer se od ceste Maribor-Celje odcepi cesta proti Zrečam, so zaradi
pomanjkanja denarja povsem zastala. V zadnjem tednu je izvajalec odstranil samo začasno
pomožno cesto. Nadaljnje urejanje križišča je odvisno od tega, ali bo republiška uprava za ceste
namenila del denarja, sicer namenjenega za odseke, ki se jih letos ne splača pričeti, tudi za to
križišče, tako kot za dokončanje nekaterih drugih nujnih odsekov v Sloveniji.
Foto: EDI MASNEC
Grožnje ni več
V Velenju se trudijo, da bi
čim prej odpravili posledice,
ki jih je »nanesel« plaz z opuš-
čenega kamnoloma v Florjanu
nad Šoštanjem, in da bi to po-
dročje tudi sanirali.
Posebna operativna skupi-
na, ki jo je imenoval velenjski
izvršni svet in jo vodi predsed-
nik Srečko Meh, je izbrala dve
podjetji, ki bosta očistili po-
sledice in sanirali plaz. Vsi
stroški naj bi znašali približno
7 milijonov tolarjev, za kar bo
verjetno potreben popravek
občinskega proračuna, kljub
vsemu pa v Velenju še vedno
upajo na pomoč iz republiške-
ga proračuna, iz sredstev, na-
menjenih za elementarne ne-
sreče.
Dela za odstranitev plazu na
cesti Šoštanj-Bele Vode
opravljata podjetji Kareks iz
Mozirja in Alea iz Celja. Naj-
prej so očistili stene in tako
preprečili proženje novih pla-
zov ter položili mrežo, ki bo
preprečila padanje okruškov
in kamenja na cesto. Sedaj so
očistili tudi cesto, tako da pre-
bivalcem iz Belih Vod ni treba
več preko Lepe Njive. US
Gospodarstvo
zaostaja za
politiko
LJUBLJANA, 11. julija
(Večer) - Zunanja ministra
Albanije in Slovenije Al-
fred Serreqi in Lojze Peter-
le sta na uradnih pogovorih
družno ocenila, da razvoj
gospodarskih odnosov ne
dohaja političnih odnosov
med državama. Poleg tega
sta pregledala razmere pri
meddržavnih sporazumih,
albanske goste pa sta spre-
jela tudi predsednika drža-
ve Milan Kučan in vlade
Janez Drnovšek.
Milijoni ECU za
železnico in ceste
LJUBLJANA, 11. julija
(Večer) - Drugi izvršni di-
rektor Evropske investicij-
ske banke, odgovoren za
naložbe zunaj Evropske
unije, Michael Delloux je
s finančnim ministrom
Mitjem Gasparijem, direk-
torjem Slovenskih železnic
Marjanom Rekarjem in
predsednikom Družbe za
avtoceste Jožetom Brodni-
kom podpisal garancijske
in kreditne pogodbe za ob-
novo slovenskega železni-
škega omrežja Sežana-
Ljubljana-Maribor in
gradnjo avtocestnih odse-
kov Malence-Šentjakob in
Vransko-Arja vas. Sloven-
ske železnice bodo najele
13 milijonov ekujev posoji-
la, Družba za avtoceste pa
28 milijonov ekujev.
Laški rizling
šampion
LJUBLJANA, 11. julija
(Delo) — V okviru vinskega
sejma je prejšnji teden 45
članov petih komisij oce-
njevalo 1292 vzorcev. Bera
odličij za slovenske vinarje
je bogata: šampion, 12 veli-
kih zlatih medalj, 60 zlatih
in 266 srebrnih medalj ter
237 častnih diplom. Naj-
boljše slovensko vino je Vi-
nagov laški rizling, suhi ja-
godni izbor, letnik 1992, ki
se ponaša s šampionskim
naslovom.
Hltovi delavci pred
parlament
NOVA GORICA, 11. juli-
ja (Delo) - Predsednik
skupščine podjetja Hit Vla-
dimir Makorič je v pismu
predsedniku državnega
zbora mag. Hermanu Ri-
gelniku zagrozil, da bodo
Hitovi delavci protestirali
pred parlamentom, če po-
slanci ne bodo izpolnili nji-
hovih zahtev.
—NOVI TEDNIK-
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvirn, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič, Željko Zule. Tehnično ure-
janje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer. Oblikovanje: Minja
Bajagič. Tajnica uredništva:
Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431,
fax 441-032.
_^
Št. 28 - 14. julij 1994
3
Igranje v
peskovniku
Žalski župan MIlan Dobnik o jutrišnji prometni zapori
maglstralke, čistilni napravi In neurju	_
Nevladni odbor za varovanje sloven-
skih interesov pri gradnji cest je za jutri,
v petek, napovedoval popolno zaporo
magistralne ceste med Celjem in Ljublja-
no, cesta naj bi bila povsem zaprta od
Žalca do Latkove vasi.
Protest napovedujejo ljudje v Kasa-
zah, ki v poletni vročini še toliko bolj
trpijo zaradi neznosnega smradu iz či-
stilne naprave. Protesta sicer ne napove-
dujejo v Taboru in na Vranskem, so pa
ljudje besni zaradi pičlega denarja, ki
jim ga je za odpravljanje posledic neurja
namenila vlada. O vsem tem smo se v za-
četku tega tedna pogovarjali z žalskim
županom, profesorjem Milanom Dob-
nikom.
Stroka ne bo nikoli
priznala, da se je zmotila
Pred mesecem dni je nevladni odbor
organiziral delno zaporo ceste na žalski
obvoznici in že takrat za 15. julij napove-
dal popolno zaporo ceste. Se nam torej
jutri obeta prometni infarkt?
Do začetka tega tedna nisem dobil no-
benih informacij o protestu zaradi avto-
ceste. Glede na to, da so ga tudi pred
mesecem dni izvedli brez vsake napove-
di, pričakujem, da bodo protest poskuša-
li pripraviti. Občina nima pristojnosti,
da bi dovoljevala ali prepovedovala pro-
test, to je stvar republiškega ministrstva.
Kaj boste storili, če bodo jutri res po-
skušali zapreti cesto?
Mislim, da bi jim poskušali preprečiti
ta protest. Sicer pa mi v občini lahko
samo poskušamo pomiriti ljudi, toda
prepričanje nekaterih je tako trdno, da
jih ni mogoče premakniti in niso dovzet-
ni za nikakršne argumente.
Organizatorji junijskega protesta so
zahtevali pogovore z vami in ljudmi iz
republike oziroma DARS. Ste se v tem
mesecu dni sploh sestali s predstavniki
nevladnega odbora?
Sestal sem se z nevladnim odborom,
povabil sem jih, da poslušajo magneto-
gram z zasedanja skupščine, kjer so po-
slanci odločali o trasi avtoceste. Magne-
tograma niso želeli poslušati, vztrajali so
pri svoji trditvi, da skupščina ni bila
vodena demokratično. Sam vztrajam, da
je bila vodena povsem demokratično in
tako mèni tudi večina poslancev. Na po-
govoru smo nekatere člane nevladnega
odbora prepričali, vendar večina vztraja
pri svojih stališčih.
Kdo sestavlja nevladni odbor, so to
v glavnem kmetje?
Sestava je različna. Na pogovoru sta
bila samo dva kmetovalca.
Ste se pa v tem času večkrat sestali
z ljudmi iz DARS. O čem se pogovarjate?
Z DARS se redno sestajamo, v glav-
nem se pogovarjamo o operativnih stva-
reh in zlasti odkupu zemljišč. Pri tem sta
nam v veliko pomoč Hmezad Kmetijstvo
in Sklad kmetijskih zemljišč. Na kmetij-
skem ministrstvu smo se dogovorili, da
Sklad ne bo oviral stvari, ki jih bomo
dogovorili v dolini. Tako je, na primer,
na področju Orle vasi kompleks osmih
hektarjev hmeljišč, cesta ga bo presekala
na dvoje in zato zahtevajo nov, podoben
kompleks. Dogovorili smo se, da bodo
takšen kompleks dobili in mislim, da bo-
do kmetje zadovoljni. Ljudje so nezaup-
ljivi, preteklost jih dela še bolj nezauplji-
ve, sam jim tega ne zamerim. Maksimal-
no jih je treba zaščiti, pri tem vztrajam in
takšno stališče zagovarja tudi predsed-
nik DARS Jože Brodnik.
Se lahko zgodi, da bi v občinski skupš-
čini še enkrat odločali o trasi avtoceste
skozi Savinjsko dolino?
Tudi če bi ustavno sodišče razveljavilo
dosedanje sklepe, dvomim da bi stroka
pristala na to, da se je zmotila. Razmi-
šljanja o tem, da bi cesto gradili po Po-
nikvanski planoti in čez Braslovško po-
lje, so povsem nerealna. Kaj bi pomenila
gradnja ceste po južnem delu doline, pa
je pokazalo zadnje neurje. Sam sem več-
krat spraševal, zakaj ne bi ceste v Tro-
janski dolini dvignili, vendar strokov-
njaki pravijo, da je geološka struktura
tal tako zapletena in nepredvidljiva, da
si česa takšnega ne upajo storiti.
Krivi so ljudje, ne stroji
Poleg cestnega protesta zna biti v doli-
ni vroče še zaradi čistilne naprave v Ka-
sazah.
Da bo prišlo do kakšnega protesta, sli-
šim prvič, je pa to povsem drugačen pro-
blem. Pri čistilni napravi je osnovni kri-
vec upravljalec, to je Komunala Žalec.
Ljudje v Kasazah trdijo, da so se neznos-
ne razmere začele pojavljati v zadnjih
dveh letih. To pomeni, da ni treba iskati
krivde v konstrukciji ali izvedbi čistilne
naprave, pač pa v njenem upravljanju.
Del krivde nosite tudi sami, saj je obči-
na lastnik Komunale. Zakaj ne ukre-
pate?
Tega ne zanikam, občina je delno od-
govorna, ker nismo pravočasno reagirali
na razmere v javnem podjetju oziroma
uredili kadrovskih problemov. Sedanje-
mu direktorju Antonu Bratuši je te dni
potekel mandat, ki pa ga občina ni po-
daljšala. V tem podjetju gre predvsem za
notranje probleme in morda se bodo raz-
mere zdaj uredile.
Začasne rešitve ne pridejo
v poštev
Vsem drugim težavam se zdaj pridru-
žujejo še posledice neurja v Taboru in na
Vranskem. Na občini ste očitali novinar-
jem, da so premalo poročali o katastrofi,
po drugi strani pa je slišati očitke, da ste
ljudje na občini sami storili premalo.
Dolgo časa je bilo treba čakati na vsaj
približno oceno škode, niste se šli pogo-
varjat v Ljubljano. Skratka, bili ste pre-
malo agresivni, da bi iz Ljubljane poteg-
nili še kakšen dodaten tolar. Kako ko-
mentirate te očitke?
Sami smo veliko razpravljali o tem
problemu. Res smo medijem očitali, da
neurje, ki je prizadelo dolino, ni bilo do-
volj prikazano slovenski javnosti. Konec
prejšnjega tedna so prišli v Žalec člani
republiške komisije, zagotovili so, da bo
država vsaki prizadeti občini pokrila del
škode. V Savinjski dolini gre predvsem
za problem tako imenovanih urgentnih
sredstev. Torej denarja, s katerim bi lah-
ko takoj vzpostavili kolikor toliko nor-
malno življenje. V Trbovljah, na primer,
so mesto očistili, v nekaj dneh se je živ-
ljenje normaliziralo. Pri nas pa je odne-
slo 34 mostov, uničenih je 9 kilometrov
cest, do petih kmetij je mogoče priti sa-
mo peš. Ko je na prizadetih območjih
pred dnevi spet deževalo, se je pokazalo,
da so vsake zasilne rešitve zgolj igra
v peskovniku. Zato potrebujemo približ-
no 150 milijonov tolarjev urgentnih sred-
stev, z 20 milijoni tolarjev, kolikor nam
je dala država, ne moremo storiti ničesar.
Mi ne vztrajamo, da je bila pri nas škoda
večja kot v Trbovljah, vztrajamo pa, da
dobimo večji delež urgentnih sredstev.
In koliko denarja, menite, boste v res-
nici dobili?
Člani komisije so obljubili, da bodo
upoštevali naše zahteve in da jih bodo
posredovali vladi. Realno pa v naslednjih
letih računamo na približno 200 milijo-
nov tolarjev, torej 10 odstotkov škode.
IRENA BAŠA
Po zadnjih informacijah Janeza Marolta
iz nevladnega odbora je za jutri napove-
dana cestna zapora magistralke v Žalcu
prestavljena. Kot je dejal Marolt so se
jutrišnjemu protestu odpovedali iz dveh
razlogov: pristojni organi jim vsaj do za-
četka tega tedna niso izdali potrebnih
dovoljenj, poleg tega pa so se predstavni-
ki nevladnega odbora začeli pogovarjati
z občinskimi in republiškimi možmi,
med drugim jih je sprejel minister za
okolje Pavle Gantar. To pa ne pomeni, da
so se povsem odpovedali morebitnemu
protestu, zaenkrat so ga le prestavili za
nedoločen čas.
Visoka
obletnica
Godbeniki rudarjev in
keramikov iz Liboj so
priredili proslavo v poča-
stitev 60. obletnice svoje-
ga delovanja. Srečanje je
bilo v Žalcu in na Brnici
nad Libojami. Povabili so
tudi godbenike iz Eggen-
berga, iz Avstrije, s kate-
rimi prijateljujejo že 30
let.
V mestnem parku
v Žalcu so imeli prome-
nadni koncert godbeniki
iz Eggenberga, Libojčani
pa so ga imeli pri Domu
krajanov na Brnici. Sre-
čanja se je kljub slabemu
vremenu udeležilo veliko
ljudi. Čeprav so izgubili
sponzorja Rudnik Liboje
in Keramiko Liboje,
z godbo celoten kraj še
vedno živi.
I. J.
Preseljena pošta
Nova naložbe celjskih poštnih tieiavcev
V delovni enoti celjske po-
šte bodo letos izvedli dva
večja projekta. Povečali bo-
do pošto Celje 1 (na Aškerče-
vi ulici) in izgradili preto-
vorni center. Zaradi tega se
pošta začasno seli v nove
prostore.
Prenovitvena dela na pošti
se bodo začela 17. julija. Ta-
krat bodo okenca in poštne
predale začasno preselili
v nekdanjo restavracijo Po-
šta v Aškerčevi ulici, kjer pa
bodo imele stranke in delav-
ci zaradi zastarelosti objekta
najbrž nekaj težav, zato pro-
sijo za strpnost. Obenem
predlagajo, naj stranke v ča-
su selitve poskušajo čim več
storitev opraviti v podružni-
cah na Lavi, Hudinji in
v Novi vasi, ki bodo 17. julija
odprte ves dan. Poštni center
pa se seli v Kosovo ulico,
kjer bo v bivši garažni hali
nastal nov pretovorni center.
Ta naj bi začel delovati sep-
tembra letos, posodobljeni
pa bodo načini transporta in
uvedena avtomatska obdela-
va poštnih pošiljk. Ta center
naj bi med prenovo pošte Ce-
lje 1 sprejemal predvsem po-
šiljke velikih uporabnikov in
dostavljal pakete. Drugi ra-
zlog za postavitev tega cen-
tra pa je izgradnja prometni-
ce vzhod-zahod, ki kami-
onom onemogoča dovoz na
dvorišče sedanje pošte.
Projekt ne bo poceni, saj
bo samo dograditev garažne
hale stala 20 milijonov SIT.
Še dosti dražja bo prenova
pošte Celje 1, okoli 180 mili-
jonov SIT bo stala, kar po-
meni, da gre za največjo
poštno investicijo v zadnjih
letih. A se bo izplačalo, saj
bodo zato delavci na pošti
dobili še 600 kvadratnih me-
trov uporabnih površin,
s tem pa boljše in bolj funk-
cionalne prostore za delo,
krepko se bo povečalo tudi
število poštnih predalov (s
170 na 500), telefonskih go-
vorilnic (na 10) in okenc za
druge storitve.
Pošta naj bi bila prenov-
ljena do februarja, dela pa
bo vodil inž. arh. Valter
Ernst. Ta prenova je po-
membna še iz enega razloga
- leta 1996 bo minilo sto let
od izgradnje poštne stavbe
in obletnico želijo s posodo-
bitvijo lepo zaznamovati.
GREGOR STAMEJČIČ
Clinton sprejel
Peterleta
V Varšavi je je bilo sre-
čanje zunanjih ministrov
devetih držav srednje in
vzhodne Evrope, na kate-
rem je sodeloval tudi slo-
venski zunanji minister
Lojze Peterle. Govorili so
o več vprašanjih: regional-
nem sodelovanju in varno-
sti, ameriški pomoči gospo-
darskim reformam ter
o demokratizaciji in social-
nih programih. Pokrovitelj
srečanja, ameriški državni
sekretar Christopher je
v otvoritvenem govoru po-
vedal, da so ZDA zaintere-
sirane za mir v tem delu
Evrope; načrt Partnerstvo
za mir je označil kot pot
k polnopravnemu članstvu
v Severnoatlantski zvezi.
Lojze Peterle je v svojem
govoru poudaril, da Slove-
nija ne potrebuje gospo-
darske pomoči, temveč in-
vesticije in ugodno medna-
rodno gospodarsko okolje.
Opozoril je tudi na nega-
tivne učinke embarga na
uvoz orožja za gospodarsko
sodelovanje, saj embargo
našo državo postavlja
v kontekst kriznih žarišč.
O tem je seznanil tudi ame-
riškega predsednika Clin-
tona, s katerim se je pogo-
varjal ločeno od drugih mi-
nistrov. Peterle je Clintonu
predstavil poglede Slove-
nije na mednarodna doga-
janja.
Neapeljski vrh
sedmih bogatih
Neapelj je gostil vodite-
lje sedmih industrijsko
najbolj razvitih držav sve-
ta, bolj znanih pod imenom
skupina G7. Mitterrand,
Kohl, Major, Chretien,
Clinton, Murajama in Ber-
lusconi, so največ pozorno-
sti namenili pogovorom
o liberalizaciji svetovne tr-
govine ter zmanjšanju
brezposelnosti v teh sed-
mih državah, ki je zajela že
okrog 24 milijonov ljudi.
Precej časa so namenili pa-
danju ameriškega dolarja
in njegovemu vplivu na
svetovno gospodarstvo.
Sedmerica je Ukrajini odo-
brila 4 milijarde dolarjev
pomoči za prehod v tržno
gospodarstvo in 300 milijo-
nov dolarjev za zaprtje je-
drske elektrarne v Černo-
bilu. Ruski predsednik Jel-
cin se je državnikom pri-
družil v političnem delu
pogovorov. Rusija je na-
mreč že od pripravljalne
faze naprej sodelovala pri
oblikovanju končnega be-
sedila politične deklaraci-
je. Državniki so razprav-
ljali tudi o Bosni in Herce-
govini, vendar se je sreča-
nje končalo brez konkret-
nih rešitev.
Mirovni načrti
razdeljeni
Visoki uradniki kontakt-
ne skupine za Bosno in
Hercegovino so v Ženevi
predstavnikom sprtih stra-
ni predstavili nov mirovni
načrt. Sprte strani naj bi
v približno dveh tednih (do
19. julija) sporočile, ali
sprejemajo predloge zem-
ljevidov. Če bodo načrt
sprejele, bodo proti Srbom
začeli postopno odpravljati
sankcije, vladi v Sarajevu
pa so obljubili pošiljanje
novega kontingenta mo-
drih čelad in visoka posoji-
la za obnovo države. V na-
sprotnem primeru bodo go-
spodarski embargo proti
Srbiji še okrepili, musli-
mansko-hrvaško federacijo
pa soočili z nadaljnjo zao-
stritvijo embarga na uvoz
orožja. Bosanska vlada je
že sporočila, da ima načrt
sicer nekaj pomanjkljivo-
sti, vendar sta predsednik
predsedstva BiH Izetbego-
vic in premier Silajdžič po-
vedala, da bosta poslancem
republiške in zvezne
skupščine predlagala, naj
mirovni načrt mednarodne
skupnosti sprejmejo. Če bi
ga zavrnili, bi to pomenilo
nadaljevanje vojne, na kar
računata Karadžič in Milo-
sevic, med katerima pa
v zadnjem času prihaja do
velikih nasprotij.
Vojna za Aden
končana
Enote severnega Jemna
so zavzele južnojemensko
prestolnico Aden in drugo
največje mesto Mukalo.
V	Sani, glavnem mestu se-
vernega Jemna so sporočili,
da je dvomesečna vojna za
njih končana. Južnojemen-
sko vodstvo je menda že
pobegnilo iz države. Sever-
na vlada je že sporočila, da
se bodo njihovi vojaki izo-
gibali vsakemu maščeva-
nju. Južni Jemen imajo za
del svoje države in ne za
zasedeno ozemlje, torej so
prebivalci Adena njihovi
državljani in ne državljani
neke zasedene države.
V	Aden se te dni vračajo
množice ljudi, ki severne
vojake pozdravljajo kot
osvoboditelje.
Ukrajina in
Belorusija imata
novega
predsednika
Dve nekdanji sovjetski
republiki Ukrajina in Belo-
rusija imata novega pred-
sednika. V Ukrajini je
v drugem krogu predsedni-
ških volitev nekdanji pre-
mier Leonid Kučma pora-
zil dosedanjega predsedni-
ka Leonida Kravčuka, oče-
ta ukrajinske neodvisnosti.
Za Kučmo je glasovalo 52
odstotkov volivcev, Krav-
čuk pa je dobil 45 odstot-
kov volilne podpore. Za
Kučmo so glasovali pred-
vsem na vzhodu države,
kjer se zavzemajo za zbli-
ževanje z Rusijo. V Beloru-
siji je z veliko prednostjo
zmagal poslanec ljudske
stranke Aleksander Luka-
šenko, ki je dobil kar 80
odstotkov glasov, za njego-
vega protikandidata, dose-
danjega premiera Vječesla-
va Kebiča pa je glasovalo le
14 odstotkov volivcev.
Umrl predsednik
Severne Koreje
V Pjongjangu je v 82. le-
tu starosti za posledicami
srčnega infarkta umrl se-
vernokorejski predsednik
Kim II Sung. Na čelu drža-
ve je bil kar 46 let. Velikega
ljubljenega vodjo, kot ga je
poimenoval tamkajšnji
tisk, je po drugi svetovni
vojni za predsednika Se-
verne Koreje postavil Sta-
lin kot protiutež režimu, ki
so ga na južnem delu polo-
toka postavile ZDA. Leta
1950 je Kim II Sung začel
korejsko vojno, da bi vzpo-
stavil komunizem na celot-
nem polotoku. Po 40 letih
napetih odnosov z južno
sosedo, je leta 1990 sporo-
čil pripravljenost na pogo-
vore z Južno Korejo, ven-
dar do vrhunskega sreča-
nja ni nikoli prišlo. Leta
1984 je za svojega nasled-
nika uradno imenoval sina
Kim Jong Ila, ki ga je Se-
vernokorejsko vodstvo že
potrdilo.
Št. 28 - 14. julij 1994
4
Naložbe na) bodo
varne in donosne
Štajerski Investicijski sklati bo certifikate začel zbirati v drugi polovici julija
V začetku letošnjega leta so Banka Celje
d.d., Gorenjska banka d.d. Kranj, Dolenjska
banka d.d. Novo mesto, A banka Ljubljana
in Adriatic Zavarovalna družba d.d. Koper
ustanovile Nacionalno finančno družbo za
upravljanje investicijskih skladov.
Glavna naloga te družbe je upravljanje
pooblaščenih investicijskih družb za zbira-
nje lastninskih certifikatov. Nacionalna fi-
nančna družba je ustanovila pet pooblašče-
nih investicijskih družb, ena izmed njih je
Štajerski investicijski sklad, pooblaščena
investicijska družba d.d. Celje. Kakšna bo
dejavnost tega sklada, kakšne so njegove
značilnosti in kako bo z zbiranjem certifi-
katov — o tem smo se pogovarjali z direktor-
jem Milanom Ževartom.
S čim vse se boste ukvarjali v Štajerskem
investicijskem skladu?
Osnovna dejavnost Štajerskega investi-
cijskega sklada je javno zbiranje lastnin-
skih certifikatov in denarnih sredstev ter
investiranje teh sredstev v delnice in deleže
podjetij, ki jih prodaja Sklad Republike
Slovenije za razvoj. Osnovni kapital Štajer-
skega investicijskega sklada znaša 5 mili-
jard tolarjev.
Kakšne so prednosti Nacionalne finančne
družbe in s tem tudi petih pooblaščenih
investicijskih družb?
Prednosti Nacionalne fi-
nančne družbe in tudi Šta-
jerskega investicijskega
sklada v primerjavi z drugi-
mi družbami so predvsem
ugled, tržni položaj in kapi-
talska moč ustanoviteljev,
torej štirih bank in Zavaro-
valnice Adriatic. Prednosti
so, nadalje, dobro poznava-
nje bonitet podjetij, ki so
predmet lastninjenja, stro-
kovno usposobljen kader, ki*
bo upravljal z zbranimi
sredstvi, široko razpredena
mreža poslovnih enot in naša
prizadevanja, da bi bili pri-
sotni na celotnem sloven-
skem območju.
Kakšna bo naložbena poli-
tika Štajerskega investicij-
skega sklada?
Štajerski investicijski
sklad bo investiral predvsem
v perspektivna podjetja, ne
glede na panogo oziroma ve-
likost podjetja. Še zlasti pa
se nameravamo specializira-
ti za naložbe v zdraviliški
turizem ter živilsko predelo-
valno industrijo.
Kakšne cilje ste si zasta-
vili?
V Štajerskem investicij-
skem skladu želimo zagoto-
viti varnost in donosnost na-
ložbe vsakega posameznega
investitorja oziroma delni-
čarja. Sklad ne bo vlagal
sredstev v visoko rizična po-
djetja, sredstva pa bomo vla-
gali v večje število podjetij,
kar pomeni razpršenost na-
ložb in s tem manjše tvega-
nje za investitorje.
Kako boste izbirali po-
djetja, kamor boste vlagali
sredstva?
Štajerski investicijski
sklad bo pri odločanju imel
gotovo prednosti pred ostali-
mi družbami, saj imajo usta-
novitelji - banke - dolgoletne
izkušnje pri spremljanju po-
slovanja podjetij in zagotovo
najbolje vedo, katera podjet-
ja so uspešna in dolgoročno
zanimiva. To nam dokazuje-
jo njihove izkušnje na po-
dročju investicijskega banč-
ništva, vrednotenja podjetij,
ugotavljanja bonitet in izde-
lave investicijskih analiz po-
sameznih podjetij. To aku-
mulirano znanje bo največji
kapital Štajerskega investi-
cijskega sklada. Poleg tega
bo sklad stalno spremljal po-
slovanje podjetij, kjer bo
imel svoj delež in tudi tako
zagotavljal dolgoročno var-
nost naložb.
Kdo pa bo skrbel za nad-
zor poslovanja?
Poslovanje Štajerskega in-
vesticijskega sklada bo pod
nenehno kontrolo državne
agencije za trg vrednostnih
papirjev. Poleg tega ima Šta-
jerski investicijski sklad svoj
nadzorni svet, ki ga sestav-
ljajo direktor Kovinotehne
Aleš lic, direktor Zdravilišča
Krka Vladimir Petrovič in
nekdanji dekan mariborske
Univerze ter redni profesor
dr. Dane Melavc.
Kdaj in kam bodo lahko
državljani prinesli svoje cer-
tifikate?
Imetniki lastninskih certi-
fikatov bodo v Celju delnice
Štajerskega investicijskega
sklada lahko vpisovali
v vseh poslovnih enotah
Banke Celje d.d., zavaroval-
nice Adriatic, A-banke - eno-
te v Celju ter v poslovnih
prostorih Celjske borzne hi-
še. Predvidevamo tudi mo-
bilna vpisna mesta širom po
regiji. Z zbiranjem certifika-
tov bomo začeli predvidoma
v drugi polovici julija.
Kdaj pa bo mogoče delnice
zamenjati za denar?
Štajerski investicijski
sklad bo v najkrajšem mož-
nem času zagotovil kotacijo
svojih delnic na borzi in na
ta način omogočil, da se bo
začelo s trgovanjem delnic.
Ker pa menimo, da bodo del-
nice donosne, jih bodo inve-
stitorji verjetno raje zadržali
in počakali na izplačilo divi-
dend.	IB
Direktor Štajerskega investicijskegч sklada
Milan Ževart.
Cotim Loče za boljši zrak
Cometova družba Cotim iz Loč je s svojim tehnološkim
procesom impregnacije pletiv veljala za hudega onesnaže-
valca zraka. S postavitvijo sodobne čistilne naprave pa je
ta ekološki problem popolnoma odpravljen.
Direktor družbe inž. Jože Hlačar je povedal, da jih bo
celotna čistilna naprava, sežigalnica odpadnih plinov,
stala dobrih 700 tisoč mark, od katerih so 15 odstotkov že
plačali, ostalo pa bodo poravnali v naslednjih petih letih.
Upajo na republiški »ekološki tolar«, ki jim je obljubljen,
in na morebitno znižanje carine.
Prve meritve, ki jih je potrdil Zavod za zdravstveno
varstvo iz Maribora, so pokazale, da je zrak, ki prihaja
skozi čistilno napravo, popolnoma čist, še več, vsa
odpadna energija se vrača v sistem, kar predstavlja polo-
vico potrebne energije za samo čistilno napravo. Dobavi-
telj opreme ter Cometovi vzdrževalci in obrtniki so po
besedah direktorja opravili svoje delo izredno kvalitetno
in v dogovorjenem času — vsega treh delovnih dneh.
J. K.
Kmetijci v Šaleški
zadovoljni
Kmetij cem v Šaleški do-
lini letos pri žitnih pridel-
kih dobro kaže, zlasti pri-
čakujejo dober pridelek
pšenice, jarega in ozimnega
ječmena. Sicer so letos
z žitnimi pridelki posejali
le 90 hektarjev polj, manj
kot prejšnja leta, zato
v Kmetijski zadrugi Šale-
ška dolina ocenjujejo, da
bodo pridelovalci napolnili
le domače kašče. Zadovolj-
ni so tudi s ceno pšenice, za
vse s tržnimi viški pa bodo
organizirali odkup. Žetve-
na sezona dosega višek
v teh dneh, kombajni pa
naj bi ves pridelek pospra-
vili v nekaj več kot tednu
dni.
Za čim večio
kakovost
Po večletnem uspešnem
sodelovanju zreškega Uni-
orja z nemškim podjetjem
Elges, znanem po hidra-
vličnih in krmilnih meha-
nizmih, so se v Uniorju že
pred časom odločili, da bo-
do preselili celotno halo iz
Nemčije v obrat v Sloven-
skih Konjicah. V mesecu
dni so preselili 20 strojev,
pri prenosu znanja za pro-
izvodnjo mehanske obdela-
ve odkovkov pa bo Unior-
jevim delavcem do konca
avgusta pomagalo 5 stro-
kovnjakov. V obratu sicer
izdelujejo približno 400 ra-
zličnih tipov glav, mesečna
proizvodnja pa dosega 120
do 140 tisoč kosov. Hala,
v kateri so postavljeni stro-
ji, je bila nekoč Konusovo
skladišče, zato so bile po-
trebne obsežne investicije.
Kovinarja ne bodo
prodali tujcem
V vitanjskem podjetju
Kovinar kljub ponudbam
Avstrijcev in Nemcev ne
nameravajo prodati svojih
obratov. Direktor podjetja
Anton Kokol meni, da bi
bilo nesmiselno razmišljati
o prodaji, predvsem zaradi
velikega odrekanja njiho-
vih delavcev v preteklosti.
Namesto o prodaji zato
razmišljajo o lastninjenju.
Trenutno se lotevajo vred-
notenja podjetja, ki bo zak-
ljučeno konec tega meseca,
zatem pa bodo izdelali pro-
gram lastninjenja. V Kovi-
narju računajo predvsem
na notranji delavski od-
kup, vodstvo podjetja z 78
zaposlenimi delavci pa vidi
prihodnost predvsem v iz-
boljšanju tehnologije in
doseganju zahtevane kvali-
tete izdelkov.
IB
PO ČEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 13. 7. 1994
Št. 28 - 14. julij 1994
5
V Zlatarni ne bijejo plati zvona
Miso zadovoljni z rezultati, zato ukrepajo
V preteklosti je celjska
Zlatarna za svoje proizvode
porabila približno dve toni
zlata na leto, danes ga pora-
bi îe še eno tono. Tuja tržišča
in izvoz nista več samo vpra-
šanje prestiža, temveč preži-
vetja. Zmanjšan obseg po-
slovanja in nizke cene, ki jih
dosegajo na tujih tržiščih, so
povzročile slabšanje poslov-
nih rezultatov. Ob tem pa
v Zlatarni ugotavljajo, da so
v preteklosti premalo nare-
dili za hitrejše prilagajanje
spremenjenim pogojem go-
spodarjenja.
To je med drugim na tor-
kovi tiskovni konferenci po-
vedal dr. Brane Semolič, ki
je direktorsko mesto Zlatar-
ne prevzel v začetku marca.
Gospodarska	recesija
v Evropi se že nekaj časa
krepko odraža tudi na po-
trošnji proizvodov iz zlata,
svetle izjeme so le Francija,
Grčija in Turčija. Celjska
Zlatarna izvaža svoje proiz-
vode na številna tuja tržišča,
vendar vrednostno predstav-
lja izvoz le približno 30 od-
stotkov celotne prodaje, na
domačem tržišču pa se sre-
čujejo s konkurenco zaseb-
nih zlatarjev in drugih zla-
tarskih podjetij ter prodajal-
ci izdelkov nizkega cenovne-
ga razreda. V prvem polletju
znaša dosežena realizacija
9 milijonov mark, podjetje
pa deluje s približno 50 od-
stotki lastnega kapitala. To
pa so rezultati, s katerimi dr.
Semolič ni zadovoljen.
Zlatarna Celje naj bi bila
v prihodnje organizirana kot
delniška družba, vendar last-
ninjenje še ni končano. Certi-
fikate je v podjetje vložilo 65
odstotkov zaposlenih, kar za-
dostuje za interno razdelitev,
obenem pa računajo še na no-
tranji odkup.
Zlatarna, ki letos praznuje
150-letnico, ima sicer jasne
cilje: postati eno izmed vo-
dilnih zlatarskih podjetij
v Evropi, pri čemer poudar-
jajo specializacijo in kom-
pleksno ponudbo. Da bi ugo-
tovili, kaj jih ovira pri ures-
ničevanju zastavljene vizije,
so opravili tako imenovano
Swot analizo. Rezultati so
pokazali, da ima Zlatarna
v primerjavi s konkurenco
določene prednosti, to so
predvsem kompleksna po-
nudba in visoka kakovost iz-
delkov, največje slabosti po-
djetja pa se kažejo v preveli-
kih stroških poslovanja in
premajhni tržni agresiv-
nosti.
Kupec je listi, ki jim
reže kruh
Dosedanje slabosti namera-
va vodstvo Zlatarne odpraviti
s številnimi ukrepi. Med dru-
gim nameravajo znižati stro-
ške financiranja za 25 do 30
odstotkov, stroške poslovanja
pa za 15 do 20 odstotkov. Na-
dalje naj bi povečali prodajo
na domačem in tujih tržiščih,
do konca leta naj bi ustvarili
še 14 milijonov mark prometa.
Pri proizvodnji izdelkov se bo-
do maksimalno prilagodili
zahtevam kupcev, povečali
inovativnost proizvodov, več
bo treba storiti za mednarod-
no uveljavitev blagovne znam-
ke, kot bodoča delniška druž-
ba pa hočejo doseči takšno
stopnjo profita na vložena
sredstva, ki bo presegala
bančne obresti na vezana
sredstva. Med strateškimi cilji
dr. Semolič poudarja še uve-
ljavljanje Celja kot pomemb-
nega evropskega zlatarskega
središča, k čemur naj bi jim
pripomoglo tudi generalno
sponzorstvo letošnjega med-
narodnega obrtnega sejma
v Celju. Tudi v prihodnje naj
bi bil jesenski sejem ena izmed
poti za stalno promocijo Celja
kot zlatarskega mesta, pri če-
mer v podjetju računajo tudi
na sodelovanje celjske občine.
V podjetju so nadalje pri-
pravili tudi globalno strategi-
jo, v kateri predvidevajo de-
centralizacijo in specializacijo
poslovanja podjetja. Ta se bo
izvajala v okviru strateških
poslovnih enot. V enoti Art bo-
do izdelovali in prodajali na-
ročen ter unikaten nakit, eno-
ta Nakit bo namenjena izdela-
vi in prodaji serijskega nakita,
v enoti Aurodent pa se bodo
ukvarjali z dentalnim progra-
mom, proizvodi za industrijo,
polproizvodi, topljenjem in ra-
finacijo zlata. Proizvodnja in
prodaja ur bo organizirana
v okviru enote Ure oziroma
ZWC, lastna prodajna mreža,
veleprodaja, izvoz in uvoz ter
franšizing pa bodo potekali
v okviru poslovne enote Mar-
keting. Kot samostojni podjet-
ji v lasti Zlatarne že sedaj de-
lujeta Aurodent in ZWC, osta-
le strateško poslovne enote pa
bodo v začetku prihodnjega
leta organizirane kot profitni
centri. Poleg tega se namera-
vajo lotiti dezinvestiranja,
Zlatarna bo obdržala samo ti-
sto opremo in prostore, ki jih
resnično potrebuje, ter diver-
zifikacije poslovanja. To po-
meni, da bodo zlatarstvo do-
polnili z novimi dejavnostmi
in s tem zagotovili delo za vseh
485 delavcev. Konkretno se že
dogovarjajo za izdelovanje
polproizvodov z znanim proiz-
vajalcem očal Carrera.
»Z vsemi temi ukrepi naj bi
zagotovili nadaljnji razvoj
Zlatarne. Res nismo zadovolj-
ni s trenutnimi poslovnimi re-
zultati, zavračamo pa govorice
o kritičnem položaju, ki se
med ljudmi širijo o našem po-
djetju. Naša vizija je jasna, res
pa je, da so se v preteklosti
prepočasi prilagajali spreme-
njenim razmeram na tržišču,«
je v torek še dejal direktor
Zlatarne dr. Brane Semolič.
IRENA BAŠA
Na tiskovni konferenci so od-
ločno zavrnili govorice o od-
puščanju delavcev Zlatarne.
»Nikogar nismo odpustili, res
pa so ljudje na čakanju. V teh
vročih poletnih dneh smo se
ponekod dogovorili, da ljudje
odhajajo domov že ob dvanaj-
stih. Proizvodnja je prilagoje-
na naročilom in tudi v prihod-
nje ne bomo delali na zalogo,«
je povedal dr. Semolič.
V naslednjih mesecih bo Zla-
tarna ponudila tržišču več no-
vih kolekcij. Ena izmed njih
bo namenjena mladim, v drugi
se bodo lotili predstavitve
ogroženih živalskih vrst, osta-
lo so kolekcije, ki sledijo mod-
nim trendom. V pripravi je tu-
di posebna kolekcija, imeno-
vana emirati, gre za izdelke
najvišjega cenovnega razreda,
ki jih bodo ponudili predvsem
kupcem v Saudovi Arabiji. Pri
vseh teh kolekcijah pa se lote-
vajo drugačnega tržnega pri-
stopa. Doslej so svoje kolekcije
predstavljali le enkrat letno,
poslej pa bodo vsako novost
posebej predstavljali kupcem
in s tem tudi bolje reklamirali
svoje izdelke. Večji prodaji bo
namenjena še ena novost, to
bodo posebne vitrine z njiho-
vimi izdelki nižjega cenovnega
razreda po številnih sloven-
skih trgovinah.
Po mestu je slišati govorice, da
sedanje vodstvo Zlatarne nima
najboljših odnosov z Ano Ber-
glez-Vovk. Bivša direktorica
Zlatarne naj bi menda imela
podjetje, ki se ukvarja z bižu-
terijo in konkurira Zlatarni.
Sedanji direktor pravi, da
z bivšo direktorico nima nobe-
nih stikov in tudi ne ve, s čim
se ukvarja, na tržišču pa da na
kakšno podjetje bivše direkto-
rice še niso naleteli.
Dr. Brane Semolič
Strokovnjak odgovarja
informacije na tel.: 063 441-321,
062 222-438, 0602 41-842
Od česa je odvisna uspešnost pooblaščenih investicijskih
družb?
Uspešnost pooblaščenih investicijskih družb in s tem
seveda varnost naložbe in donos delnice, ki jih boste pri
njih dobili v zamenjavo za vrednost certifikata, bodo
v veliki meri odvisni od števila certifikatov, ki jih bo
posamezna tovrstna družba lahko bolje razpršila svoje
naložbe, kar prispeva k večji varnosti. Večji obseg zbranih
certifikatov bo investicijski družbi omogočal tudi nakupe
večjih paketov delnic podjetij in bo s tem omogočal tudi
večji vpliv in pritisk na doseganje boljših rezultatov po-
slovanja.
Nedvomno je pomembno tudi to, za kakšno vrsto naložb
se bo družba odločila. Pooblaščene investicijske družbe
bodo namreč z zbranimi certifikati odkupovale delnice od
Sklada za razvoj, na katerega morajo posamezna podjetja
obvezno prenesti za 20 odstotkov svojih delnic. Odkup teh
prenešenih delnic bo potekal s posebnimi načini prodaje,
ki jih bo organiziral Sklad za razvoj.
Iz povedanega lahko ugotovimo, da je varnost naložbe
certifikata v pooblaščeni investicijski družbi odvisna od
obsega zbranih certifikatov, višine ustanovnega kapitala
družbe za upravljanje in strokovnjakov, ki bodo delali
v pooblaščeni družbi za upravljanje in pooblaščenih inve-
sticijskih družbah. Ti bodo namreč upravljali s portfeljem
(zbirko delnic) pooblaščene investicijske družbe.
Trgovanje z delnicami torej zaupamo znanju, strokov-
nosti, preudarnosti in podjetnosti strokovnjakov posa-
mezne družbe za upravljanje.
Sem državljan Republike Slovenije, vendar obvestila
o odprtju certifikatnega računa še vedno nisem prejel. Na
koga naj se obrnem?
Certifikatne račune vodijo uslužbenci Službe družbene-
ga knjigovodstva. Ti so seznam državljanov dobili od
ministrstva za notranje zadeve. Pri približno dveh milijo-
nih poslanih obvestil se kaj hitro lahko zgodi, da se je
obvestilo na poti do vas izgubilo, mogoče pa je tudi, da
seznam Ministrstva za notranje zadeve ni popolnoma brez
napak.
Ce ste bili 5. decembra 1992 slovenski državljan, ste do
certifikata upravičeni. Ker ga očitno niste prejeli, je naj-
bolje, da se obrnete na najbljižjo podružnico Službe druž-
benega knjigovodstva in zahtevate izpis stanja evidenč-
nega računa lastniškega certifikata. Omenjeni izpis vam
bodo uslužbenci SDK izdali na podlagi vaše enotne
matične številke (EMŠO), ki je enaka številki vašega evi-
denčnega računa.
Lahko se zgodi, da v podružnici SDK ugotovijo, da
certifikatnega računa sploh nimate odprtega. V tem pri-
meru morate vložiti zahtevo za preverbo podatkov na
občinskem oziroma mestnem upravnem organu, pristoj-
nem za notranje zadeve v občini vašega stalnega prebiva-
lišča. Na podlagi vaše zahteve bodo tamkajšnji uslužbenci
preverili, če ste do lastniškega certifikata upravičeni. Če
ste, bodo vaše podatke ustrezno ažurirali, obvestilo
o odprtem evidenčnem računu pa boste najkaspeje
v mesecu dni prejeli po pošti.
Opisani postopek morate opraviti tudi v primeru, ko se
višina certifikatne vrednosti, zapisane na obvestilu, ne
ujema s tisto, ki bi vam po lestvici morala pripadati.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
-	Podjetje Plastmetal Servis
d.o.o. Ruše nudi storitve s po-
dročja projektiranja in načrto-
vanja orodij za brizgane pla-
stike, izdelave in popravila
orodij in priprav za potrebe
brizgane plastike, vzdrževanja
in obnove strojev za brizganje
plastike ter prevozov doma in
v tujini. Informacije: tel. in fax
062/661-062 (Franc Skar-
lovnik).
-	Podjetje Roth d.o.o. Čren-
šovci nudi Alu folijo (150 m,
širina 30 cm) ter paradižniko-
vo mezgo (ketchup) v vedrih
po 5 in 10 kg. Informacije: tel.
in fax 069/71-089 (Robert
Horvat).
-	Podjetje Baling d.o.o. Len-
dava nudi visokotlačne zobni-
ške črpalke od 3 cm3/o do 63
cm3/o, uvožene od nemške fir-
me Kracht s sedežem v Budim-
pešti. Informacije: tel. in fax
069/75-941 (Joszef Balasko).
-	Podjetje Demetra d.o.o.
Dravograd nudi bombažne
hmeljne blazine, napolnjene
s posušenimi hmeljnimi storž-
ki, ki vsebujejo eterična olja in
imajo pomirjevalni učinek. Iz-
delek je pregledal Zavod za
zdravstveno varstvo Maribor.
Informacije: tel. 0602/80-119
(Andrej Kanduč).
- Trgovsko podjetje Homlad
d.o.o. Mežica nudi Ventil pla-
stične vrečke raznih dimenzij
ter enostransko zaprte vrečke.
Primerne so za obrt in indu-
strijo (pakiranje razsipnega
materiala). Vrečke izdelajo po
naročilu. Informacije: tel.
0602/35-001	(Ladislav
Homer).
-	PodjetjeMinsd.o.o. Postoj-
na nudi lokostrelsko opremo
za vse starosti in namene.
Opravljajo tudi servis in orga-
nizirajo lokostrelske tečaje.
Informacije: tel. 067/22-975 in
fax 067/23-964 (Stanislav
Natlačen).
-	Podjetje Lomiles d.o.o.
Grahovo pri Cerknici nudi
proste kapacitete na večlistni
krožni žagi (izdelava jelovih in
bukovih elementov do debeli-
ne 100 mm). Prosijo za pisme-
ne ponudbe. Informacije: tel.
061/791-283 (Milan Zalar).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Slovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
061/12-50-122, int. 290, 292 in"
293 in fax 061/219-536.
Povpraševanje:
-Podjetje Baby d.o.o. Slo-
venj Gradec išče poslovnega
partnerja za preoblikovanje
astroloških koledarjev za leto
1995. K sodelovanju so vablje-
ni tudi partnerji - založniki, ki
so zainteresirani za trženje
astroloških koledarjev na do-
mačem in tujem trgu. Infor-
macije: tel. in fax 0602/41-466
(Matjaž Gostenčnik).
NOVO NA BORZI
Padanje tečajev
državnih obveznic
V tem tednu se še vedno
nadaljuje padanje tečajev
obeh državnih obveznic. Ob-
veznice RS01 so pri ceni 96%
dosegle danes že skoraj
10,62%. Njihova vrednost je
bila najnižja v zadnjih 6 me-
secih. Močno je padel tudi
tečaj RS02 in se trenutno
ustavil pri 101%. Da bi bili
donosi RS02 izenačeni z do-
nosi RS01, bi morala cena
RS02 pasti na okoli 97,9%.
Razlog teh padcev je verjet-
no počasna rast marke, glav-
ni razlog pa je blagajniški
zapis Banke Slovenije z na-
kupnim bonom, ki je bil iz-
dan 1. 6. 1994. Njegova za-
padlost je 1. 12. 1994. Z boni
je mogoče uveljavljati po-
pust. V časopisu so objavlje-
ni boni v SIT, s katerimi je
mogoče uveljavljati 'popust
pri nakupu novih blagajni-
ških zapisov Banke Sloveni-
je. Z boni v DEM (ta mesec je
popust 410 DEM za en bon)
pa je mogoče uveljavljati po-
pust pri nakupu deviznih
blagajniških zapisov Banke
Slovenije. Danes, ki ga je
možno realizirati skozi bla-
gajniške zapise Banke Slo-
venije, je tako precej višji od
republiških obveznic. Zato
se veliko lastnikov obeh dr-
žavnih obveznic seli v te za-
pise. Danes je sicer odvisen
od predpostavk, povezanih
z gibanjem velikega R v na-
slednjih mesecih ter deval-
vacije. Tako utegne naložba
v omejene blagajniške zapise
prinesti tudi več kot 10%.
Kakšen bo ta donos v resnici,
je ta trenutek seveda nekoli-
ko težje uganiti, kajti vsak
mesec bo drugačna vrednost
bonov in s tem tudi popusti
pri nakupu blagajniških za-
pisov.
Prometa je bilo na torko-
vem sestanku za 1.325.000
DEM. Z obveznicami je bilo
sklenjenih poslov za 824.000
DEM, z delnicami pa samo
500.000 DEM. Tudi pri del-
nicah, razen redkih izjem,
cene še naprej padajo ob zelo
nizkem prometu. To pomeni,
da ni veliko prodajalcev pri-
pravljenih prodajati po niž-
jih cenah.
V začetku prihodnjega
tedna bodo za izplačilo obre-
sti zapadli kuponi obveznic
RS 11 in Gorenja. Imetniki
obveznic Gorenja bodo poleg
obresti dobili izplačan še del
glavnice. Na izplačilo glav-
nice obveznic RS11, ki jih je
država izdala za odkup ter-
jatev do Iraka, Kube, Angole
ter nekdanje Zvezne direkci-
je, pa julija prihodnjega leta
velja moratorij.
Celjska borzna hiša sporoča,
da je vrednost enote vzajem-
nega sklada Herman Celjski
na dan: 12. 07.1994 1.061,11
SIT.
Št. 28 - 14. julij 1994
6
Pepel namesto ljubezni
Poroke In razporoke narodnih demokratov, ki pa se na Celjskem ne podrejajo republiškim odločitvam
V Narodnodemokratski
stranki so se na predčasnem
kongresu po dolgih razpravah
odločili, da se bodo uradno
razvezali od Slovenskih krš-
čanskih demokratov.
Težko je že šteti vse ločitve
in poroke znotraj NDS, vsem
prehajanjem pa je večina bo-
troval (ne)uspeh na volitvah
ali pa razna predvolilna priča-
kovanja. Najprej je namreč bi-
la SDZ - nekakšna uporniška
elita, ki je v času slovenske
pomladi in afere JBTZ na pr-
vih demokratičnih volitvah,
takrat še v »jugosloveniji«, po-
žela kar nekaj sadov. Velika
osamosvojitvena vojna je pri-
nesla prve preobrate znotraj
mlade razumniške in umetni-
ške stranke. Ta razcep so ra-
zlagali kot nesoglasje med ti-
stimi, ki jim je bila vojna pre-
kratka in tistimi, ki so želeli
počivati na lovorikah, posledi-
ca pa je bila prva ločitev. No,
v tem času je vladal še Demos
in Lojze Peterle, kmalu po lo-
čitvi SDZ pa je razpadel tudi
Demos in padla Peterletova
vlada.
Ostali sta dve frakciji - de-
mokrati z »velikimi imeni«,
narodnim demokratom pa je
ostalo ime. Volitve '92 so pri-
nesle dramatičen zasuk v tej
zgodbi: demokrati so nastopili
z velikimi imeni in so v pri-
merjavi z narodnimi demokra-
ti dosegli velikanski uspeh. Si-
cer so tudi demokrati malce
»izviseli«, pa vendar ne toliko
kot narodni demokrati, kate-
rih volilni rezultat je skoraj
mejil na tragedijo. Sledil je iz-
pad iz parlamenta, vzrokov za
volilni neuspeh (2,5 odstotka
volivcev) pa takrat niso od-
krili.
Praktično je za skoraj sesuto
stranko ostala samo ena reši-
tev — poroka, primerna stanu,
predvsem pa naj bi imel bodo-
či dovolj pohtičnega kapitala.
Narodni demokrati so zaro-
čenca našli v Slovenskih krš-
čanskih demokratih, zaroka
pa je bila sklenjena v pomladi
leta 1993. Srečna zaroka je
trajala nekaj več kot leto dni,
dokonča poroka pa naj bi bila
itak konec leta. Predčasni
kongres pa je prinesel popol-
noma nov, med poznavalci pa
niti ne nepričakovan obrat.
V	NDS so razglasih svojo
pot, češ da jim pri SKD grozi
izumrtje. Še več utemeljitev so
našli za razporko: da je prik-
ljučitev k SKD osula članstvo
za 30-40 odstotkov, da v SKD
niso upoštevah zahteve po
dvostranski koaliciji, da so po-
drli Drnovškov predlog glede
Puharjeve, pomagali pri po-
novnem oživljanju komuniz-
ma.., Novi predsednik NDS
Marjan Vidmar, sicer predsed-
nik ljubljanske vlade, je po-
udaril, da ne bodo več hlapče-
vali v okviru SKD, ki so tudi
krivi, da je moral Janša zapu-
stiti ministrski stolček.
Sicer je bilo na kongresu sli-
šati tudi precej nasprotnih
glasov: dosedanji predsednik
dr. Andrej Umek je opozoril,
da zaradi majhnosti kot stran-
ka nimajo kaj iskati na politič-
nem prizorišču in da bi kot
krilo ostali v SKD vsaj do jese-
ni. No, to se ni zgodilo, končna
odločitev na kongresu pa je bi-
la, da naj bi NDS ponovno za-
živela kot samostojna stranka,
ki pa se bo povezovala s sorod-
nimi strankami kot so ljudska,
socialdemokratska ali pa Ze-
leni Slovenije.
Štiri občine - štiri
variante
Tako so se torej dogovorih
v Ljubljani, kaj pa to konkret-
no pomeni v praksi na našem
območju, vsaj tam, kjer se je
po teh ločitvah in porokah
NDS sploh ohranila?
V	šentjurski občini so se na-
rodni demokrati (imeli so šest-
deset članov) razdvojili pred
meseci, ko so se odločali
o združevanju s Slovenskimi
krščanskimi demokrati.
Pri tem sta nastali dve sku-
pini. Prva, ki jo je vodil pred-
sednik občinskega zbora, mag.
Franc Kovač, bivši župan, se je
na zboru odločila za pridruži-
tev šentjurskega zbora narod-
nih demokratov k Socialde-
mokratski stranki Slovenije
Janeza Janše.
Kmalu za njimi se je sestala
še skupina iz kroga dr. Franca
Zabukoška, ki se je odločila za
krilo pri Peterletovih Sloven-
skih krščanskih demokratov.
Pri tem je glede nasledstva na-
stal spor, zato so pred časom
omenjali morebitno odločitev
sodišča. Sicer se vse bolj uve-
ljavlja prepričanje, da se
stranki dopolnjujeta ter si že-
lita sodelovanja, četudi na
drugačnih temeljih.
Zadnjega, predčasnega kon-
gresa NDS, se Šentjurčani ni-
so udeležili, pač pa so narodni
demokrati, sedaj pod vod-
stvom Petra Lesjaka v Ljub-
ljano poslali dopis, v katerem
so podprli delo znotraj SKD,
torej da ostanejo krilo. »Zno-
traj SKD bi mogoče potrebo-
vali le še malce več narodnega
duha, potem bi bili z njimi po-
vsem zadovoljni,« je povedal
Franc Zabukošek.
V žalski občini se je NDS
odločila za odcepitev od Slo-
venskih krščanskih demokra-
tov, v prejšnjem tednu pa se je
sestala skupina nekaterih čla-
nov narodnih demokratov, ki
bodo svoje delo verjetno nada-
ljevali v okviru stranke krš-
čanskih demokratov. Žalski
župan Milan Dobnik je pove-
dal, da se zaenkrat še ni odlo-
čil niti za eno niti za drugo
stran. Nad delitvijo ni preveč
navdušen: »Bolj se bomo cepi-
li, težje bo delo. Z delom na-
rodnih demokratov osebno ni-
sem bil zadovoljen že nekaj
časa, če se bom v prihodnje
sploh še ukvarjal s politiko, pa
bom verjetno nadaljeval pri
krščanskih demokratih. Zaen-
krat pa še nisem izstopil iz
NDS, pa tudi krščanskim de-
mokratom se še nisem pri-
družil.«
Malce drugačen položaj je
v Slovenskih Konjicah, kjer se
je večina narodnih demokra-
tov odločila, da bodo ostali pri
Slovenskih krščanskih demo-
kratih. »Rekli smo, da nima
smisla vsake pol leta menjava-
ti stranke,« je kratko in jedr-
nato razložil konjiški župan
Jože Baraga.
Čisto drugače pa delujejo
narodni demokrati v mozirski
občini. Ti se namreč že lani
niso odločili za zaroko s SKD,
temveč so izbrali drugo mož-
nost - da kot občinski odbor
NDS delujejo samostojno. Ta-
ko se niso nikomur priključili,
vendar bi jim za to usmeritev
ostalo časa le do konca leta,
ker bi se potem narodni demo-
krati stopili s SKD. »Kljub
spremembi na republiški rav-
ni, torej samostojna pot NDS,
se za naš občinski odbor stanje
ne bo spremenilo,« pravi pred-
sednik Franc Basti. »Še naprej
bomo delovali kot samostojna
stranka, že prej pa smo kot OO
stopali v koalicijo z vsemi de-
mokratičnimi strankami, kar
bo sedaj usmeritev tudi v re-
publiškem delu NDS.«
Narodni demokrati v Mozir-
ju so sploh v drugačnem polo-
žaju, saj bivši predsednik, Al-
fred Božič, ki so ga lani izklju-
čili iz stanke, še ni opravil pri-
mopredaje s sedanjim pred-
sednikom, Bastlom. »Tako
v stranki nimamo seznama
članstva, hranilno knjižico, na
kateri so se zbirala sredstva iz
občinskega proračuna za delo
naše stranke, pa smo tudi do-
bili šele pred kratkim,« pravi
Basti in hkrati poudarja, da
imajo verjetno še precej čla-
nov, ki pa se prej niso strinjali
z združitvijo s SKD in da je
tudi bivši predsednik stranki
delal medvedjo uslugo. »No,
dokler je kazalo na utopitev
NDS znotraj SKD, preveliko
angažiranje niti ne bi bilo smi-
selno. Sedaj je seveda vse dru-
gače, čim prej bomo poskusili
obnoviti in ponovno konstitu-
irati stranko,« je zaključil
Basti.
Približno takšno je stanje
v naših občinah, kaže pa na
razhajanje posameznih občin-
skih odborov pa tudi posamez-
nikov glede na politiko, kot jo
diktirajo izvoljeni na republi-
ki. Ampak po vseh zapletih in
zasukih se za NDS očitno ni
bati-to je dokazala zgodovina.,
Kam z njimi?
Na celjskih srednjih šolah Je vpisanih
mnogo preveč osnovnošolcev
Skoraj vse srednje šole so
prepolne in spet ni dovolj pro-
stora za marsikoga, ki želi na-
daljevati šolanje. Preveč bodo-
čih srednješolcev se je odločilo
predvsem za trgovsko, gostin-
sko, zdravstveno ter frizersko,
tekstilno, strojno in prometno
šolo.
Na srednji trgovski je reci-
mo razpisanih kar osem oddel-
kov - torej bodo sprejeli neka-
ko 240 učencev - a je prijavlje-
nih čez 400. Odklonih so jih
212, od teh je bilo 145 neraz-
porejenih. Sedaj so to število
zmanjšali na nekaj več kot tri-
deset, a to vseeno ni malo. Na
srednji zdravstveni šoli so naj-
prej zaradi prostorske stiske
razpisali le štiri oddelke, a so
se nato odločili še za enega.
Tako bodo lahko sprejeli okoli
150 dijakov, šestdeset so jih
odklonili, a so se vsi razen še-
stih že preusmerili. Na gostin-
ski je v vseh smereh preveč
novincev. Še največ bo ostalo
na cesti gostinskih tehnikov,
pa tudi kuharjev in natakarjev
ne bo malo, skupaj okoli štiri-
deset, v glavnem pa so že raz-
porejeni drugam. Tudi na
Srednji strojni, prometni, fri-
zerski in tekstilni šoli je pre-
več prijavljenih. Od 42 odveč-
nih frizerjev se jih je preusme-
rilo 37, pa tudi šivilj imajo
preveč. Okoli trideset se jih bo
moralo odločiti za druge šole.
In kaj bo z njimi? Bodoči
gostinec bo postal strojnik,
zdravnik bo rudar, avtomeha-
nik najbrž vrtnar. Ni ravno
blesteče. A življenje teče dalje.
Tudi proti naši (in njihovi)
volji.
GREGOR STAMEJČIČ
Brežičani na XII.
vsesokolskem
zletu v Pragi
28-članska delegacija TD
Sokol Brežice se je udeležila
XII. vsesokolskega zleta v Pra-
gi. Tako je po letu 1948, ko je
bil XI. zlet, ponovno oživela
130 let stara tradicija.
Prireditev je potekala
v dveh povsem ločenih delih.
Tekmovalni del v športni gim-
nastiki se je odvijal od 1. do
3.7., manifesta ti vni del pa od
3. do 6.7.
V povorki po Pragi je kora-
kalo okoli 80.000 udeležencev
iz skoraj celega sveta. Na sami
prireditvi na stadionu (meri
373.700 m2) je nastopilo v pro-
stih vajah 25.000 sodelujočih.
Brežičani so kot edini pred-
stavniki Slovenije nastopih
v prvem delu, v kategorijah
mlajših in starejših dečkov in
deklic, ter se uvrstili v drugo
polovico. Med dečki v posa-
mični razvrstitvi je največ
znanja pokazal Drago Žerjav,
med deklicami pa Mirna Šilje-
vinac in Tadeja Cetin.
Omeniti velja, da je ob od-
hodu zaželel brežiškim soko-
lom srečno pot gospod Leon
Štukelj, legenda sokolstva in
slovenskega športa. Zanimiv
je še podatek, da je bila pred-
sednica brežiškega društva
Mimica Avsec udeleženka X.
vsesokolskega zleta 1938. leta,
zato je lahko primerjala obe
prireditvi.
BERTO ŽNIDARŠIČ
Večja varnost pešcev
Prometnemu režimu v Celju se zopet obetajo spremembe
Ker so poslanci celjske
skupščine imeli kar nekaj pri-
pomb k predlaganim dopolni-
tvam odloka o ureditvi cestne-
ga prometa v naseljih občine
Celje, so o njem zopet razprav-
ljali na seji občinske vlade.
Tako kot poslanci so se tudi
člani izvršnega sveta zavzeli
predvsem za večjo zaščito peš-
cev, saj naj bi bili ponekod že
prav ogroženi.
Zato so na seji največ govo-
rili o prometnem redu v tistih
predelih mestnega jedra, ki so
v celoti namenjeni pešcem.
Več nadzora potrebujeta pred-
vsem Gubčeva ulica in Savinj-
sko nabrežje, kjer vlada pravi
nered, brezvestni vozniki in
najrazličnejša dostavna vozila
pa ogrožajo varnost pešcev. _
Prometni režim v mestnem je-
dru pa je velik trn v peti zlasti
gostincem in trgovcem na
Glavnem trgu in Gosposki uli-
ci. Pred dnevi so prav vsi pod-
pisali peticijo, v kateri so na
celjsko vlado naslovili zahte-
vo, naj takoj uredi prometni
kaos, predvsem pa ukine mo-
dro cono. Le-ta naj bi bila po
njihovem glavni krivec za vse
manjši obisk in nakupovanja
v tem delu mesta. Podpisniki
peticije še dodajajo, da imajo
Celje radi, in zato želijo, da
postane lepo, čisto, živahno,
skratka, evropsko mesto.
Predsednik izvršnega sveta
Jože Zimšek je zato ponovno
pozval policiste, naj v prihod-
nje namenijo še več časa obho-
dom po ulicah, saj prisotnost
mestnih stražnikov očitno ne
zaleže dovolj. Ljudje pač bolj
upoštevajo resne uniforme in
se jih bojijo. Tako naj bi kma-
lu, vsaj tako so obljubili poh-,
cisti, pogosteje videli skupaj
stražnika in moža postave.
Na seji so razpravljali še
o nekaterih ulicah, kjer poteka
sedaj promet le v eno smer, in
ugotavljali, da so mnoge reši-
tve neprimerne, če ne že kar
neumne. Zato bi bilo potrebno
zopet marsikaj spremeniti, če-
prav so odločitve o spremembi
smeri lahko precej tvegane.
Tako so se na primer zaradi
preusmeritve prometa v Go-
sposki ulici že pritožili lastni-
ki nekaterih lokalov, saj naj bi
se zaradi manjšega prometa na
ulici zmanjšal tudi promet
v njihovih trgovinah. Smer pa
bi kazalo spremeniti zlasti
v Vodnikovi ulici, tako da bi
bil v tem delu mestnega jedra
v povezavi z Gosposko ulico
promet krožen.
JI
Podstrešje še nI
raziskano
LJUBLJANA, 11. julija
(Delo) - Z Ministrstva za
notranje zadeve so obvesti-
li javnost, da so ljubljanski
kriminalisti prejšnji teden
posredovali tožilstvu gra-
divo, s katerim je trojica
nekdanjih vodilnih usluž-
bencev podjetja Adit d.o.o.,
utemeljeno osumljena sto-
ritve kaznivih dejanj zlora-
be položaja in pravic odgo-
vorne osebe. To obvestilo
znova potiska v ospredje že
nekoliko pozabljeno go-
spodarsko grozljivko, ki je
v medijih dobila delovni
naslov »skrivnost podstreš-
ja na Vodnikovi 133«.
Kandidatka Meta
Zupančič
IZLAKE, 11. julija (De-
lo) - V hotelu v Medijskih
toplicah so se letos že dru-
gič zbrali najvidnejši pred-
stavniki Liberalne demo-
kracije Slovenije na (zapr-
tem) st-ankinem posvetu.
Na posvetu so ocenili aktu-
alen pohtičen položaj,
hkrati pa predstavili samo-
stojno odvetnico Meto Zu-
pančič kot novo kandidat-
ko za prevzem pravosodne-
ga ministrstva. Zupančiče-
va ni članica nobene stran-
ke in nastopa kot samostoj-
na kandidatka.
Obljubljena dežela
-	visok račun
LJUBLJANA, 11. julija
(Dnevnik) - Posebna komi-
sija za pritožbe pri PTT
Slovenija vsak mesec
obravnava od 400 do 600
vlog, ki so jih nanjo naslo-
vili imetniki telefonskih
priključkov. Na prvi stop-
nji uveljavi pritožbo le pri-
bližno desetina naročni-
kov, porast pritožb pa so
ugotovili po uvedbi med-
narodnega telefonskega
prometa z republikami
nekdanje Jugoslavije, drug
izrazit skok pa je bil ob po-
javu različnih številk za
horoskope in erotične tele-
fone. Na PTT ugotavljajo,
da je klicev v Ameriko, kjer
so te številke, dejansko ve-
liko.
Gostje so In jih nI
PORTOROŽ, 10. julija
(Delo) - Turistični delavci
ugotavljajo, da je gostov
precej več kot lani, to pa bi
moralo vplivati tudi na
boljši zaslužek. Vendar pa
je ob morju še vedno preveč
dnevnih izletniških gostov,
medtem ko so počitniške
zmogljivosti zasedene le na
pol.
Primorska
razstavlja
KOPER, 10. julija (Delo)
-	Sejem Primorska razstav-
lja je v devetih dneh obi-
skalo 15 tisoč ljudi. To je
precej pod pričakovanji or-
ganizatorjev, očitno pa je
na obisk vplivala tudi sko-
raj neznosna vročina. Na
sejmu je razstavljajo ,2150
podjetij, večina iz notra-
njosti, podelili pa so tudi
priznanja sedmim inova-
torjem.
Kopanje dovoljeno
KOPER, 10. julij.i (Delo)
-	Na Zavodu za zdravstve-
no varstvo so zatrdili, da je
vseh 29 slovenskih kopališč
primernih za kopanje.
Št. 28 - 14. julij 1994
7
Na soncu in v
vročini s pametjo
poletnim nevarnostim se Je mogoče Izogniti - Zdaj le čas, da storite kaj zašel
Počitnic in dopustov se ve-
selimo vse leto, neredko pa po-
stanejo prava polomija. Ne le
zato, ker skušamo nevajeni za-
jemati vse: sončenje, kopanje,
potovanja, šport... s kar naj-
večjo žlico, ampak predvsem
zato, ker pozabimo na nekate-
ra zlata pravila, ki bi nam lah-
ko prosti čas in poletno veselje
ohranila takšna, kakršna si že-
limo. Ravnanje po pameti je še
posebej pomembno za majhne
otroke, starejše in bolne ljudi,
pri katerih nikoli ne smemo
pozabiti na nevarnosti, ki
spremljajo poletno vročino in
čezmerno	izpostavljanje
soncu.
Sonce, naš prijatelj
En sovražnik
Tako kot skoraj za vse na
tem svetu velja tudi za sonce:
v majhnih odmerkih je zdravi-
lo, v velikih pa strup. Od nas
samih je odvisno, za kaj se bo-
mo odločili. Že če upoštevamo
eno samo in najpomembnejše
pravilo: če se izogibamo son-
čenju med 11. in-16. uro, smo
veliko naredili. Ne pa še tudi
dovolj, saj je kožo pred sončni-
mi žarki tudi ostali del dneva
potrebno zaščititi z ustreznimi
kremami, oči s primernimi
sončnimi očali, glavo pa
z zračnim klobukom.
Soncu se kljub nevarnostim,
ki jih prinaša, ne kaže odpove-
dati. Sončna svetloba je ključ-
na za nastajanje vitamina D,
ki je še posebej pomemben za
zdravje kosti, sonce koristi
bolnikom z luskavico, vpliva
pa tudi na dobro razpoloženje
in počutje.
Sončimo se torej s pametjo.
Če na to pozabimo, nas bodo
infrardeči žarki preveč ogreli,
ultravijolični pa nas bodo ope-
kli. Zlasti ultravijolični žarki
postajajo zadnja leta zaradi
ozonskih lukenj vse bolj ne-
varni (ozonska plast ozračja
učinkovito preprečuje velike-
mu delu UV žarkov dostop do
zemeljske površine). Povzro-
čajo sončne opekline, dolgo-
ročno pa hitrejše staranje kože
in povečano nevarnost nastan-
ka kožnega raka.
Sončne opekline so najpo-
gostejše v prvih sončnih dneh,
zato je takrat zaščita še pose-
bej pomembna. Najbolj občut-
ljivi so dojenčki in otroci ter
seveda svetlopolti ljudje, ki
imajo v koži manj melanina, ki
povzroča obarvanje kože in
ščiti pred UV žarki. Nevarnost
sončnih opeklin se povečuje na
vsakih tisoč metrov nadmor-
ske višine za približno 12 od-
stotkov, večja pa je tudi ob
morju, saj se sončni žarki od
ravne površine odbijajo, opeče
pa nas lahko tudi pod vodo.
Opečena koža je nabrekla in
rdeča, če pa še vztrajamo na
soncu, se pojavijo tudi mehur-
ji. Bolečine so najhujše od 6 do
48 ur po sončenju, luščenje pa
se začne v treh do 10 dneh po
opeklinah. Takrat je koža še
Posebej občutljiva za nastanek
novih opeklin. Če nas že opeče,
opekline hladimo s hladno or-
no, obkladki ali hladilnim ma-
zilom, v hujših primerih pa je
Potreben obisk pri zdravniku.
Vsekakor pa je bolje, da
opekline preprečimo z upora-
bo sredstev za sončenje, ki va-
rujejo kožo pred škodljivimi
vplivi sončne svetlobe. Izbira
zaščitnega faktorja (ta pove,
Kolikokrat se pri določenemu
"pu kože podaljša dovoljeni
cas sončenja) je odvisna od ti-
pa kože in njene zagorelosti.
V"1' J13 Primer, svetli koži je
dovoljeni čas sončenja pri zaš-
čitnem faktorju 4 samo 10 mi-
nut, pri faktorju 8 ena ura, pri
faktorju 15 pa dve uri, medtem
ko so pri zelo temni koži ti
razmahi 4 ure, 6 do 7 ur oziro-
ma pri uporabi zaščitnega fak-
torja 15 ves dan. Dermatologi
priporočajo uporabo zaščitne-
ga faktorja, ki ni nižji od 15.
Pri uporabi zaščitnih sredstev
je potrebna previdnost pri do-
jenčkih do 6. meseca starosti
(bolje jih je pred pred nepo-
srednimi sončnimi žarki zašči-
titi), pogostost uporabe pa je
odvisna od debeline nanosa,
znojenja in kopanja. Tudi tako
imenovane vodoodporne kre-
me se po dobri uri kopanja
praviloma sperejo s kože in je
potreben ponovni namaz.
Nevarna vročina
Človekovo telo potrebuje
dva do tri tedne, da se privadi
na visoke zunanje temperatu-
re. Ker vročina zadnja leta
prihaja tako rekoč čez noč, je
vedno več težav, ki jih povzro-
ča — te pa segajo vse od nepri-
jetnih vročinskih izpuščajev
do vročinske kapi.
Vročinski izpuščaji se poja-
vijo zaradi močnega znojenja,
kažejo pa se kot kot množica
drobnih, za bucikino glavo ve-
likih mehurčkov, napolnjenih
s prozorno tekočino. Najpogo-
steje se razvijejo ob pasu, na
zgornjem delu trupa in pod
pazduhami, spremlja pa jih
močno srbenje. Najlaže jih
preprečimo z uporabo ustrez-
nih oblačil iz naravnih vlaken,
rednim menjavanjem perila in
umivanjem, seveda pa tudi
z bivanjem v hladnih prosto-
rih, s prhanjem ah otiranjem
telesa s hladno vodo, skratka
z vsem, kar nas ohladi.
Ohlajanje pomaga tudi pri
preprečevanju vročinske izčr-
panosti, za katero je značilna
utrujenost, vrtoglavica, glavo-
bol in slabost. Kadar se poja-
vijo takšni znaki, je prizadete-
ga treba odnesti v hladen pro-
stor in ga hladiti z obkladki in
hladnimi napitki. Podobno
ravnamo tudi pri vročinski ka-
pi (najbolje, da prizadetega
zavijemo v mokro riuho), ko je
potrebna zdravniška pomoč,
saj lahko prizadeti hitro izgu-
bi zavest, pade v komo ali celo
umre. Medtem ko je pri vro-
činski izčrpanosti človek bled
in znojen, pa je pri vročinski
kapi njegova koža suha, vroča
in pordela. Najpogosteje se
pojavi kot posledica dolgotraj-
nega neposrednega izpostav-
ljanja soncu, pa tudi zaradi te-
lesnega napora v vročem oko-
lju, neprimerne obleke ter čez-
mernega uživanja hrane in al-
kohola.
Nevarne poletne
driske
»Pogost problem poletnih
mesecev je driska. Človek je
izsušen že zaradi drugih razlo-
gov, driska pa izsušitev še zelo
pospeši. Temu se je mogoče
izogniti, zlasti z ustrezno pre-
hrano. Svežo zelenjavo in sa-
dje pred uživanjem dobro ope-
remo, kar uživamo kuhanega,
pojemo sveže oziroma takoj
pospravimo v hladilnik. Če
traja driska pri majhnem otro-
ku več kot 24 ur, moramo
z njim k zdravniku,« opozarja
dr. Cveta Avguštin, koordina-
torica socialne medicine na
Zavodu za zdravstveno var-
stvo v Celju.
Sploh je prehrana (poleg
primernih oblačil) poleti
izredno pomembna. K boljše-
mu počutju v vročini prispeva
lahka hrana, ki jo sestavljata
predvsem zelenjava in sadje,
izogibamo pa se tudi večjim
količinam alkohola in premr-
zlim pijačam. »Telo potrebuje
dovolj tekočine, najboljši so
naravni sokovi, za majhne
otroke pa nesladkan čaj,« opo-
zarja dr. Avguštinova.
Varujmo se žuželk in
klopov
Še pred eno nevarnostjo se
v naravi ne moremo povsem
skriti: pred piki žuželk in nad-
ležnimi ter nevarnimi klopi.
Medtem ko so lahko piki žu-
želk le manjša srbeča neprijet-
nost, če seveda nismo nanje
alergični in moramo zaradi te-
ga čim prej po piku po pomoč
k zdravniku, pa klopi s prena-
šanjem klopnega meningoen-
cefalitisa in lymske borelioze
predstavljajo resno ogrožanje
ne le našega zdravja, ampak
tudi življenja. Še posebej je
potrebna previdnost na ob-
močjih, kjer je velik del klopov
okužen, to pa je v Sloveniji
med drugim predvsem tudi
v celjski kotlini ter na obron-
kih Pohorja. Največ obolenj je
v času od maja do septembra.
Medtem ko se žuželk najlaž-
je obranimo z uporabo repe-
lentov (na primer Autan), ki
prekrijejo človekov naravni
vonj, pa tudi s svetlimi oblači-
li, pri klopih še najbolj zaleže
skrben pregled kože po vsa-
kem obisku gozda ali morda
celo sprehoda v naravi. Čim
prej bomo namreč klopa od-
stranili, tem manjša bo nevar-
nost okužbe, vsaj za lymsko
boreliozo. Kadarkoli pa smo
imeli klopa, bodimo pozorni
na prve znake obolenja - pri
meningitisu traja običajno
približno 10 dni, da se pojavi
visoka temperatura in znaki
meningitisa (na primer otrpel
tilnik...), medtem ko pri lym-
ski boreliozi lahko vidimo
značilen rdeč krog okoli vbod-
nega mesta po desetih do 14
dneh, ostali znaki prizadetosti
živčevja pa se pokažejo šele
čez nekaj mesecev. Obisk pri
zdravniku je v obeh primerih
nujen."
Čas, da storimo
nekaj zase
Vsem nevarnostim navk-
ljub, ki nam hočejo pokvariti
poletne mesece, pa je to tudi
čas, ko lahko človek kaj stori
zase. »Dopust je na primer
prava priložnost za opustitev
kajenja, je čas, ko smo lahko
več na svežem zraku, ko lahko
postane gibanje v naravi se-
stavni del našega življenja, na-
vada, ki jo bomo ohranili tudi
po koncu dopusta. Škoda bi
bilo izpustiti priložnost, da
naredimo kaj zase, za svoje
zdravje,« poudarja dr. Avgu-
štinova. Ne nazadnje pa je to
tudi čas, ko lahko na novo
oblikujemo meddružinske od-
nose, ko si lahko vzamemo ne-
kaj več časa za otroke, za part-
nerja, za prijatelje. Vse to je
čas počitnic, čas dopustov, ne
le čas vročine in sonca.
MBP
Foto: EDO EINSPIELER
Po gobe s seznamom?
V Uradnem listu RS št. 38
je bila 30. junija objavljena
uredba o zavarovanju samo-
niklih gliv. Vse tisto, kar so
gobarji že vrsto let predlaga-
li, je sedaj z zakonom dore-
čeno, le da so bili »politiki«
še nekoliko bolj strogi. Poleg
popolne prepovedi nabiranja
za 70 vrst gob, med njimi so
najbolj znane: navadna lisič-
ka, pomladanski hrček, kar-
želj, so še nekatere druge do-
kaj stroge prepovedi:
Prepovedano je nabirati
gobe v narodnih parkih in
gozdnih rezervatih. Pri nabi-
ranju je prepovedano upora-
ba vseh priprav, npr. grabelj
za nabiranje marčevk, s ka-
terimi bi se poškodovalo ra-
stišče ali podgobje. Obvezno
je nabiranje v košare. Prav
tako je obvezno gobo očistiti
na rastišču samem. V enem
dnevu lahko ena oseba nabe-
re največ 2 kg gob. Torej to
pomeni, če bi slučajno kak-
šen srečnež našel dvokilo-
gramsk^a jurčka, ne sme
pobrati Nobene druge gobe
ali pa drugače, če bi v tem
primeru nesrečnež imel v ko-
šari že dva kilograma manj
vrednih gob, ne bi smel utr-
gati »kapitalnega jurčka«, ki
se je kar naenkrat prikazal
izza smreke. Prav tako je re-
guliran tudi odkup. Odkup-
ne postaje lahko namreč od-
kupijo le dva kilograma gob
na osebo. O prinašalcu, koli-
čini in vrstah gob pa mora
odkupovalec voditi posebno
evidenco.
Iznos gob preko meje je
prepovedan. Izvoz pa dovo-
ljen le s posebno izjavo od-
kupovalca. Nadzor nad izva-
janjem prepovedi in omeje-
vanjem nabiranja bodo
opravljale gozdarska in-
špekcija, inšpekcija varstva
okolja, pooblaščena oseba za
varstvo parkov in drugih za-
varovanih naravnih zname-
nitosti. Nadzor nad trgova-
njem z gobami pa tržna in-
špekcija, nad izvozom pa ca-
rinski organi. Kazni za go-
barske kršitelje ne bodo prav
nič simbolične. Pri kršitvah
pri izvozu ali odkupu so kaz-
ni najmanj 100.000 tolarjev.
Kršitelj, ki bo pobiral prepo-
vedane gobe, bo plačal
15.000 tolarjev. Enaka kazen
čaka tistega, ki bo gobaril po
prepovedanih rastiščih oz.
tistega, ki bo prodal več gob
kot je dovoljeno.
15.000 tolarjev lahko pla-
ča tudi tisti, ki iznese gobe
preko meje. Torej nikar
zmrznjenih gob v zmrzoval-
niku čez mejo, npr. na do-
pust. Vsi tisti, ki ne bodo gob
prenašali v košarah, jih ne
bodo očistili na rastišču, bo-
do namerno uničevali pod-
gobje, prekoračili več kot
dva kilograma, bodo plačali
kar na kraju samem 10.000
tolarjev. Izjem skorajda ne
bo. Mogoče bodo lahko mal-
ce milejše gobarili le tisti or-
ganizirani gobarji, če bo nji-
hovo gobarjenje širšega po-
mena (razstave, predavanja,
proučevanja, ipd) pa še ti bo-
do morali dobiti pisno so-
glasje ministrstva za gozdar-
stvo. Marsikdo bo negodoval
ob vseh teh prepovedih. Saj
je res dokaj strogo vse sku-
paj postavljeno, vendar pa
vse te prepovedi niso usmer-
jene proti gobarjem, vsaj ti-
stim pravim ne, ampak je to
kar precejšen korak k očuva-
nju in celo obogatenju naše,
da se malce simbolično izra-
zim že kar nekoliko preveč
pretepene in poteptane na-
rave, tudi gozdov...
AMADEO DOLENC
Verski objekt za
muslimane
TRBOVLJE, 10. julija
(Delo) - Odbor islamske
verske skupnosti je poslal
v pregled in potrditev idej-
ne zasnove za gradnjo last-
nega stanovanjsko-poslov-
nega objekta na Neži. V tr-
boveljskem oddelku za
varstvo okolja in urejanje
prostora ugotavljajo, da
želi investitor zgraditi ver-
ski objekt, o tem pa bo od-
ločala občinska skupščina.
Pacienti na
slabšem
LJUBLJANA, 10. julija
(Dnevnik) - Generalni se-
kretar zdravniške zbornice
dr. France Cukjati ugotav-
lja, da se v zdravstvu doga-
ja, da javni zavodi nagajajo
zasebnim zdravnikom, na-
gajanje pa gre na račun pa-
cientov.
Malo odziva na
srečanje
ČRNA NA KOROŠKEM,
9. julija (Večer) — Že četrto
srečanje slovenskih držav-
nikov in politikov pri Na-
jevski lipi na Ludranskem
Vrhu je bilo precej skrom-
no, od vrha slovenske obla-
sti ni sodeloval nihče. Slav-
nostni govornik dr. Ivan
Kristan se je vprašal, če ne
bomo prevzeli posebnega
stila političnega življenja,
ki vidi svoj smoter v odkri-
vanju nenehnih afer.
Krščanska vizija
solidarnosti
LJUBLJANA, 9. julija
(Večer) - Na Teološki fakul-
teti se je na 13. generalni
skupščini Evropskega fo-
ruma nacionalnih katoli-
ških laiških svetov zbralo
120 delegatov iz 25 držav.
Do srede se bodo pogovar-
jali o krščanski viziji soli-
darnosti kot izzivu social-
nim in ekonomskim siste-
mom v vzhodni in zahodni
Evropi.
Iskanje rešitev
BRDO PRI KRANJU, 8.
julija (Slovenec) — Po pogo-
vorih med hrvaškimi in
slovenskimi ministri sta
premie j a Janez Drnovšek
in Nikica Valentie pouda-
rila, da sta obravnavala vsa
odprta vprašanja (meje, fi-
nance JE Krško) in skušala
poiskati rešitve, o podrob-
nostih pa nista hotela go-
voriti. Predsednika vlad
sta podpisala pogodbo
o izročitvi oseb, sporazum
o rednem zračnem prometu
ter sporazum o znanstve-
nem in tehnološkem sode-
lovanju.
Veljavni roki
lastninjenja
LJUBLJANA, 6. julija
(Delo) - Predsednik vlade
dr. Janez Drnovšek je na
upravnem odboru Gospo-
darske zbornice Slovenije
zatrdil, da bo vlada vztra-
jala pri rokih lastninskega
zakona. To pomeni, da bo-
do morala podjetja do kon-
ca leta pripraviti lastnin-
ske programe, če bodo že-
lela sama izbrati način
lastninjenja. Predsednik
GZS Dagmar Šuster je vla-
do pozval, naj zaradi viso-
ke javne porabe ne sprejme
rebalansa proračuna.
Št. 28 - 14. julij 1994
8
Neka) več, kot le veselica
Na Pivo In cvetje v Laškem, tokrat že trldesetlč
To soboto se spet pričenja prireditev, ki je,
tako po številu obiskovalcev, kot po vsebinski
ponudbi, ta čas gotovo največja v Sloveniji.
Letošnje Pivo in cvetje bo tudi v znamenju
jubileja, ki ga odlikuje tisti del programske
ponudbe, ki ni namenjen zgolj razvedrilu in
zabavi. Sicer pa Pivo in cvetje že vrsto let ni
prireditev, ki bi se zadovoljila zgolj z veselič-
nim predznakom.
Pivo in cvetje, prireditev, ki jo tudi letos
organizirata Turistično društvo Laško in laška
Pivovarna, se bo pričelo to soboto z razstavo
»30 let prireditve Pivo-cvetje« (v Laškem
dvorcu), končala pa se bo v nedeljo, 24. julija
s Kmečko ohcetjo, veliko parado in podelitvijo
jubilejnih priznanj tistim, ki imajo največ za-
slug za to, da je prireditev nastala, se obdržala
in iz leta v leto dvigovala raven ter s tem
v Laško privabljala vse več ljudi, ki so željni
razvedrila, druženja, smeha in kulturnega ko-
sa v raznoliki in pestri devetdnevni program-
ski pogači.
Glavna značilnost letošnje prireditve je prav
kulturni odmerek, ki prireditev kot celoto ne
pušča na ravni »štajerske veselice«, kot bi jo
nekateri v slovenskem prostoru radi opredelili,
ampak ponuja nekaj tistega, kar sodi v kultur-
no ponudbo na visoki ravni, če omenimo le
koncert New Swing Quarteta (17.7. ob 20. uri
v Nadžupnijski cerkvi in Večer jazza (21.7. ob
20. uri na graščinskem dvorišču) z Ljubljansko
jazz selekcijo, Otom Pestnerjem in Greentown
jazz bandom.
Sicer pa bo tudi letos sleherni obiskovalec
lahko našel kaj zase, saj se bodo v devetih dneh
zvrstile številne zabavno glasbene, plesne, fol-
klorne in druge skupine, mnogi popularni
glasbeni izvajalci in narodni muzikantje, igra-
lo bo pet godb na pihala, nastopile bodo štiri
mažoretne skupine, na ogled bodo tri modne
revije itd. Na programu je več kot 70 najrazlič-
nejših dogodkov, ki se bodo, drug za drugim,
vrstili na prireditvenih prizoriščih. Seveda bo-
do na svoj račun prišli tudi najmlajši obisko-
valci, pa ljubitelji športno-zabavnih tekmo-
vanj, in tisti, ki jih zanimajo razstave, od cvet-
ličnih do ptičjih, čebelarskih in gobarskih.
Začetek in predzadnji dan prirediteve Pivo-
cvetje 94 bosta naznanila po dva veličastna
ognjemeta z vrha Krištofa in z gradu Tabor.
Otvoritveni ognjemet bo v soboto ob 21. uri, ko
se bo na Aškerčevem trgu pričela tudi priredi-
tev s Heleno Blagne, njenim ansamblom in
plesno skupino Kazina. Od standardnih prire-
ditev Piva in cvetja velja omeniti še Laščanija-
do, zabavne igre klubov ljubiteljev laškega pi-
va (17.7. ob 15. uri na šolskem igrišču), prome-
nadni vrvež po ulicah Laškega (16., 22., 23.7.),
velika parada Pivo-cvetje na zaključno nedeljo
(24.7.) ob 17. uri bo letos še posebej v znamenju
cvetja in piva, v povorki pa se bo zvrstilo okoli
20 voz in posadk. Višek vsakoletne prireditve
v Laškem je tista, ki se jo je prijelo ime Najbolj
nora noč. Ta se bo (uradno) pričela v soboto,
23. julija ob 20. uri na Aškerčevem trgu in
končala v nedeljskem zgodnjem jutru. Veliki
sobotni ognjemet bo ob 22. uri. V nedeljo ob
10. uri bo na graščinskem dvorišču tradici-
onalna Kmečka ohcet na katero so povabili
tudi pare, ki so v vseh dosedanjih letinah Piva-
cvetja zapluli v zakonski pristan. Letos se bo-
sta vzela Danijela Štojs in Renato Klenovšek,
oba iz Rimskih Toplic. Svečan zaključek prire-
ditve Pivo-cvetje bo v nedeljo, 24. julija, ob 20.
uri na Aškerčevem trgu.
Organizatorji pričakujejo okoli 150 tisoč
obiskovalcev, po njihovih grlih naj bi steklo
več kot 300 tisoč vrčkov ah okoli 1.500 hektoli-
trov piva, za poln vrč pa bo treba odšteti 150
tolarjev.
Ker je letos jubilejna prireditev Pivo-cvetje,
je izšla tudi priložnostna publikacija, ki z be-
sedo, fotografijo in z obilico zanimivih številk
ter podatkov niza vsakoletna dogajanja v 30-
letni zeodovini te, danes največje slovenske
turistične, zabavne in tudi kulturne prireditve,
v Laškem. Publikacijo je izdala Pivovarna La-
ško d.d., avtor pisane besede v njej pa je Jure
Krašovec.
MARJELA AGREŽ
Tudi letos bo poskrbljeno za javne prevoze
v Laško in iz Laškega. Na »najbolj noro noč«
(23.7.) bodo iz Celja od 17. ure dalje vozili
vsake pol ure (ali še pogosteje) vlaki in avtobu-
si, ki se bodo v Celje vračali vse do nedeljskih
zgodnjih jutranjih ur, nekaj prevozov pa bo
organiziranih tudi iz Rimskih Toplic. Železni-
ca bo obiskovalcem prireditve Pivo-cvetje ozi-
roma »najbolj nore noči« darovala 40-odstotni
popust na vozovnice, ta popust pa velja z vseh
železniških postaj v Sloveniji, če bo potnik
kupil povratno vozovnico za Laško. Skupine,
mladina in upokojenci se bodo v Laško in
nazaj domov z vlakom peljali po polovični
ceni.
Vodo umažejo kopalci
Prvi podatki o ustreznosti vode v bazenih so pomirjujoči
Čeprav je o ustreznosti vode
v posameznih kopališčih mo-
goče govoriti šele po večkrat-
nem odvzemu in analizi vzor-
cev vode, torej ob koncu ko-
palne sezone, pa nekaj povedo
že tudi prvi podatki. Po njih se
lahko še kar brez skrbi kopa-
mo v bazenih, k še večji kako-
vosti vode pa bi lahko prispe-
vali tudi kopalci.
»Vzorce vode v bazenskih
kopališčih jemljemo redno,
medtem ko v ostalih kopališ-
čih v stoječih in tekočih vodah
samo občasno. Šele po več mi-
krobioloških in kemičnih ana-
lizah lahko vodo v kopališču
realno ocenimo. Ne gledamo
pa samo na kakovost vode,
ampak na celovito urejenost
kopališča,« poudarja dr. Si-
mona Renčelj Rus, vodja služ-
be za higieno na Zavodu za
zdravstveno varstvo Celje.
K celoviti urejenosti kopa-
lišča sodi vse - od zagotovljene
varnosti do skrbi za okolje, hi-
gienski pas, ki vključuje nožne
bazene in prhe, primerno šte-
vilo kopalcev na kopališču...
Takšne pogoje praviloma iz-
polnjujejo le bazenska kopa-
lišča, zato ostalih kopališč
v stoječih in tekočih vodah
strokovnjaki ne morejo pripo-
ročati.
Žal pa tudi v marsikaterem
bazenu ni vse tako, kot bi mo-
ralo biti, kar še zlasti velja na
primer za redno uporabo prh
pred kopanjem. O nevzgojenih
kopalcih pričajo tudi podatki
o marsikje povišani vsebnosti
sečnine in amoniaka v vodi.
Prvi analizirani vzorci vode
vseh kopališč na širšem celj-
skem območju so namreč po-
kazali povsem neoporečno vo-
do le v celjskem bazenu Nep-
tun, ta pa je bil tudi edini, kjer
so vzeli vzorec takoj po dezin-
fekciji bazena oziroma preden
so vodo umazali kopalci.
V vseh ostalih bazenih so ana-
lize vzorcev pokazale pred-
vsem miokrobiološko onesna-
ženje, vseeno pa nič takega, da
bi bilo potrebno uporabo kate-
rega izmed bazenov odsveto-
vati.
Na Zavodu za zdravstveno
varstvo so za analizo že vzeli
tudi vzorce vode iz jezer, ta
teden pa tudi iz Savinje, taKo
da bo celovitejša ocena pri-
mernosti voda za kopanje na
Celjskem mogoča prihodnji
teden.	MBP
Foto: EDI MASNEC
Poletna gasilska
šola na Resevni
Gasilsko društvo Šentjur,
ki letos praznuje 120 let de-
lovanja, je organiziralo po-
letno gasilsko šolo v naravi
od 6. do 10. julija v planin-
skem domu na Resevni. Vo-
dil jo je Janez Kukovič.
Letos je bila šola že dru-
gič. Udeleženci so bili mlajši
člani gasilskega društva
Šentjur v starosti od sedem
do trinajst let. Namen šole je
bil približati mladim težave,
s kakršnimi se srečuje druž-
ba ob elementarnih in ekolo-
ških nesrečah in, da s tem
poudari pomembnost varo-
vanja in spoštovanja narave.
Poudarek so dali tudi vlogi
mladega človeka in posa-
meznika nasploh pri prepre-
čevanju nesreč in reševanju
imovine in ljudi.
V okviru šole so organizi-
rali še strokovni izlet v Ljub-
ljano. Otroci so si ogledali
brigado poklicnih gasilcev,
gasilsko enoto na letališču
Brnik in njihovo opremo in
helikoptersko enoto sloven-
ske policije.
Zadnji dan šole, v nedeljo
10. julija, je bila zaključna
prireditev na Resevni, kjer
so se zbrali mentorji gasilci,
otroci in njihovi starši. Or-
ganizirali so kviz s področja
teoretičnega in praktičnega
gasilskega znanja.
Organizatorji so otroke
pripravljali tudi za veliko
taktično vajo, ki bo 17. julija
v Šentjurju. V gasilskih veš-
činah se bodo predstavile ra-
zlične starostne skupine pro-
stovoljnega gasilskega dru-
štva Šentjur, sodelovala pa
bo še helikopterska enota
slovenske policije.
NADJA KOS
Foto: EDO EINSPILER
Pohod na
Koroško
V nedeljo se bodo žal-
ski planinci, borci in upo-
kojenci udeležili že tradi-
cionalnega pohoda na
Komelj v sosednjo av-
strijsko Koroško.
Pohod je že petnajsti po
vrsti in srečanje bo toliko
bolj slovesno. Pridružila
se jim bo tudi Godba ru-
darjev in keramikov Li-
bo je, ki bo nastopila na
prireditvi pri spomeniku
Domnovi četi pri Sv.
Marjeti na Komelju.
I. J.
Bodoči arhitekti v Belgiji
Mednarodna organizacija
študentov arhitekture (EASA)
letos omogoča udeležbo na ar-
hitekturni delavnici z naslo-
vom »Nove tvorbe v mestnem
življenju - novo življenje
v mestnih tvorbah« Osemnaj-
stim študentom arhitekture.
Delavniso bodo izvedli v Liegu
(Belgija), sodelovalo pa bo
preko 500 študentov. V tej de-
lavnici bodo delali pod vod-
stvom uveljavljenih strokov-
njakov s tega področja - arhi-
tektov, profesorjev in umetni-
kov. Ker pa ta delavnica ni
namenjena le strokovnemu de-
lu ampak tudi medsebojnemu
spoznavanju» in spoznavanju
evropskih kultur, bodo naši
študentje organizirali tudi
razne promocijske aktivnosti,
ki bodo namenjene promociji
Slovenije in njenega gospo-
darstva.
G. F.
Gobarji na
Polzeli
Gobarji celjske gobarske
družine »Bisernica« in go-
barji gobarske družine »Ko-
stanjevka« iz Zreč se bodo
v soboto ob 8. uri zjutraj se-
stali pri gostilni Matjaž na
Polzeli. S pomočjo aktivnih
gobagev iz Polzele bodo or-
ganizirali ekskurzijo. To po-
meni, da bodo »obiskali«
bližnje gozdove nabrali čim
več vrst gob in nato priredili
predavanje in razstavo. Po
uradnem delu pa bo sledil
kulinarični in veseli del. Go-
barji pravijo, da bodo tokrat
kljub novemu zakonu goba-
rili še po starem. Kajti, če pri
predavanju izpustimo tistih
70 prepovedanih vrst, potem
lahko gobarji svojo »obrt«
kar zaprejo.
Št. 28 - 14. julij 1994
9
»Zdravniki nismo Krivi«
Svet Haje službi Medicine dela pomembno vlogo - Pogovor z docentom dr. Antonom Prijateljem_
Anton Prijatelj se je rodil kot sin slovenskih
staršev leta 1931 v Sarajevu. Leta 1956 je di-
plomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani.
Specializiral je medicino dela in postal prvi
specialist te stroke na Primorskem. Magisterij
- z nalogo Delovanje lesnega prahu na dihalni
sistem - je opravil leta 1975 v Zagrebu. Doktor-
sko disertacijo - Vpliv nekaterih socialnih de-
javnikov na bolovanje - je zagovarjal leta 1983
v Ljubljani. Na medicinski fakulteti je bil iz-
voljen za docenta medicine dela. Bil je pred-
sednik Sekcije za medicino dela Slovenskega
zdravniškega društva od leta 1972 do 1975 in
od leta 1990 do 1994.
V obratni ambulanti tovarne pohištva Meblo
je delal do leta 1971. Potem je ustanovil di-
spanzer medicine dela v Novi Gorici in ga od
tedaj tudi vodi. Ukvarja se z zdravstvenim
varstvom delavcev, še posebej v lesni industri-
ji, in z njihovo zdravstveno vzgojo. Obenem
predava slušateljem podiplomskega študija na
medicinski fakulteti, ureja in piše zdravstvene
nasvete v časopise ter objavlja življenjepise
znanih zdravnikov. Poleg mnogih strokovnih
člankov je napisal dve poljudni zdravstveni
knjigi Kam in kako na dopust in Pijem, torej
sem?
Intervju z docentom dr. Antonom Prijate-
ljem je nastal, ko mu je potekel drugi mandat
v funkciji predsednika Sekcije za medicino
dela Slovenskega zdravniškega društva, v ča-
su, ko slovenska medicina dela išče pot v med-
narodne strokovne tokove.
Po končanem študiju splošne medicine in
stažu je bilo vaše prvo delovno mesto v tovarni
pohištva Meblo. Ste imeli že od nekdaj nagnje-
nje do preventive? Kako ste se odločili za me-
dicino dela?
Kot študent medicine si nisem delal poseb-
nih utvar. Res sem že kot gimnazijec prebral
kar precej poljudne zdravstvene literature. Še
posebej so mi ostale v spominu tri knjige Paula
de Kruifa — Borci proti smrti, Borci za življenje
in Lovci na mikrobe. Sicer sem kot gimnazijec
požiral take in drugačne knjige in mi je še
vedno žal, da imam premalo časa za branje. Ko
sem končal študij medicine, nisem imel poseb-
nih ambicij. Želel sem delati kot splošni zdrav-
nik na terenu. Tudi takrat, kakor mnogokrat
pozneje, so nam svetovali ah pa celo ukazali,
da moramo zdravniki nekaj let delati na tere-
nu in šele nato oditi na specializacijo v bolniš-
nico. Kljub temu mi je pokojni primarij dr.
Ivan Peršič že med stažem ponudil mesto spe-
cializanta kirurgije. V tistem času sem slučaj-
no srečal psihologa Pavleta Kogoja iz tovarne
pohištva Meblo, ki sem ga poznal še iz gimna-
zije. Ponudil mi je mesto zdravnika v tovarni
Meblo. To je bil zame izziv. Ko sem začel delati
v obratni ambulanti, sem postal zelo hvaležen
zdravnikom šempetrske bolnišnice, kjer sem
moral med stažem krepko zavihati rokave in
marsikaj delati. Zadnje dni stažiranja na higi-
eni v Ljubljani, ko sem že vedel, da bom šel'
v tovarno pohištva, sem iz vseh možnih virov
iskal podatke o zdravstvenem stanju delavcev
Mebla. Kaj kmalu sem ugotovil, kako malo
znam in vem o medicini dela. Hitro sem kupil
knjigo Medicina rada, ki je bila takrat edina
na razpolago, a kaj, ko ni bilo o lesni industriji
skoraj nič napisanega. Veliko so pisah o svin-
cu, o živem srebru in ostalih kovinah. To so
bile škodljive snovi, s katerimi so delali že
dolgo časa. Tovarne so imele veliko zaposle-
nih. Nekatere so imele urejeno zdravstveno
varstvo celo nekaj stoletij (Idrija). V svetu les-
na industrija ni obstajala. Z obdelavo lesa so
se ukvarjale žage in obrtne delavnice z majh-
nim številom zaposlenih. Te niso imele organi-
ziranega zdravstvenega varstva delavcev niti
ni bilo zdravnikov, ki bi se posebej posvečali
temu področju.
Kako gledate danes na strokovno izpopol-
njevanje? Kdo naj ga opravlja: fakultete v do-
diplomskem ali podiplomskem izobraževanju,
Sekcija za medicino dela Slovenskega zdrav-
niškega društva ali Zdravniške zbornice?
Omenil sém že, da ob nastopu službe nisem
imel pojma o medicini dela. Takrat tega pred-
meta niti ni bilo na fakulteti. Nekaj malega je
bilo predavanj na higieni. Pa tudi o tistem
najosnovnejšem, o določanju bolniškega stale-
ža, o ocenjevanju v invalidskih komisijah, ni-
smo imeli pojma.
Kmalu sem ugotovil, da obstaja Sekcija za
medicino dela Slovenskega zdravniškega dru-
štva. Ta je imela že takrat redne sestanke ne-
kajkrat letno. Ko sem se prvič udeležil sekcij-
skega sestanka v Velenju, sem srečal nekaj
kolegov iz letnika, pa tudi starejše zdravnike,
ki so takrat že imeli opravljen dvomesečni
tečaj iz medicine dela. Zal je bil organiziran
nekaj tednov pred mojim nastopom dela v Me-
blu. Začel sem se samoizobraževati. Obiskoval
sem zdravnike na Zavodu za zdravstveno var-
stvo in ugotovil, koliko znanja mi manjka.
Udeleževal sem se sestankov o »medicini rada«
na zveznem nivoju takratne Jugoslavije, spoz-
nal sem mnoge strokovnjake s tega področja in
se odločil za študij medicine dela. Sklenil sem,
da bom vpisal podiplomski študij, ki je bil
takrat organiziran samo v Zagrebu. Leta 1963
so organizirali podiplomski študij medicine
dela v Mariboru, potekal je pod okriljem za-
grebške univerze. Ta prvi slovenski podiplom-
ski študij sem opravil v letih 1963-1964. Isto
leto sem naredil specialistični izpit iz medicine
dela kot prvi speciahst medicine dela na Pri-
morskem. Ob delu v obratni ambulanti tovar-
ne pohištva Meblo sem tuhtal o posledicah
delovanja lesnega prahu na dihalni sistem.
S pomočjo zagrebške »Škole narodnog zdrav-
lja Andrija Štampar« in profesorja Fedorja
Valica ter profesorice Dunje Beritić sem začel
študirati, opravil sem magisterij. Pred izbiro
magistrske naloge sem se o temi, ki me je
privlačila — bolovanje in socialni dejavniki,ki
vlivajo nanj — pogovarjal s profesorjem Bran-
kom Kesičem. Iz izkušenj sem bil namreč pre-
pričan, da na bolezenski dopust vplivajo mno-
gi socialni dejavniki. Še posebej me je jezila
trditev nekaterih politikov, da smo zdravniki
krivi za veliko število odsotnosti zaradi bolez-
ni in da so polproletarci večkrat na bolovanju
kot proletarci. Profesor Fedor Valič ni bil nav-
dušen za epidemiološko študijo. Odnehal sem
in se nekaj let posvečal lesnemu prahu.
Ideja o bolovanju pa mi ni in ni dala miru.
Posvetoval sem se s profesorjem Sašem Cvah-
tetom in prijavil doktorat z dolgim, po mnenju
nekaterih predolgim naslovom Vpliv nekaterih
socialnih dejavnikov na začasno dela nezmož-
nost zaradi bolezni, poškodb na delu, zunaj
dela, poklicnih bolezni ter nege družinskega
člana. Po dolgem delu in računalniški obdelavi
2000 delavcev dveh novogoriških podjetij, Me-
bla in Iskre, sem uspel in obranil doktorsko
disertacijo v letu 1983. Zadovoljen sem bil, da
sem to opravil v navadnem zdravstvenem do-
mu, ne da bi bil v Ljubljani in ne da bi delal
v republiški ustanovi. Za docenta medicine
dela sem bil imenovan leta 1984, za primarija
pa leta 1990.
Dve mandatni dobi ste bili predsednik Sek-
cije za medicino dela Slovenskega zdravniške-
ga društva. Katere spremembe ste uvedli v de-
lo društva in sekcije?
Sekcija za medicino dela Slovenskega
zdravniškega društva je bila tista, ki je vsa leta
vodila in organizirala delo medicine dela. Čla-
ni sekcije so stalno in vztrajno poudarjali, da
potrebujemo tudi vrh stroke medicine dela
- Inštitut za medicino dela. V letu 1971 je bila
sekcija tista, ki je organizirala Ш. jugoslovan-
ski kongres medicine dela v Ljubljani. Ravno
tako je sekcija dosegla, da je bil sprejet Pravil-
nik o načinu in postopku za opravljanje pre-
ventivnih zdravstvenih pregledov delavcev.
Priznati moramo, da je bila sekcija tista, ki je
organizirala strokovne sestanke in skrbela za
napredek stroke.
Razlika med letoma 1972 in 1990 je bila
precejšnja. Leta 1972 smo imeli za seboj kon-
gres in precejšnjo reputacijo ter začetke inšti-
tuta za medicino dela. Borih smo se za organi-
zacijo službe in inštituta. Res smo imeli ver-
balno podporo oblasti, v glavnem samo v de-
klaracijah. Nikakor pa nam ni uspelo dobiti
finančne podpore, da bi država ali oblast ah
morda socialno zavarovanje plačalo raziskave
in študije, ki smo jih bih pripravljeni opraviti.
Pripravljenost je bila velika. Čeprav denarne
podpore ni bilo, smo marsikaj naredili na
»etični pogon«. Ko sem prevzel vodstvo sekcije
leta 1990, so bile razmere nekohko drugačne.
Res sem ob prevzemu funkcije predsednika
sekcije dejal, da nisem revolucionar, ker sem
za to prestar. Mnogi napovedujejo zaton medi-
cine dela. Privatizacija in mnoge reorganizaci-
je so sicer zmanjšale pomen službe medicine
dela, vendar ves svet poudarja njeno pomemb-
no vlogo. Le zdrav delavec je lahko produkti-
ven, poklicne bolezni bi lahko zmanjšali ah
povsem izkoreninili. Delo bomo morali prila-
goditi delavcu, da ne bomo povzročali škode
njegovemu zdravju. V novi slovenski državi
smo vse te ugotovitve podpisali v mednarodnih
konvencijah in se jih bomo morah tudi držati.
Napisali ste knjigo Pijem, torej sem? V njej
opisujete alkoholizem. Kako to, da ste se lotili
tega problema, saj je bilo v Sloveniji napisanih
že mnogo knjig s to problematiko?
Osnova za to knjigo je nastala pri Delavski
univerzi v Ljubljani. Prosili so me, naj preda-
vam vodilnim delavcem iz podjetij o alkoholiz-
mu in kako naj se obnašajo do odvisnežev.
Pred predavanjem naj bi tudi napisal nekaj
misli za poslušalce. Sledilo je več predavanj, iz
nekaj splošnih navodil je nastalo obsežnejše
delo. Temu sem dodal nekoliko zgodovine
o protialkoholnem gibanju v Sloveniji. Pri De-
lu sem vprašal, ali bi natisnili feljton o tem
problemu. In so ga. Želel sem urediti zbrane
podatke in tako je nastala knjiga. Ne bom
govoril o mukotrpnem iskanju založnika. Sicer
pa je primarij dr. Kurt Kancler, pisec več
knjig, lepo povedal, da ni težko napisati knji-
ge, težko je najti založnika.
Snov za predavanje o odvisnih od alkohola
sem črpal iz delovnih izkušenj. Z odvisneži
sem se srečeval pri dolgoletnem delu v obratni
ambulanti Meblo, v invalidski komisiji, pa tu-
di pozneje pri vsakdanjem delu v dispanzerju
za medicino dela. Potrebno je odločiti, ah je
odvisnež sposoben za tako ah drugačno delo,
ali je sposoben za voznika motornih vozil, za
delo na višini, ah lahko nosi orožje. In končno
— kdaj preneha njegova sposobnost za organizi-
rano delo in postane invalid? Ah, kot mnogi
rečejo, dobi s tem nagrado za svojo odvisnost.
Pri pisanju knjige sem prebral precej litera-
ture. Ugotovil sem, da imamo Slovenci zanimi-
vo in bogato literaturo že iz prejšnjega stoletja.
Že leta 1847 je izšla prva slovenska knjiga
o škodljivosti in odvisnosti od alkohola. Sicer
pa mnogi pravijo, da ni težko začeti pisati,
težje je prenehati. Veliko zdravnikov se zelo
pogosto srečuje s problemom od alkohola od-
visnih ljudi, čeprav tega nočejo ali pa ljudi
odpravijo z enostavnim »svetujemo absti-
nenco«.
Knjige nisem napisal zato, da bi bil to učbe-
nik ah moralistična pridiga. Želel sem , da bi
bralci na poljuden način spoznah, da je odvis-
nost od alkohola za nekatere zelo velik pro-
blem, lahko pa se ga rešijo - sami ah s pomočjo
najožjih svojcev, s pomočjo zdravnikov ah
zdravstvenih delavcev ali pa s pomočjo sotr-
pinov.
Mag.sci. KAROLINA GODINA, dr.med.
Osebnost meseca
Jožef Hrastnik v veliki prednosti
V tem tednu je Jožef.
Hrastnik prejel daleč največ
glasov (49), na drugem mestu
je Vinko Skale (29), sledi pa
mu Vida Zupane, ki je zbrala
18 glasov.
Na četrtem mestu je Anton
Ratej s 17 glasovi, takoj za
njim je Pavli Platovšek (16),
sledita pa Jelko Vidmar (14)
in Vinko Lavrinc (11). Po
6 glasov so prejeli Vili Ošlak,
Rolando Pušnik, Boštjan
Strašek in dr. Boris Kram-
žar. Zvone Štorman in Milan
Maurer sta prejela po 4 gla-
sove. Tri glasove sta prejela
Tone Dornik in Nataša Pod-
bregar Berginc. Dr. Slavko
Peterlin, Rolando Kresnik in
dr. Peter Lipovšek so prejeli
po dva glasova, en glas pa so
si priborili Jože Horvat, Mi-
ro Gradič in Miran Rauter.
V današnji številki objav-
ljamo že drugi julijski ku-
pon. Vabimo vas, da pravil-
no izpolnjenega čim prej po-
šljete na naš naslov in glasu-
jete za osebnost, ki po vašem
mnenju zasluži naziv oseb-
nost meseca julija. Upošte-
vali bomo le pravilno izpol-
njene in pravočasno prispele
kupone.
DAMJANA SEME
KUPON
Osebnost julija na Celjskem
Ime in priimek:_
področje, položaj:_
Zanj glasujem, ker:_
Moje ime:__
Naslov:_
Št. 28 - 14. julij 1994
10
Poletne premiere
Razstave študentov Akademije za likovno umetnost
Že kar utečene vsebine po-
letnih razstav — predstavitve
domačih umetnikov — so nare-
kovale tudi letos program Po-
letnega Celja. Le da smo se
tokrat odločili za obliko, ki je
prva tovrstna v slovenskem
prostoru.
Razstave študentov so sicer
uveljavljena oblika (Mestna
galerija Ljubljana - skupinska
predstavitev absolventov ob
zaključku leta, Kulturni cen-
ter Velenje - razstave vsakolet-
nih kolonij študentov ALU),
vendar v drugačnih konceptih.
Poletne premiere v Celju pa
nosijo dvojni izziv: prvič, štu-
dentje predstavljajo svoja dela
samostojno (drug »za« drugim
in ne eden »z« drugim), kar
pomeni, da so njihova dela
v direktni komunikaciji z jav-
nostjo, in drugič, postavljeni
so v pozicijo direktne komuni-
kacije s prostorom. Tako ni iz-
mikanja, temveč sprejet izziv,
ki ga mora umetnik reševati
sam s svojim delom. Torej gre
za dvojno premiero: prvikrat
pred javnostjo in prvikrat
v galerijskem prostoru. Ne-
predvidljivost je prisotna in
prav to pomeni izziv tako av-
torju kot tudi galeriji. Znotraj
nje pa se odpira problem, ki ga
avtor rešuje povsem sam, z iz-
kušnjo svojega dela (ekspona-
ta) in danostjo prostora. Kako
ga bo obvladal, je odvisno od
njegovega proizvoda duha, ob-
čutenja prostora in obvlado-
vanja situacije, v katero je po-
stavljen. Afirmativna izkuš-
nja, ki bo tako nastala, ne bo
ničesar zaprla, niti odprla, bo
samo točka na smernici razvo-
ja ki bo šele v seštevku na-
daljnjih oblikovala ustvarjal-
no vrednost posameznika.
Kot prvi se je predstavil Er-
vin Potočnik iz Žalca, absol-
vent ALU (oddelek za kipar-
stvo pri prof. Luju Vodopivcu)
in dobitnik študentske Prešer-
nove nagrade. Pravkar se je
zaključila razstava Celjanke
Mojce Senegačnik, ki je letos
diplomirala iz slikarstva v ra-
zredu prof. Emerika Bernarda.
Tudi ona je dobitnica študent-
ske Prešernove nagrade. Ta te-
den so na ogled plastike in
grafike Gregorja Podkrižnika
iz Šentjurja, ki je lani diplomi-
ral iz kiparstva pri prof. Luju
Vodopivcu, sedaj pa obiskuje
2. letnik specialke za restavra-
torstvo in konzervatorstvo.
19. julija bomo odprli raz-
stavo slikarskih del Irene Po-
točnik iz Žalca (letos diplomi-
rala iz slikarstva pri prof.
Emeriku Bernardu); 25. julija
jI bo sledila razstava Nataše
Krhen iz Celja, študentke 3.
letnika kiparstva; kot zadnji
bo predstavil svoje delo Celjan
Robert Ograjenšek, študent
prav tako 3. letnika kiparstva.
Tako se bodo skozi poletje
prepletale v Likovnem salonu
raznorodnosti pogledov na li-
kovno snov, miselnih pojmov
in čustvenih reakcij. In tudi
z njimi bodo lahko mladi
ustvarjalci v prihodnje soobli-
kovali nove izkustvene vzvo-
de. In šele potem, leta kasneje,
ko bo identiteta posameznika
v kulturnem prostoru razvid-
na, bo oživel spomin na Poletje
1994 v Likovnem salonu Celje.
ALENKA DOMJAN
Zgodbe iz Sarajeva
Pred kratkim sta kar dve
naši založbi izdali knjigi,
v katerih so popisane ter ilu-
strirane katastrofalne raz-
mere, ki so jih prebivalci Sa-
rajeva doživljali med časom
najhujšega vojaškega oble-
ganja mesta.
Mladinska knjiga je izdala
Zlatin dnevnik, ki ga je
enajstletna deklica Zlata Fi-
lipovič začela pisati leta
1991, zadnja besedila pa so
nastala v letu 1993, ko so ji
skupaj s starši omogočili
umik iz mesta. Med nastaja-
njem prvih zapiskov na
ozemlju Bosne in Hercegovi-
ne še ni bilo večjih mednaci-
onalnih spopadov, ti so se
odvijali predvsem na Hrva-
škem. Žal pa so prebivalci
Bosne oz. Sarajeva kmalu
začeli doživljati celo hujše
grozote, kot so jih prej lahko
videvali le na televizijskem
ékranu. Zlata je bila le ena
izmed tisočev, ki so del svo-
jega otroštva preživeli v ne-
človeških razmerah, kakršne
so še nedolgo tega označeva-
le bivanje v Sarajevu. Njen
popis vsakdanjega življenja
s svojo neposrednostjo in
otroškim, a hkrati zrelim na-
činom razmišljanja pove
bralcu mnogo več o nesmi-
selnosti in krutosti te vojne
kot katerikoli politik. Njen
dnevnik so mnogi primerjali
s podobno literarno izpove-
djo židovske deklice Ane
Frank med drugo svetovno
vojno, sicer pa so Zlatine be-
ležke naletele na veliko zani-
manje po svetu in so preve-
dene že v dvaindvajset je-
zikov.
Pri Cankarjevi založbi pa
je izšla Sezona pekla, katere
avtor je pisatelj in fotorepor-
ter Zoran Filipovič. Lani je
v mesto prišel večkrat z na-
menom, da doživi in doku-
mentira dogodke, ki so jih
narekovale vojne razmere.
Posnel je vrsto črno-belih fo-
tografij, ki prikazujejo dra-
matično stanje, porušene
zgradbe, poboje prebival-
stva, posameznike, ki se bo-
rijo zgolj za golo preživetje.
Ekspresivne fotografije
spremlja besedilo, v katerem
Filipovič podaja svoje vtise
o bosanski vojni, hkrati pa
bralca seznanja z različnimi
dogodki, ki so se v času nje-
govega bivanja v Sarajevu
tamkaj dogodili.
BORIS GORUPIČ
Godec na
mednarodni
likovni koloniji
Znani celjski slikar inž.
Jure Godec je kot edini
Celjan sodeloval na med-
narodni slikarsko - kipar-
ski koloniji »II. triglavski
tabor«, ki se je končala 2.
julija na Pokljuki in
v njeni okolici.
Kolonije, ki jo je vzor-
no organizirala Zveza
kulturnih organizacij iz
Kranja, se je udeležilo 48
slikarjev in kiparjev iz
dežel Alpe-Jadran, od te-
ga kar dve tretjini akade-
mikov. Umetniki so
ustvarjali na tri določene
teme: »Triglav v vojni in
miru«, »Triglav - simbol
slovenskega naroda« in
»Življenje pod Trigla-
vom«. Organizator je to
likovno kolonijo organi-
ziral ob 50-letnici pohoda
prve partizanske patrulje
na Triglav, seveda pa je
poskrbel tudi za strokov-
no selekcijo ustvarjenih
del, saj bo pet- članska
komisija izbrala najbolj-
ša dela za predstavitev na
razstavi, ki je te dni odpr-
ta v Šport hotelu na Pok-
ljuki, za tem pa jo bodo
prenesli tudi na Bled. Ju-
re Godec se v tem času že
pripravlja na naslednjo
likovno kolonijo, ki bo
v Veržeju pri Ljutomeru
od 27. do 29. julija na te-
mo »Konji«.
Ž.B.
Amalija Hribar pred svojimi umetninami.
Slikarstvo na svili
V žalskem Savinovem salo-
nu je odprta razstava obliko-
valke Amalije Hribar, ki pred-
stavlja serijo poslikav na svili.
Hribarjeva, ki živi in dela
v Matkah pri Preboldu, je čla-
nica Društva oblikovalcev
Slovenije, s tekstilnim obliko-
vanjem pa se poklicno ukvarja
že od od konca šestdesetih let,
ko se je v preboldski Tekstilni
tovarni zaposlila kot kreator-
ka novih proizvodov. Od leta
1991 ima status samostojne
kulturne delavke, v zadnjem
času pa je tudi pripravila več
razstav svojih izdelkov v do-
mačih in tujih razstaviščih.
Njena dela so unikatna, po-
slikava vsakega kosa blaga je
posebej načrtovana. Tehnika
in materiali ji omogočajo zelo
dekorativne učinke, barve de-
lujejo mehkobno in prosojno,
prelivi med posameznimi toni
ustvarjajo nove koloristične
kvalitete. Kadar želi jasneje
izraziti posamezni motiv, upo-
rablja nekoliko ostrejše pote-
ze, ki pa jih v nadaljevanju
kompozicije ponovno vplete
v ublažene forme. Med njenimi
motivi najpogosteje opazimo
dele posameznih rastlin, cvet-
je, trave, tudi oblike človeških
teles, ki neopazno prehajajo
v abstrahirane, fantazijske li-
kovne enote, ki v posameznih
izdelkih celo povsem prevla-
dujejo. V celoti gledano izra-
žajo poslikave Amalije Hribar
visoko stopnjo kreativnosti ter
domiselnih modelacij, kar pri-
haja do izraza v vsakem posa-
meznem delu, celotna razstava
pa gledalcu nazorno prikaže
njen način in slog slikanja v tej
specifični tehniki. Razstava
Amalije Hribar, ki je prodaj-
nega značaja, bo v Savinovem
salonu postavljena še do 21.
julija.
BORIS GORUPIČ
Foto: TONE TAVČAR
Novi naslovi pri Mihelaču
Knjižna založba Mihelač je
izdala štiri nove knjige, in si-
cer dve v okviru zbirke Slo-
venska povest, drugi dve pa iz
četrtega letnika Svetovnih
I klasikov.
Zgodba o dveh mladih lju-
deh sodi med manj znana dela
Ivana Cankarja, napisal jo je
leta 1909, prvič pa je izšla dve
leti kasneje. Osrednja lika sta
mlad par, Mana in Pavle, ki
prihajata iz revnega podežel-
skega okolja, svoj ekonomski
položaj pa si želita izboljšati
z zaposlitvijo v Ameriki. A še
enkrat se pokaže velik razko-
rak med željami in resničnost-
jo, izgubita še tisto malo, kar
sta prej imela, hkrati pa
v obeh dozori vera v človeka in
ljubezen, kar jima znova da
upanje za prihodnost, tokrat
bolj realno načrtovano.
Zgodovinska povest Ivana
Tavčarja Grajski pisar se do-
gaja v burnem času, ko so pri
nas divjali verski boji, ki so
razcepili domače prebivalce
ter povzročili mnogo nasilja in
tragedij. Glavni junak zgodbe
.je grajski pisar Jošt Tolmaj-
nar, čigar usoda in neuslišana
ljubezen do Agate se prepleta-
ta z ostalimi dogodki tistega
obdobja.
Ameriški pisatelj iz prejš-
njega stoletja Herman Melville
je mladost preživel precej bur-
no in v tujih deželah, pozneje
pa je naredil uspešno pisatelj-
sko kariero. Predvsem je pisal
romane o raznih doživetjih na
morju, takšen pa je tudi Billy
Budd, mornar. V zgodbi Billy-
ja po krivem obsodijo za sode-
lovanje pri uporniški zaroti,
Melville pa mnogo poudarka
daje ravno moralnemu vidiku
celotnega zapleta.
Nathanael West, ki je živel
med leti 1904 in 1940, je danes
med najbolj cenjenimi ameri-
škimi pripovedniki svojega ča-
sa, nekateri pa so ga kar po-
imenovali »ameriški Kafka«.
Njegova proza temelji na na-
drealizmu, humorju in karak-
ternem psihološkem orisu po-
sameznih figur. V romanu Sre-
di osamljenih src je osrednji
lik novinar, ki ureja rubriko,
v kateri bralcem svetuje, kako
iz raznih težav. Vendar pa ne
uspeva ohraniti distance do
vseh problemov, s katerimi se
bralci obračajo nanj, in še sam
vse bolj tone v alkoholizem.
BORIS GORUPIČ.
1 ZAPISOVANJA
Nesramna deklica
Sicer majhen korak za dr-
žavo, pa zato toliko večji in
pomembnejši za kulturo.
Med slovensko državo in slo-
vensko kulturo je bil namreč
sklenjen zgodovinski spora-
zum; ministrstvo za kulturo
Republike Slovenije je s sin-
dikatom delavcev v kulturi
sklenilo kolektivno pogodbo
o kulturnih dejavnostih.
Pogodba, na kratko, vse-
buje poleg splošnejših dolo-
čil tudi zelo specifične do-
ločbe, ki v glavnem zadevajo
osebne dohodke, dopuste,
izobraževanja, regrese ipd.
Gre za enega izmed treh te-
meljnih dokumentov, ki
podpirajo novi temeljni na-
cionalni zakon o kulturi, ki
ga utegnemo v kratkem ven-
darle dobiti (po treh letih
slovenske države bi bil men-
da res že skrajni čas!), obe-
nem pa je to prva kolektivna
pogodba med državo in kul-
turo, še več, prvi stisk roke
po tem, ko sta se v navalu
nacionalne evforije in malce
razglašenih čustev država in
kultura razšli. Slovenska dr-
žava je s tem aktom sloven-
ski kulturi takorekoč priz-
nala ne le enakopravnost
z drugimi dejavnostmi, s šol-
stvom denimo, pač pa tudi
dodelila status, ki jo postav-
lja na sam vrh piramide iz-
gradnje slovenske države.
Z drugimi besedami, drža-
va se je končno sprijaznila
z dejstvom, da nacionalne
identitete, na kateri žal te-
melji slovenska državnost,
pa če si to priznamo ali ne,
ne more graditi in vzdrževati
nihče drug kot ravno kultu-
ra. Na žalost nimamo niti
Sonyja niti Toyote, da bi kot
Japonci svojo identiteto gra-
dili na ekonomiji, nimamo
BMW-ja kot Nemci, niti zgo-
dovinskega porekla kot Srbi
recimo, na katerega bi se
lahko sklicevali in ga mar-
sikdaj ali/oziroma po potre-
bi tudi zlorabljali. Tako pa
imamo kulturo. Ki jo že itak
vsi po vrsti zlorabljamo.
Torej pogodba. Država in
kultura sta brez uporabe
»skrajnih sredstev« našli
skupni jezik, ki pa bo spet
zadovoljil le del slovenskih
kulturnikov. Tistih, ki so za-
posleni v javnih institucijah
tipa gledališča, festivalske
organizacije, kulturni centri
itd. Vsi tisti, ki kulturo
ustvarjajo oziroma soustvar-
jajo kot samostojni bodisi
kulturni delavci bodisi
umetniki, so iz pogodbe izv-
zeti. Izviseli so kot vselej.
Združenje samostojnih kul-
turnih delavcev in umetni-
kov ter umetniških prevajal-
cev se države ne more niti
dotakniti. Oziroma si doti-
kov ne dovoli sramežljiva
država. Končno je stara šele
tri leta in pri teh letih res ne
gre, da bi jo pohotno združe-
nje že kar nesramno otipava-
lo. Slovenska država je kljub
pogodbi, katero je podpisala,
kot mlada in nedolžna dekli-
ca, ki mora najprej odrasti,
potem se bo pa v strasteh
prvih užitkov nesramno pre-
dajala vsakomur in vsake-
mu, ki bo imel toliko časa, da
si jo bo privoščil. Oziroma
drugače; samostojni kultur-
ni delavci in umetniki ter
umetniški prevajalci bodo
morali potrpeti še vsaj kakš-
nih deset let, preden jih bo
država pripustila v svoje kri-
lo. Teh deset let pa naj svoje
življenjske nagone in strasti
zadovoljujejo drugje. Pa če-
prav na račun katere druge
države. Kar je sicer malo
verjetno, zakaj osnovno oro-
dje, s katerim funkcionira
kultura, ni penis, marveč je-
zik. Ta pa je v slovenskem
primeru precej omejen. Pre-
kratek skratka, da bi segel
kam globlje kot zgolj na po-
vršino. Starejše deklice ozi-
roma države pa se žal s tem
ne bi zadovoljile.
Kaj torej preostane »svo-
bodnjakom«? Preprosto; de-
set let suše in krepkega ma-
sturbiranja.
Št. 28 - 14. julij 1994
11
Ko stopim, vem za pot
Profesorica slovenskega jezika in pri-
merjalne književnosti Nada Mulej, doma
iz Griž pri Žalcu, je bila prosvetna delav-
ka, zadnje leto pa vodi seminarje za uči-
telje na Andragoškem centru Slovenije •
v Ljubljani.
Letos je ustanovila svojo založbo Sledi
in prva knjiga, ki je v njej izšla, je priroč-
nik Trening uspešnosti. Njegova avtorica
je Vera F. Birkenbihl, iz nemščine pa jo
je prevedla Nada Mulej sama. Knjiga
o uspešnem razvoju posameznika je bila
velika uspešnica v Nemčiji in drugih za-
hodnoevropskih državah. Zdaj jo imamo
tudi na našem knjižnem trgu.
Mulej evi je tema o osebnosti rasti in
spreminjanju človeka zelo blizu, saj je
pred dvema letoma izšla njena knjiga
Ženska na poti k sebi. Knjiga, ki je
v knjigarnah ni več mogoče kupiti, govo-
ri o stiskah in razpotjih sodobne ženske
in skuša nanje odgovoriti v izvirni obliki.
Doživljajo ljudje v svetu krizo zavesti,
so pogosto v stiskah?
Da, svet je v krizi zavesti, vendar kot
kaže, že išče izhod iz nje, in to tako, da se
vedno bolj uveljavljajo razhčna duhovna
gibanja. Zal jih včasih ljudje, zlasti mla-
di, sprejemajo tudi nekritično.
Ljudje se sprašujejo, kdo smo, od kod
prihajamo, kakšno je naše poslanstvo.
Ali je visok življenjski standard res vse,
kar smo želeli doseči?
Kako pa je s krizo zavesti pri nas,
v naši državi?
Kriza seveda je, saj ob prehodu v dru-
gačen družbeni sistem še nismo prav
ugotovili, katere so naše nove vrednote.
Je to ustvarjalno delo, pridobitništvo,
družina, svoboda, narodnostna pripad-
nost? Tukaj se najbrž še vsi iščemo in pri
tem nismo odgovorni le zase, ampak tudi
za svoje potomce in za širše okolje. Pri
tem ne mislim na ohranitev narave, jezi-
ka in kulture, ampak tudi na tisto, čemur
bi lahko rekli sovpletenost ljudi na vseh
področjih, od družine do države. Tukaj
pa se moramo Slovenci še marsičesa na-
učiti.
Kakšne širše duhovne zavesti še ni
opaziti, kažejo pa se prve iskrice, ki jih
prižigajo posamezniki. Kajti višja stop-
nja razvoja pomeni zavedanje posamez-
nika in njegovega mesta v svetu. Po-
membno je naše življenjsko poslanstvo,
ugotovitev, kakšni so naši potenciali, ka-
ko jih razvijati v pozitivno smer,
v ustvarjalno sožitje z drugimi. Tukaj bi
morala začeti že šola, ki pa še ni opravila
svojega, čeprav so tudi med učitelji že
nekateri, ki čutijo pomen znanja o medo-
sebnih odnosih za razvoj otroka.
To sprašujem, ker ste na temo, kako se
človek obvaruje stisk, kako njim navk-
ljub postane uspešen, napisali dve knjigi.
Prvič ste avtorica, drugič prevajalka.
Moja prva knjiga Ženska na poti k sebi
je nastala iz čustvene napetosti. Vprašala
sem se, kako naj kot ženska uresničim
svoje poslanstvo kot žena, mama, ustvar-
jalka idej, ki se mi porajajo. Samouresni-
čevanje je namreč ena temeljnih potreb
vsakega človeka. Moj prvenec je najbrž
poskus iskanja med dvema poloma, ki se
kažeta v slehernem izmed nas. To sta
ženski in moški princip, ki sta nasprotje
med dajanjem in sprejemanjem, aktiv-
nostjo in pasivnostjo, razumskostjo in
čustvovanjem. Skušala sem najti ravno-
vesje med obojim, harmonijo, čeprav je
v življenju pogosto drugače. Ampak pra-
vijo, da.se vse na tem svetu giblje med
kaosom in harmonijo, konflikti in ubra-
nostjo. Najbrž je to princip, po katerem
deluje vse živo. Zato je bila ta knjiga
zares le poskus iskanja.
Zakaj ste se lotili prevoda knjige Tre-
n,ng uspešnosti?
To je knjiga, kakšno bi želela napisati
sama. V njej je veliko tehtnih misli dru-
gih avtorjev in veliko svetlobe. Takšne
knjige svet potrebuje, potrebujemo jih
Slovenci in vsak od nas. Govori o oseb-
nostnem razvoju človeka, o njegovi
uspešnosti, za katero si mora merila po-
javiti sam. Knjiga govori večdimenzi-
>nalno, čeprav je pisana kot priročnik.
Kaj pišete zdaj, kaj trenutno delate?
V bistvu uresničujem svoj življenjski
noto: Edino trdno dejstvo v življenju
»osameznika je njegovo spreminjanje,
-ato se še vedno rada učim in posegam
¡7 "teraturi, ki mi to omogoča. Tako
alejam in pripravljam za izid knjigo
ven nemških avtorjev z naslovom Moč
možganov, ki jo je prevedel dr. Blaž Me-
"edvidoma bo izšla septembra in bo
^njena vsem, ki želijo biti pri delu
ustvarjalni, ki žehjo izboljšati svoj
p mm, odkriti moč svoje podzavesti in
sprejemati odločitve. Knjiga daje
£jpoin Pregled tehnik in metod ustvar-
)b ^šljenja in uspešnega učenja.
Knjigi načrtujem v sodelovanju z av-
torjema, ki bosta prišla iz Münchna, tudi
delavnice o tehnikah ustvarjalnega mi-
šljenja.
Umislili ste si svojo založbo, ki ste jo
poimenovali Sledi. Zakaj?
Moje poklicno delo se odvija po dveh
tirnicah. En del uresničujem na Andra-
goškem centru Slovenije v Ljubljani,
kjer sem strokovna sodelavka za učne
metode izobraževanja odraslih. Priprav-
ljam in vodim seminarje in učne delavni-
ce učinkovite komunikacije in sodobnih
učnih metod za učitelje. To delo zahteva
veliko energije in zanj še bolj kot sicer
velja pravilo, da kolikor daš, se ti tudi
vrne. Opravljam polovično delovno ob-
veznost, kajti vsakodnevna vožnja
v Ljubljano bi bila preveč utrujajoča in
za družino nesprejerrdjiva. Da.pa bi lažje
uresničila vse tisto, kar me zanima, sem
se skupaj z bratom odločila za podjetje
za založništvo in izobraževanje. Najbrž
se za to ne bi odločila, če ne bi imela
spodbude in podpore svoje družine, ožje
in širše. Zlasti v organizacijskem pogle-
du brez nje marsičesa ne bi bila sposobna
speljati.
Ta ljubezen do knjige je izraz nečesa,
kar je v meni že iz otroštva; že takrat sem
bila pravi knjižni molj. Tako zdaj le
uresničujem svoje sanje in svojo ljubezen
do knjig. Morda tako zapuščam za sabo
tudi določene sledi - od tod ideja za ime
podjetja. Predvsem pa je to užitek pri
delu.
Morda bom nekoč, ko bom imela več
časa, napisala knjigo za otroke, knjigo
o otroštvu na vasi v šestdesetih letih,
o času brez televizije, računalnikov in
asfalta.
Moji odločitvi o založništvu je botro-
val še en vzrok. Ko sem napisala knjigo
Ženska na poti k sebi, sem spoznala, ka-
ko naporen je proces od ideje do izida
knjige. Zdaj se ob uredniškem in avtor-
skem delu veliko naučim, obenem pa je
to zame izziv. Seveda ta izziv zahteva
veliko trdega dela in poguma, tega pa za
zdaj še imam.
Letno načrtujem izid vsaj dveh knjig
s tematiko učenja ali osebnostnega raz-
voja človeka. Vzporedno s tem pa bodo
izhajale tudi knjige za zdravnike in štu-
dente medicine. Prva med njimi bo pri-
ročnik prim. dr. Franceta Srakraja Orto-
pedija.
Ali spoznanja iz omenjenih knjig upo-
rabljate tudi v svojem življenju?
Trudim se in pri tem nisem nič drugač-
na od vseh drugih ljudi: tudi jaz doživ-
ljam v življenju vzpone in padce. Ugo-
tavljam, koliko stvari še ne znam, kohko
stvari je še (upam) pred menoj in kohko
jih moram še spremeniti. Če bom uresni-
čila vsaj del tega, bom vesela in bom
nekoč najbrž lahko rekla svojim vnu-
kom, da sem živela polno življenje.
Velike spremembe v nas pa so naporne
in zahtevajo veliko energije.
Konvencionalnega vprašanja, ki ga
običajno postavljamo uspešni ženski
— kako zmore vse to delo, službo, založni-
štvo, materinstvo, tokrat ne postavljam,
pa vendar: obstaja kakšen recept za to?
En sam recept: ljubezen in navdušenje
do življenja in dela. Imeti pozitiven od-
nos do sveta, biti odpuščajoč in strpen do
svojih bližnjih in prijazen do sebe, tudi
do svojih napak in neuspehov. Ne vem,
če sem ravno uspešna po merilih podjet-
nosti in popularnosti. Sem pa zadovoljna
s svojim življenjem in zame je uspeh prav
to. Prišla sem v obdobje, ko znam spreje-
mati tudi negativna doživetja in nepri-
jazne ljudi. Odnosi z njimi me ne obre-
menjujejo več tako kot včasih, skušam
jih razumeti. Nisem več tako občutljiva
in iz stikov z ljudmi se lahko veliko na-
učim. To velja zlasti za odnose z mojimi
najbližjimi, v družini. Nobena šola me ni
naučila o ljudeh toliko kot vloga mame
in moja dva otroka.
Ko razmišljate o prihodnosti, kaj bi
najprej izpostavili?
Moje življenjsko vodilo je spreminja-
nje. Ustvarjalno delo in prizadevanje za
osrečujoče odnose v družici in z drugimi
ljudmi sta dva cilja, ki sta vredna truda.
Zdaj počnem to, kar sem si vedno želela,
in sem na poti, za katero mislim, da je
ustvarjalna, čeprav ni rečeno, da je do-
končna. Ampak pomembno je, da zdaj
vem, kaj hočem in kam grem, kajti ko
stopim, vem tudi za pot. Pomembno pa je
stopiti.
ZDENKA STOPAR
...Bistvo sveta ni v tem, da se deli na
moške in ženske — v njem smo le ti, jaz,
vi.. .vsak zase sam, svoj, neponovljiv Jaz.
Morda bi bilo naše življenje preprostejše,
če bi znali sprejemati sebe in druge take,
kakršni smo, in ne bi kar naprej in za
vsako ceno skušali spreminjati drugih.
Do smrti nam namreč ostaja neskončno
veliko dela s seboj. Spreminjati, dograje-
vati, izboljševati sebe in pustiti drugim,
da so, kakršni so, čeprav drugačni in ne
čisto po mojih merilih — ni to popotnica za
življenje, ki nam lahko pomaga, da bo
naše bivanje znosnejše?
(Nada Mulei: Ženska na Doti k sebi)
Kolikor širši je temelj, na katerem stoji-
mo, in kolikor večji je krog, v katerem
smo doma, toliko prožnejše bo naše mi-
šljenje in boljša bo naša komunikacija,
kajti tako imamo razumevanje za več
različnih stališč, mnenj itd. S tem bomo
notranje trdnejši, saj nas bodo redkeje
presenetile ali prestrašile izjave (podat-
ki, informacije drugih, obenem pa bomo
bliže tistemu homo sapiensu, ki se uči
vplivati na svojo resničnost in jo hoče
oblikovati z namenom, da bi postal uspe-
šen. To so uspehi, ki ne temeljijo na pre-
vladi nad drugimi, ampak na nenehnih
drobnih zmagah nad samim seboj.
(Vera F. Birkenbihl: Trening uspešnosti)
Razstava na Dobrni
V galeriji Zdravilišča Dobrna so pripravili razstavo del, ki so nastala v likovnih
delavnicah v Braslovčah in na Bledu.
Na razstavi se predstavlja 49 avtorjev iz Velenja, Celja, Trbovelj, Jesenic, Žalca,
Polzele, Ljubljane in Mozirja. Slikarjem je ves potreben material priskrbel stalni
sponzor Mihajlo Lišanin iz Štor, ki je ob odprtju razstave v Zdravilišču Dobrna
slikarjem obljubil še nadaljnjo pomoč.
LOJZE OJSTERŠEK
PRIREDITVE
V	Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina bo drevi ob
20.30 koncert Slovenskega okteta, ki ga vodi Anton Nanut.
Jutri, v petek, ob 20.30 bo večer slovenske folklore v izvedbi
Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora. Predstavili
bodo ljudsko glasbo, plese in pesmi iz slovenskih pokrajin.
V	torek ob 20.30 bo koncert violinista Slavka Zimška in
pianistke Vlaste Doležal-Rus.
V	dvorani Zdraviliškega doma na Dobrni bo jutri, v petek, ob
20. uri koncert Moškega pevskega zbora iz Dobrne, ki ga vodi
Emil Lenarčič.
V	koncertni dvorani Glasbene šole v Velenju bo v ponedeljek ob
20. uri koncert pianista Jakoba Latainerja in violončelistke Mrs.
La tainer.
V	nadžupnijski cerkvi Sv. Martina v Laškem bo v nedeljo ob
20. uri nastopil New swing quartet, na laškem graščinskem
dvorišču pa bo v sredo ob 20.00 nastopil Pihalni orkester Svea iz
Zagorja.
Na velenjskem gradu si lahko ogledate razstavo fotografij čla-
nov Zveze štajerskih umetnikov iz Gradca, ki jo je pripravila
Galerija kulturnega centra Ivana Napotnika iz Velenja.
V	Novi galeriji Razstavnega salona v Rogaški Slatini je odprta
razstava 1. likovne kolonije članov sekcije KUD Univerzitet-
nega kliničnega centra in Medicinske fakultete v Ljubljani. .
V	Grafičnem muzeju v Rogaški Slatini bo do 22. avgusta odprta
razstava z naslovom Morje na starih grafičnih listih iz 18. in
19. stoletja.
V	Zdravstvenem domu Celje je na ogled razstava olj Ljubana
Šege.
V	hotelu Merx v Celju bo do 31. julija na ogled razstava Ivana
Štancerja.
V	butiku Steklar v Ozki ulici v Celju imajo na ogled razstavo
likovnih del Ivana Dobrajca in Petra Bračuna.
V	restavraciji Lene v Levcu razstavlja svoja dela Ivan Štancer.
V	Avtosalonu »Ford-Lada« v Ipavčevi v Celju je odprta razstava
likovnih del Jožeta Barachinija.
V	tovarni Etol v Škofji vasi so predstavljena likovna dela Rajka
Mlinarica.
V	Likovnem salonu v Celju si lahko ogledate razstavo Grege
Podkrižnika z naslovom Kipi. Razstava bo odprta do sobote,
16. julija.
V	hotelu Vesna v Topolšici je na ogled razstava likovnih del
Jožeta Barachinija in Alice Javšnik.
V	galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju so
pripravili razstavo fotografij članov Zveze štajerskih umetni-
kov iz Gradca.
V	Café galeriji KLjUB je do konca julija na ogled prodajna
razstava unikatnega nakita »Sun beam«.
V	Razstavnem salonu v Rogaški Slatini razstavlja svoje slike
Goran Horvat, skulpture pa Eda Žibrat. Ogledate si jih lahko do
5. avgusta.
V	likovnem razstavišču Laški dvorec je odprta razstava z naslo-
vom »30 let turističnih prireditev Pivo-cvetje« Turističnega
društva Laško.
V	П. nadstropju Osrednje knjižnice v Celju si lahko ogledate
razstavo fotografij šmarskega fotokronista Slavka Cigleneč-
kega, nastalih v obdobju od 1930 do 1970, v I. nadstropju pa je
razstava Potovanje v daljne dežele.
Celje: Union od 14. do 20.7. ob
18.30 in 20.30 ameriški film
Moj očka, junak; Metropol do
18.7. ob 19. uri ameriški film
Glej, kdo se zdaj oglaša, ob
21. uri pa ameriški film Doors,
od 19.7. ob 19. in 21. uri pa
ameriški film Druga policijska
zaseda; Letni kino od 14. do
18.7. ob 21.30 ameriški film
Druga policijska zaseda, od
19.7. dalje ob 21.30 pa ameri-
ški film Storyville.
Kino Žalec 15.7. ob 20. uri in
17.7. ob 20. uri ameriški film
Gospod Jones, 16.7. ob 20. uri
in 17.7. ob 18. uri pa ameriški
film Čarobni vrt.
Kino Rogaška Slatina 15. in
16.7. ob 18. in 20. uri ameriški
film Na razpotju.
Kino Dobrna 17.7.. ob 19. uri
ameriški film Nune pojejo
- n.del.
KINO UNION:
18.30 IN 20.30
poletna komedija
MOJ OČKA
HEROJ
Na prireditvenem prostoru pred jamo Pekel v Šempetru bo
v nedeljo ob 15. uri tradicionalna prireditev z naslovom Poletje
v peklu.	*
Na Aškerčevem trgu v Laškem bo v sredo ob 20. uri srečanje
z ljudskimi godci, ki ga pripravljata Zveza kulturnih organiza-
cij Laško in Odbor za obujanje, ohranjanje in prikaz starih
ljudskih šeg in običajev.
Št. 28 - 14. julij 1994
]12
Zdravja polni lonci kuharice Ice
-Naše telo nI smetlščna kanta, tla bi lahko vanì metali vse, kar nam le pri roki, - opozarja ljubica
Sltarovasnlk, bolj znana pođ Imenom Ica, Iz Zgornje Rečice pri Laškem
Ko se je bližala svojim dvaj-
setim letom, jo je vse bolj na-
čenjala bolezen. Sprva je mi-
slila, da gre za navadni revma-
tizem, kasneje se je morala
sprijazniti, da ima kožnega ra-
ka. Bolezen je hitro napredo-
vala, in vse je kazalo na to, da
ne bo nikoli več hodila.
Potem se je začelo njeno de-
setletno iskanje drugačnih po-
ti do ozdravitve, od nabiranja
zdravilnih rastlin do spozna-
vanja prastarih tradicionalnih
metod zdravljenja, ki so še da-
nes v praksi v deželah Vzhoda,
vse bolj pa se zdaj uveljavljajo
tudi v Evropi, razmeroma po-
časi pa tudi pri nas. Nazadnje
je na svojih poteh iskanja
zdravja Ica segla po knjigi Ge-
orgesa Oshawe z naslovom
Makrobiotični zen ali umet-
nost pomladitve in dolgega
življenja. »Če bi mi ta knjiga
prišla v roke pred petnajstimi
leti, bi mi bilo prizanešeno ve-
liko trpljenja, bolečin, in pot
do zdravja bi bila neprimerno
krajša. Poglobila sem se v ma-
krobiotiko, osvojila njen način
prehranjevanja in kuhanja.
S spoznavanjem j in in jang
energije sem svoje telo posto-
poma spravljala v energetsko
ravnovesje. Danes sem zdrava,
olna energije in zadovoljna
s svojim življenjem,« pripove-
duje Ica Sitarovasnik, ki svoje
dragocene izkušnje prenaša
drugim; bolnim in tistim, ki so
zdravi in želijo to bogastvo
ohraniti. »Jaz ne zdravim, ti-
stemu, ki to želi, le pokažem
smer, ki sem jo sama preizku-
sila ter se prepričala, da je
glavni izvir zdravja v pravilni
prehrani, takšni, ki je v ener-
getskem ravnovesju,« po-
udarja.
Povratek
h koreninam
»Ljudje delamo z našim fi-
zičnim telesom tako, kot da je
to kanta za smeti, v katero me-
čemo prav vse, kar se nam zaz-
di. V hitrem tempu življenja ne
razmišljamo, da je tudi hrana
sestavljena iz energij različnih
barv. Ker pa so naše današnje
prehranjevalne navade takšne,
da uživamo pretežno energet-
sko enostransko hrano, priha-
ja do energetskega neravno-
vesja, do energetskih blokad
in do bolezni. Sodoben človek
namreč uživa preveč tiste hra-
ne, ki ima jin energetski
predznak in premalo tiste
z jang energijo. Bel kruh, mle-
ko in mlečni izdelki, sladice,
margarina, krompir, testenine,
marmelade, razni evrokremi,
sladoled, čips in še nešteto in-
dustrijsko predelanih in so-
dobnemu načinu prehranjeva-
nja prirejenih prehrambenih
izdelkov, - vse to je en sam jin.
To je droga, ki te vleče. Če
uživamo takšno hrano, smo
neprestano v izhlapevanju, ni-
mamo dovolj energije za delo,
telo pa nam kar naprej daje
signale, da ima premalo janga.
Ker smo kar naprej lačni, se
bašemo s hrano, smo venomer
utrujeni, da o bolezni, ki se nas
lahko loti, sploh ne govorim.
Za delo, ustvarjanje, potrebu-
jemo veliko janga kot proti-
utež jinu. To pa pomeni, da je
treba živeti bolj preprosto, se
vrniti h koreninam. To je ves
čudež makrobiotike,« razlaga
Ica Sitarovasnik, ki v svoj dom
v Zgornji Rečici pri Laškem
sprejme vsakogar, ki išče na-
svet. K njej prihajajo nesrečni
_ in bolni ljudje in pri njej osta-
jajo dneve, tedne. Ica jim kuha
po zapovedih makrobiotike,
nabavlja in goji hrano, ki je
energetskemu ravnovesju do-
padljiva. To pa so tiste rastli-
ne, pridelki, ki so bih vsak dan
na krožniku naših babic, pra-
babic: ječmen, oves, polenta,
proso, ajda, leča, soja, repa, riž
itd., kot vegetarijanka pa pri-
pravlja jedi iz pšeničnega me-
sa, sir iz soje itd.
»Nekoč je bila naša hrana
zares v energetskem ravnoves-
ju. Makrobiotika je v bistvu
vračanje na našo staro sloven-
sko kuhinjo, ko so bili ljudje
mnogo bolj povezani z naravo
in so uživali le tisto, kar jim je
v vsakem letnem času ponuja-
la. Danes živimo odrezani od
zemlje, od korenin,« poudarja
Ljubica Sitarovasnik, nekakš-
na ambasadorka makrobiotič-
nega prehranjevanja pri nas,
saj nenehno potuje iz kraja _
v kraj, širom po Sloveniji in
uči ljudi bolj zdravo živeti,
v živo pripravlja hrano, doma
v Zgornji Rečici pa ima svojo
firmo Fastram, ki danes pride-
la okoli 1500 kg tofu sira na
mesec, hrane ljubezni, kot mu
pravi, pa še marsičesa druge-
ga.
Ekipa njenih neutrudnih
sodelavcev si želi, da bi enkrat
prišla do velike kmetije, na
kateri bi lahko delali celostno,
od pridelave osnovnih surovin
do končnih izdelkov. To bi bila
lahko nekakšna velika učilni-
ca za vse tiste, ki se želijo na-
učiti novega načina življenja
in dela, ki je v sozvočju z na-
ravo.
Človek Je listo, kar
le
Zavedati se je treba, da je
naše telo sestavljeno tudi iz
energetskega polja, ki nas ob-
daja, napaja in ščiti tudi naše
fizično telo. Tudi naša hrana,
ki jo jemo, je sestavljena iz
energij različnih barv. Zato
Ica Sitarovasnik zelo rada po-
udarja, da je človek tisto, kar
(Ljudje se, tako kot rastline,
napajamo iz dveh energij, jin
ali zemeljske in jang ali koz-
mične energije. Ti dve energiji
se venomer pretakata druga
skozi drugo, se prepletata
v obliki spirale in tako držita
vesolje v ravnovesju. Tudi na-
še telo je mini vesolje, čudovi-
ta kemična tovarna, ki non-
stop dela in presnavlja vse ti-
sto, kar ljudje mašimo vanjo.
In počasi nam mora postati
jasno, da v glavnem vse naše
težave nastajajo iz prekomer-
nega jina, ki ga v telo vnašamo
z nepravo, nezdravo, umetno
hrano. Višek jina nam namreč
povzroča kislo kri, saj je vsa
jin hrana v bistvi acidozna.
Dokler uživamo pretežno
takšno hrano, nimamo dovolj
energije za delo. Kajti le, če
imamo energetsko usklajen
krožnik, smo zadovoljni, siti,
zdravi.
Polnovreden makrobiotični
krožnik naj vedno sestavlja
ena polovica žit, druga polovi-
ca pa naj bo sestavljena iz ene-
ga dela stročnic, zelenjave, na-
domestka mesa, sadja in
oreščkov. Prvi korak in spre-
memba v naši kuhinji pa naj
bo v tem, da iz nje odstranimo
tri bele strupe: belo sol, belo
moko in beli sladkor. To je le
nekaj nasvetov za zdravo pre-
hranjevanje, ki smo jih »iztr-
gali« iz knjižice z naslovom
Kuharica za dušo in telo avto-
rice Ice Sitarovasnik. V tem
priročniku avtorica tudi nava-
ja, katera hrana je jin in kate-
ra jang. Jin so na primer: pa-
radižnik, krompir, paprika,
kumare, grah, vso južno sadje,
grozdje, hruške, kava, vino,
pivo in sploh vsi umetno pri-
pravljeni napitki, pa med,
margarina, olivno olje, česen
itd. Jang živila pa so: por, br-
stični ohrovt, repa, redkvica,
čebula, peteršilj, korenje, češ-
nje, lešniki, jagode, jabolka,
kostanj, čaji kamilice, rožma-
rin, hren, neprečiščena morska
sol, sezamovo olje, timijan,
rožmarin itd. Bistvo pa ni
v tem, da se izogibamo jinu in
se predajamo samo jangu. Bi-
stvo je v usklajenosti teh dveh
energij, v načinu prehranjeva-
nja, v osveščenosti in vedenju,
da se vse začenja pri tleh, pri
koreninah. Ko se bomo spet
bolj in bolje zavedali svojih
korenin, takšnih in drugačnih,
nam bo lažje in lepše živeti, je
glavno sporočilo Ice Sitaro-
vasnik iz Zgornje Rečice pri
Laškem.
MARJELA AGREŽ
Skrb za dobro, a tudi zdravo prehrano
Dve zdravi novosti Iz celjskega Klasja: Klasln In Nirvana
V celjskem podjetju Klasje
so že zdavnaj spoznali, da ni
dovolj, če poudijo kupcem le
kvalitetne in na oko privlač-
ne izdelke. Kruh, pecivo in
razne druge dobrote naj na-
sitijo prazen želodec, po dru-
gi strani pa naj bodo izdelki
tudi čimbolj zdravi. Z dvema
novima izdelkoma, to sta ve-
getarijanski sendvič Nirvana
in gotovo zmesjo za pripravo
kruha in peciva Klasin so
naredili še korak bližje
k zdravi prehrani.
Kruh - znamenje
sreče In blaginje
Peka kruha je bila še ne-
davno v družini svečan do-
godek. Sveže pečen in opoj-
no dišeč kruh je bil popotni-
ca ob rojstvu, poroki in tudi
ob zadnji poti človeka. Kruh
je pomenil srečo in blaginjo.
To pozabljeno ljubezen do
kruha želijo v celjskem Klas-
ju spet obuditi, iztrgati po-
zabi in spet pripraviti kruh,
kot so ga pekli nekoč. Kruh
je danes živilo, ki ga umiva-
mo vsak dan, zato ni vseeno,
kako ga pripravimo in iz
kakšnih sestavin. Nekdaj
zmotnim mišljenjem o pre-
čiščenih živilih so strokov-
njaki Klasja dodali nova
spoznanja o polnovrednih
živilih ter izdelali gotovo
zmes Klasin za pripravo di-
etetičnih izdelkov: kruha,
peciva in drugih proizvodov.
Klasin je gotova zmes, ki
vsebuje pšenično moko, soji-
no moko, pšenične otrobe,
pšenični gluten in mleko
v prahu. Iz zmesi Klasin pri-
pravljajo pekovske izdelke
z višjo dietetično vrednostjo,
izdelki iz Klasina pa imajo
visoko vsebnost proteinov in
dietetnih vlaknin ter nižjo
vrednost ogljikovih hidra-
tov. V Klasju iz te zmesi že
nekaj časa izdelujejo Klasin
kruh in pecivo. Proizvodi so
še posebej primerni za varo-
valno dieto, predvsem zaradi
velike vsebnosti dietnih vla-
knin in proteinov, nizke
vsebnosti maščob in ogljiko-
vih hidratov ter nižje kalo-
rične vrednosti. S proizvodi
Klasin bo tako lažja in učin-
kovitejša shujševalna dieta,
potem dieta sladkornega
bolnika, varovalne diete
pred boleznimi srca in ožilja,
povišanim holesterolom ter
varovalna dieta pred zaprt-
jem in divertikulozo.
Če pa boste sami doma
pripravljali kruh ali pecivo
iz gotove zmesi Klasin, po-
tem boste poleg Klasina po-
trebovali le še kvas in vodo,
pravijo strokovnjaki Klasja.
Nirvana - za
vegetarijance In vse
ostale
Klasin hlebček je osnova
tudi drugi novosti, ki se je
pred dnevi že pojavila na
prodajnih policah. To je Nir-
vana, vegetarijanski sendvič
s pšeničnim mesom. Nirvana
sendvič je sestavljen iz Kla-
sin hlebčka, seitana, zelenja-
ve in zelenjavnih izdelkov.
Seitan oziroma pšenično me-
so je izdelek iz polnovredne
pšenične moke, strokovnjaki
pa ga izdelajo tako, da ločijo
škrob in otrobe od glutena
(žitnih beljakovin) ter ga ku-
hajo z dodatkom začimb. Po
okusu in lastnostih je podo-
ben živalskemu mesu, vse-
buje veliko beljakovin (25
odstotkov) in hitro nasiti,
zato je v kulinariki vsestran-
sko uporaben. Seatin so prvi
uporabljali budistični meni-
hi, v Ameriki pa je znan kot
Grainburger.
Nirvana sendvič ni name-
njen samo vegetarijancem.
Priporočajo ga kot spreme-
njen način prehrane, prime-
ren je za malico, na potova-
nju, saj ostane svež najmanj
dva dni, obenem pa je prav
dobrodošel kot varovalna
prehrana pri boleznih srca in
ožilja ter v dietalni pretirani.
Tisti, ki so ga poskusili zago-
tavljajo, da bodo po njem še
večkrat posegli.	EPP
Direktor Klasja Edvard Stepišnik med predstavitvijo novih
izdelkov Klasja za zdravo prehrano.
Št. 28 - 14. julij 1994
13
Muzejska poletna delavnica
Muzej novejše zgodovine
Celje je letos že drugo leto za-
pored organizator muzejske in
etnološke delavnice, ki je bila
od 30. junija do 8. julija na
območju Muzeja na prostem
v Rogatcu. Vendar to ni klasi-
čen primer muzeja, saj so tu
razstavni predmeti stanovanj-
ski in gospodarski objekti, ki
kot celota prikazujejo, kakšen
izgled so imele kmetije na za-
četku tega stoletja.
Udeleženci so zbirali zgodo-
vinske in etnološke podatke,
ki jih muzej potrebuje za svojo
dejavnost in obstoj. Že po lan-
skem zaključku tabora so svo-
je delo, rezultate in ugotovitve
predstavih v publikaciji z na-
slovom Muzejska poletna de-
lavnica Rogatec 93. Podobno
predstavitev dejavnosti na le-
tošnjem taboru pa pričakuje-
mo ob koncu leta.
Muzej na prostem leži na
manjši vzpetini ob cesti, ki vo-
di iz Rogatca proti Ptuju. Se-
stavlja ga kompleks desetih
objektov. Muzej s svojimi ob-
jekti predstavlja primer sred-
nje velike vzhodnoštajerske
domačije iz preloma 19. v 20.
stoletje. Nekatere stavbe so
posnetki starih stavb iz okoli-
ce Rogatca, druge pa so v celo-
ti, kot original, prenešene na
področje muzeja. Med te spada
tudi Šmitova hiša, ki je tudi
prvi objekt, postavljen na tem
območju pred dvanajstimi leti.
Hiša tako po zunanji kot po
notranji ureditvi lepo prikazu-
je, kakšna je bila razporeditev
in ureditev bivanjskih prosto-
rov mnogih kmečkih hiš na
prelomu stoletja, vse do časa,
ko so še obstajale prave črne
kuhinje.
Glede na potrebe muzeja na
prostem so bile zastavljene te-
me muzejske delavnice. Ena
od skupin se je tako ukvarjala
z notranjo opremo stanovanj-
skih hiš. Podatke o starih hi-
šah so zbirali na terenu in iz
njih dobili približen vzorec,
kako so bile včasih urejene
hiše.
Drugi pomembnejši objekt
je trgovina z mešanim blagom,
ali po domače lodn. Postavlje-
na je bila letos in je posnetek
starih trgovin v okolici. Pred-
stavlja tip podeželske trgovine
z značilno opremo in prodajni-
mi artikli. Te zbirajo na tere-
nu, v okolici Rogatca, pa tudi
drugje po Sloveniji. Včasih so
v takih trgovinah prodajali
prehrambene, pa tudi obrtne
izdelke (posode, košare, izdel-
ke iz stekla, volne in drugega
blaga). Prodajni artikli pa niso
namenjeni le za ogled, ampak
jih lahko obiskovalci tudi ku-
pijo. Tudi s trgovino, z njeno
opremo in prodajnimi artikli,
se je ukvarjala posebna sku-
pina.
Na novo postavljen, kot pos-
netek hiše iz Haloz, je tudi go-
stinski objekt. Ta predstavlja
viničarsko hišo ali pušenšank.
Tu lahko obiskovalci dobijo
manjše obroke, za najavljene
skupine pa pripravijo hrano
po naročilu. Vinske kleti, zida-
nice in vinogradništvo je bila
teme tretje skupine.
V območje muzejskega kom-
pleksa spadajo še kozolec, šta-
la, svinjak, stranišče na štr-
bunk, drvarnica, ki je sedaj
stranišče za uporabo, vodnjak
in čebelnjak. Prav zdaj na te-
renu iščejo še primer tipične
kamnarske bajte, ki bi jo lah-
ko postavili na območje muze-
ja. V okolici Rogatca je bilo
namreč do druge svetovne voj-
ne veliko kamnolomov, zato se
je posebna skupina ukvarjala
tudi s kamnarstvom in kamno-
seško obrtjo.
Poleg že omenjenih tem o tr-
govini, notranji opremi stano-
vanjskih hiš, vinskih kleti ter
kamnarskih bajt, so posamez-
ne skupine raziskovale še če-
belnjake, splošno zgodovino
kraja in urejale dokumentaci-
jo predmetov, ki so jih našli
v starih stavbah.
Letošnji vodja delavnice je
bil Emil Lajh iz Muzeja novej-
še zgodovine Celje. Celjski
muzej kot organizator želi, da
bi poletna delavnica postala
tradicionalna, kajti s tem bi
pridobili veliko novih etnolo-
ških, zgodovinskih in kultur-
nih podatkov in si tako lažje
ustvarili sliko o življenju
v Sloveniji v času naših pred-
nikov.
NADJA KOS
Skupina za dokumentacijo pri delu.
Verdi-Verdi
Po Grižah je prejšnji teden prijetno zadišalo iz krušne peči, ki
jo je za potrebe prave pizzerije usposobil Boštjan Verdnik.
Življenje je lokalu vdahnil s prijetno toplino lesa in neverjetnim
oblikovanjem notranje opreme študent arhitekture Janez Roš.
Obiskovalci so zadovoljni tudi z izborom pri nas vse bolj pri-
ljubljenih italijanskih pizz, saj jih je na jedilniku kar 13, v krat-
kem pa bo razširjen še s testeninami in sladicami. Verdi-Verdi,
kakor se imenuje prijeten lokal sredi Griž, v bližini športnih
igrišč in šole, ima 45 sedežev in še 24 na terasi.
F.P
Operacija »Muca«
- odlično za gasilce
Prejšnja nedelja je bila za
dečka iz Gledališke ulice in
njegov«} drobceno muco zares
žalosten dan. Med sprehodom
se je živalca v nekem nesreč-
nem trenutku izmuznila iz rok
svojega gospodarja in zdrsnila
v jašek, kamor se s strehe bliž-
nje hiše stekajo meteorne
vode.
Jašek je ravno toliko ozek in
globok, da mucke ni bilo mo-
goče ne doseči niti je. kako
drugače spraviti na piano. Vse
je že kazalo, da se živalci obeta
žalosten konec, pa vendar se je
zgodbica srečno končala. Ne-
kaj po zaslugi dečka in njego-
vih prijateljev, ki so polne tri
dni zahajali k ujetnici in jo
ohranjali pri življenju, nekaj
po zaslugi lastnikov in obisko-
valcev bližnjega kozmetičnega
salona Marguč, ki so opazili
stisko otrok in organizirah po-
moč, še najbolj pa zahvaljujoč
celjskim poklicnim gasilcem,
ki so se lotih reševanja mucke,
in .to s presenetljivo prijaz-
nostjo in prav takšno zavze-
tostjo.
Najprej so gasilci na prizo-
rišče poslali svojega odposlan-
ca. Ko pa se tudi njemu ni po-
srečilo, da bi mucko spravil na
varno, so prišli še s pravim,
velikim intervencijskim vozi-
lom. Na faks kozmetičnega sa-
lona so si dali poslati načrt
tega dela mestne kanalizacije
- javno podjetje Komunala ga
je na srečo imelo — in mucko so
nato z močnim vodnim cur-
kom odplaknili v kanalizacij-
sko cev. Na drugi strani ceste,
natanko tam, kjer so vedeli, da
se bo spet pojavila, so jo sreč-
no prestregli in jo izročili
dečku.
Seveda je spektakularno re-
ševanje male muce zbudilo ve-
liko pozornosti in gasilci, ki
svojega uspešnega posredova-
nja povrhu vsega niso nikomur
zaračunali, so poželi iskreno
navdušenje. Po pravici - doka-
zali so, da je življenje res sve-
to, pa četudi gre le za drobno
muco-maco.
I. B.
Moški so želi, ženske pa kosile
Društvo upokojencev občine
Šmarje pri Jelšah je v nedeljo,
10. julija pripravilo kulturno
in zabavno tekmo žanjic in
koscev. Prireditelji, tekmoval-
ci in obiskovalci so se zbrali na
Fajsovi kmetiji v Senovici pri
Šmarju.
Na začetku so se v tekmova-
nju pomerili upokojenci stari
nad 60 let in sicer moški kot
žanjice in ženske kot kosci.
Tekmovanje se je nadaljevalo
z vlečenjem vrvi, med tem pa
je vse zabaval ansambel in
moški pevski zbor z Grobelne-
ga. Seveda pa tudi brez doma-
če jedače in pijače ni šlo.
Pred začetkom tekmovanja
sta vse pozdravila župan obči-
ne in predstavnik Zveze dru-
štva upokojencev, ki je ob tem
dejal, da hočejo upokojenci
s svojim delom in stališči sode-
lovati pri odprtih vprašanjih
današnjega časa. Upokojence
je še pozval na skupno sodelo-
vanje proti organom, ki ome-
jujejo njihove zakonske pravi-
ce, predvsem na področju in-
validskega in pokojninskega
zavarovanja.
NADJA KOS
Foto: EDO EISPILER
posebej za to tekmovanje pripravljeno opremo so se moški
pomerili v žetvi.
Brez pesmi ni mogoče ne žeti ne kositi.
Od Fajsove kmetije je, po letos asfaltirani cesti, peljala kolona z muzikanti, tekmovalkami in tekmovalci do »bojnih polj*.
Št. 28 - 14. julij 1994
14
Skrivnost hišice v cvetju
Ana Košak s Ponikve praznuje 90-letnlco
Med zvestimi naročniki No-
vega tednika je precej starej-
ših občanov, tudi nekaj 90-let-
nikov. V prihodnjih dneh bo
praznovala 90. rojstni dan Ana
Košak s Ponikve pri Grobel-
nem, pa ji ni videti. Z možem
Martinom bosta čez leto dni
praznovala že biserno poroko,
vendar sama vodi gospodinj-
stvo, tudi vse opere ter z vese-
ljem odhaja na njivo. Z leve in
desne imata hiši hči Marinka
ter sin Franci, ki bi rada star-
šem več pomagala, vendar je
njuna mama prava, samosvoja
korenina. Zjutraj je vstala že
ob štirih, kako zgodaj odhaja
spat, pa ni izdala. Saj, rana
ura, zlata ura.
Hitrih kretenj je še in polna
humorja, zato stresa šalo za
šalo. »Kaj imate v Celju po
sredi?« me je povprašala. »Če-
trtek, seveda.« Pa še in še.
»Meni se dozdeva, da sva že
oba vkup listje grabila,« si me
je spet privoščila. »Vsak zase
vkup, ne narazen, jasno.« Ve-
dre narave je, zato jo povsod
radi vidijo, saj drži pokonci
vso družbo. Tako je bilo tudi
pred dnevi, ko so slavili rojstni
dan vnukinje, medicinske se-
stre Anemarije, zbralo se je
dvajset gostov. Takrat je neko-
mu izdala, da bo kmalu imela
90-letnico in tudi biserno po-
roko, pa ji je gost vrnil: »Vas
pa je najbrž že Slomšek poro-
čil.« Vedno je rada prepevala,
na prireditvah, na koru ah kar
tako, za dobro voljo. Pred leti
je bila na našem izletu 100
kmečkih žensk na morje, v Ro-
vinj smo šli takrat. Zdaj bi
znova rada na kakšen izlet,
predlagala je, naj pripravimo
kaj krajšega, zbrali pa naj bi
se tudi zvesti naročniki Nove-
ga tednika.
Košakovi so se na Ponikvo
preselili pred leti, prej so živeli
v Strtenici pri Zibiki, na Ani-
nem — torej Lupšetovem - do-
mu, Martin pa izvira iz Sv.
Štefana. Ana je imela dvanajst
bratov in sester, vendar so vsi
pomrli. Najstarejšega brata,
Francija, se najbolj spominja
po svojem prvem srečanju
z njim. Bila je še Avstroogrska,
brat pa je služil 6-letni vojaški
rok na Dunaju. Ko se je vračal
v Zibiko, je na travniku srečal
deklici ter ju povprašal, čigavi
sta. Bili sta njegovi sestri, ki
sta vmes prišli na svet. Doma
je nato velikokrat pripovedo-
val o lepoti cesarskega dvora
in Schoenbrunna, Ana Košak
pa se iz šolskih klopi spominja
celotnega besedila takratne
državne himne. »Bog ohrani,
Bog obvarji nam cesarja, Av-
strijo ...,« so morali prepevati
v stari zibiški šoli. Več himn se
je pozneje še morala naučiti in
privaditi več državam, preži-
vela pa je tudi tri vojne, ni
pozabila poudariti. Najhuje je
bilo med drugo svetovno voj-
no, ko je bila noseča. Veliko
strahu je prestala, saj so k hiši
prihajali partizani in Nemci,
ki so se zanimali tudi za Koša-
kovo moko, mast in meso.
»Grozno je bilo!« se spominja,
vendar od tega nič nima. Ko-
šakova se preživljata s skrom-
no pokojnino, ki jo je mož
Martin zaslužil pri železnici
ter v kemični tovarni v Hrast-
niku.
Veliko veselja imata s svoji-
mi otroki Marinko, Martinom,
Ivanom in Francijem ter vnuki
in pravnuki. Dva sinova živita
na daljnem severu, na Šved-
skem. Eden od njiju je pred
več kot tremi desetletji za da-
rilo mami naročil naš časopis
in tako jo Novi tednik sprem-
lja že vrsto let. Ana Košak pa
je na tekočem tudi z dnevno
politiko, in to že zgodaj zju-
traj, saj prisluhne poročilom
ob pol šestih. Potem se huduje
na vse tiste ljudi v naši soseš-
čini, ki jim še ni zadosti vojne
kalvarije. Preveč živ je spomin
na lastno, kruto doživetje
vojne.
Poslovil sem se od Košakove
hišice, vse v poletnem cvetju.
Spomnila me je na dom babice
in dedka, kot ju ponavadi sli-
kajo v pravljicah.
BRANE JERANKO
Naša zvesta naročnica, 90-letna Ana Košak, gre rada na domačo njivo, velikokrat se ji pridruži še
hčerka Marinka. Mož Martin ima veselje zlasti z opletanjem steklenic.
Mladi krščanski demokrati
želijo pomagati dijakom
V študentski sekciji konjiških krščanskih demokratov
so se zaradi vedno večjega števila dijakov, ki iščejo
dodatno pomoč pri srednješolskem izobraževanju, odlo-
čili, da bodo pomagali vsem, ki jim kljub celoletnemu
prizadevanju šolskega leta ni uspelo zaključiti brez
popravnih izpitov.
Za začetek nameravajo ponuditi pomoč dijakom pri
pripravah na popravne izpite v avgustovskem roku. V svo-
jih vrstah imajo študente matematike, fizike, elektroteh-
nike, strojništva, angleščine, ekonomije... in menijo, da
bodo lahko ponudili kvalitetno pomoč vsem dijakom
s težavami na navedenih področjih.
Vse zainteresirane bodo razdelili v skupine po dva ozi-
roma največ tri dijake in z njimi ponovno predelali celo-
letno snov, še posebej pa tista poglavja, ki se bodo izka-
zala za najbolj problematična, hkrati pa bodo z vsakim
posameznikom, ki ne bo uspel slediti skupinskemu ritmu,
delali tudi individualno. Ker imajo s poučevanjem že kar
nekaj izkušenj, menijo, da bo po 25 urah imel vsak dijak
dovolj znanja za napredovanje v višji letnik.
B. Z.
V petek in svetek
v Gornji Grad
25. praznik Gornjega Grada
se je z današnjim dnem obrnil
v drugo polovico. Prvih pet dni
prireditev je mimo in če sodi-
mo po njih, čakajo organiza-
torje in obiskovalce še pestri
in zanimivi štirje praznični
dnevi.
Doslej smo v Gornjem Gra-
du že srečali pohodnike, ja-
dralne padalce, mlade citrarje,
harmonikarje in pevce, odprli
so Petrolov servis, začeli li-
kovno kolonijo, odprli razsta-
vo Pod velbom, pripravili
okroglo mizo o zgodovini Gor-
njega Grada...
Za danes, v četrtek, 14. juli-
ja, pripravljajo ob 17. uri
športno plezanje v Gradišču,
jutri, v petek, 15. julija, bo
najprej ob 16. uri tekmovanje
v streljanju na glinaste golobe,
ob 19. uri bodo odprli razstavo
del z likovne kolonije in pred-
stavili publikacijo Zgornja
Savinjska dolina na starih fo-
tografijah, ob 21. uri pa bodo
obiskovalci lahko prisluhnili
fantovskemu petju pod lipo.
Sobotno dogajanje bodo naj-
prej popestrili lokostrelci
s tekmovanjem 900 krogov, ob
18. uri se bodo gorenjegrajski
rokometaši pomerili s sodniki
celjske regije, ob isti uri pa
bodo na vrsto prišli najmlajši
in njihovo rajanje.
Osrednji dan Gornjegraj-
skega praznika bo nedelja, 17..
julija, ko bo ob 9. uri tura
z gorskimi kolesi na Lepenat-
ko, čisto za konec pa bodo ob
16. uri pripravili prikaz starih
kmečkih in rokodelskih opra-
vil. Prikaz so imenovali V pe-
tek in svetek, trajal naj bi ok-
virno 2 uri, takrat bi se lahko
obiskovalci s starimi rokodelci
marsikaj pogovorili, poskusili
njihove izdelke in spoznali nji-
hovo delo. Organizatorji
v Gornjem Gradu obetajo veli-
ko zanimivega in vabijo vse
obiskovalce, naj iz njihovega
programa izberejo tudi kaj
zase.
US
Mojstri za stare strehe
Skansen v Rogatcu dobiva vse bolj podobo davne vaške idilike, ko se vasica širi z novimi
kmečkimi hišami, ki jih postavljajo strokovnjaki pod skrbnim nadzorom etnologov. Prav v tem
času raste nova kmečka hiša, verna podoba preteklosti, njeno postavitev pa smo ujeli v času
polaganja slamnate strešne kritine. Mojstrov za tovrstna opravila je na Slovenskem danes malo,
zato pa so toliko bolj dragoceni in iskani. Kot je to mojster Jože Kitak iz Žahenberca s svojima
pomočnikoma.
Foto: EDI MASNEC
Št. 28 - 14. julij 1994
151
Ilagrade za varno vožnjo
Ob prazniku šoferjev in av-
toprevoznikov so 7. julija
v avli Zavarovalnice Triglav,
enote Celje, podelili denarne
nagrade za varno vožnjo v letu
1993 voznikom Izletnika Celje.
Letos je Zavarovalnica na-'
gradila Izletnikove voznike že
četrtič zapored. Kriteriji za
varno vožnjo so natančno iz-
delani: vozniki ne smejo imeti
prometnih nezgod ali povzro-
čiti materialne škode, ne sme
jim biti odvzeto odvzeto voz-
niško dovoljenje, prevoziti
morajo določeno število kilo-
metrov in biti zaposleni pri
Izletniku. Naštete kriterije je
izpolnilo 108 voznikov, kar je
dobra tretjina vseh Izletniko-
vih voznikov.
Denarne nagrade sta podeli-
la Janko Mirnik, direktor celj-
ske enote Zavarovalnice Tri-
glav, in Ana Ivanovič, direkto-
rica Izletnika Celje, ki je ob
tem dejala, naj ta podelitev oz-
nači, «da si v našem podjetju
prizadevamo dati poudarek
varni in vzorni vožnji«. Pri-
hodnje leto bodo prvič podelili
še simbolične srebrne značke
tistim voznikom, ki so bili
vseh pet let zapored dobitniki
denarnih nagrad za varno
vožnjo.
Po podelitvi so se udeleženci
zbrali v Hotelu Celeia in ob
tem odprli bistro Veronika, ki
je dobil ime po Veroniki Dese-
niški.	NADJA KOS
Foto: EDO EINSPIELER
Proslava šoferjev
Na avtopoligonu ZŠAM Ža-
lec v Ločici pri Polzeli je bila
v soboto regijska proslava ob
13. juliju, dnevu šoferjev. Pro-
slavili so tudi 40-letnico
ZŠAM Žalec.
Po slovesni paradi so imeli
krajši kulturni program, na
katerem je zapel nekaj pesmi
moški zbor ZSAM Žalec, ki ga
vodi Mija Novak, nato je spre-
govoril predsednik ZŠAM Ža-
lec Ivo Serdoner in orisal delo
združenja v minulih štiridese-
tih letih. V imenu regijskega
združenja je Alojz Čobec Žal-
čanom čestital ob jubileju in
povedal, da je društvo po de-
javnosti in po številu članov
na drugem mestu v regiji.
Stane Žirovnik, predstavnik
ZŠAM Slovenije, je poudaril,
da je lahko žalsko združenje
zgled mnogim v Sloveniji, med
drugim tudi zaradi avtopoli-
gona, ki se lahko primerja le
s celjskim. Nazadnje so na slo-
vesnosti podelili še zvezna od-
likovanja. Prejeli so jih ZŠAM
Žalec, Miha Valenci (Velenje),
Bogomir Kos (Mozirje) in
Franc Štamol (Žalec), ki je bil
tudi prvi predsednik ZŠAM
Žalec. Posamezniki so prejeli
tudi pokale in priznanja za
uspešne nastope na regijskih
tekmovanjih. Drago Kračun
(Celje) je zmagal na testiranju
v poznavanju cestno-promet-
nih predpisov, v spretnostni
vožnji s tovornjakom je bil
najboljši Franc Sobočan (Ža-
lec) in z avtobusom Viktor Ce-
rovec (Celje). Ob koncu sloves-
nosti je plakete in priznanja
zaslužnim podelilo tudi žalsko
Združenje šoferjev in avtome-
hanikov.
T. TAVČAR
Ivo Serdoner (levo) prejema zvezno odlikovanje za ZSAM Žalec
iz rok Staneta Žirovnika in Alojza Čobca.
Na Glaziji prizadevno delajo
V Osnovni šoli Glazija so
v minulem šolskem letu pri-
pravili raziskovalni tabor
v Logarski dolini ter regijsko
srečanje in tekmovanje mladih
tehnikov šol s prilagojenim
programom.
Učenci višjih razredov so
pod vodstvom pomočnice rav-
nateljice Marjane Šah Štrok in
defektologinje Brigite Hostnik
raziskovali Logarsko dolino in
njeno okolico, si ogledali zna-
menitosti doline, proučevali
rastlinstvo in vegetacijo, se
ukvarjali z orientacijo v nara-
vi ter kolesarili. V okviru šole
v naravi so spoznali preteklost
doline, pri čemer jim je poma-
gal Peter Plesnik, današnje
življenje in turistično dejav-
nost, otroke sta obiskala tudi
alpinista Franc Čanžek in Iz-
tok Ivakič ter jim predstavila
plezanje v skali. V plezalni
opremi so otroci potem indivi-
dualno plezali. O rastlinstvu
na tem področju jim je sprego-
vorila biologinja Barbara Ro-
ban. Sledil je še planinski izlet
na Okrešelj, ki so ga zaključili
z jahanjem konj pri Plesniku.
Poleg tega so lahko poskusili
domače mleko in sir ter kislo
vodo iz naravnega izvira pod
Olševo. Ves ta čas so prebivali
v prostorih pokrajinskega šta- _
ba teritorialne obrambe iz
Celja.
Na koncu so prijetno zdru-
žili še s koristnim, kajti po
skupinah so oblikovali misel-
ne vzorce, pisali spise, zbirali
vtise ter zapisovali in urejali
zbrane podatke. V Logarsko
dolino so učenci povabili tudi
svoje učitelje in jim v obliki
kviza predstavili svoja spoz-
nanja in odkritja.
Poleg tega so na šoli organi-
zirali prvo regijsko srečanje in
tekmovanje mladih tehnikov
osnovnih šol s prilagojenim
programom. Udeležilo se ga je
kar devet šol s celjskega in ko-
roškega območja, v štirih pa-
nogah je tekmovalo 66 učen-
cev. Pomerili so se v obdelavi
papirja in v ročni obdelavi
tekstila, najbolj atraktivna
disciplina pa je bila obdelava
lesa z uporabo električnega
ročnega orodja. Komisija je
imela težavno delo pri ocenje-
vanju najboljšega izdelka. Vsi
tekmovalci so dobili priznanja
in spominske kolajne. Najbolj-
še dvojice so si prislužile še
praktične nagrade in vstopni-
co za državno tekmovanje
mladih tehnikov v Kranju.
DAMJANA SEME
Delovni literati
Člani literarno-dopisniškega krožka na OŠ Šempeter so se med šolskim letom sestajali enkrat
tedensko. Izdali so šolsko glasilo, pripravili dva literarna popoldneva, redno so dopisovali
v otroške rubrike časopisov. Prejeli so tudi več nagrad, še posebej pa so ponosni na nagrado
Železniškega gospodarstva Ljubljana in slovenskega in evropskega oscarja juniorja za najboljši
film, ki ju je prejela Sabina Kulič. Na sliki: Učenci literarno-dopisniškega krožka z mentorico
Zdenko Došler.
T. TAVČAR
Raziskovalno in zabavno v Ankaranu
Letošnji П. državni naravoslovni razi-
skovalni tabor, ki so ga organizirali Ob-
činska zveza prijateljev mladine Celje,
Občinski sekretariat za družbene dejav-
nosti Celje in Ministrstvo za znanost in
tehnologijo RS, je bil letos v času od 29.
junija do 8. julija v Ankaranu. Udeležilo
se ga je 38 učencev sedmih in osmih ra-
zredov iz celjske regije in dva učenca iz
Ljubljane.
Za učence je ta tabor pomenil odkriva-
nje novega znanja v obliki raziskovanja
in dopolnjevanja znanja iz osnovne šole.
Seveda pa se nismo le učili, časa je bilo
dovolj tudi za zabavo in razvedrilo. Raz-
deljeni smo bili v šest skupin in vsaka je
imela mentorja, strokovnjaka na svojem
področju, to pa je bilo zelo dobro, saj smo
bili zelo vedoželjni. Vodili so nas nasled-
nji mentorji: Bojan Kmecl, ki je bil tudi
vodja tabora, Edi Fidler, Metka Irgolič,
Saša Peperko, Tatjana Pintarič in Zmago
Urisk, sodelavec za fotografijo pa je bil
Jernej Gomze.
Teme letošnjega tabora so bile zelo ra-
zlične in pestre ter vse na nek način po-
vezane z morjem. Raziskovali smo oplo-
ditev morskega ježka in kserofite, se uk-
varjali s prepariranjem žuželk, potaplja-
njem, algami in temami s področja astro-
nomije, v raziskovalno delo je sodilo tudi
izdelovanje plakatov in posterjev. Za za-
bavni del so mentorji pripravili različna
tekmovanja v smučanju na suhem, od-
bojki, plavanju itd. Nekajkrat smo se od-
pravili tudi v samo središče Ankarana ah
pa smo se z ladjo podali na plovbo do
Portoroža.
Vreme je bilo kot naročeno, hrana do-
bra, družba odlična, mentorji niso bih
»zateženi«, tako da smo se s tabora vrnili
polni novih znanj ter lepih vtisov in doži-
vetij.
TEA ŠENTJURC
Foto: JERNEJ GOMZE
Št. 28 - 14. julij 1994
16
Bo žreb odprl blagajno?
CeUske odbojkarlce prek Albank all Makedonk v osmlno-flnala pokala prvakinj?
— Gornji Grad v pokalu CEV z Avstrljkaml
Odbojkaricam Celja je bil
žreb v pokalu prvakinj zelo
naklonjen, saj jim je v Luk-
semburgu celo odprl možnost
uvrstitve med najboljših šest-
najst evropskih ekip. Na štar-
tu so tako kot lani proste, v 2.
kolu pa bodo 3. in 10. decem-
bra proti zmagovalcu srečanja
Tirana-Strumica celo favori-
tinje.
»Žreb je strašno dober. Bolj-
šega si ne bi mogli želeti: v 1.
kolu smo prosti, nato pa naj-
verjetneje z Albankami, ki so
po prvih informacijah veliko
slabše kot pred leti. Sedanji
rod ima neverjetno priložnost
za uveljavitev na mednarodni
sceni, toda...,« je žreb komen-
tiral trener Boro Jovič in v isti
sapi namignil na stare težave.
»Izgubil sem potrpljenje in
čez nekaj dni bo vse jasno. Do-
govorili smo se, da bomo s po-
sojilom začasno premostili fi-
nančne probleme, toda roki se
nenehno zamikajo. Dobil sem
bajno ponudbo iz Španije, ne-
katere igralke so nameravale
zapustiti klub, a sem jih pre-
govoril. Tolmačeva in Kibire-
va bi radi ostali v Celju, pred
klubom je lepa prihodnost, to-
da odziv je šibek. Zrušili smo
veliko Palomo in zato mi ni
vseeno; počakal bom še nekaj
dni, potem pa naj igrata pred-
sednik kluba in občine,« je jez-
no dodal Jovič.
Okoli ekipe je torej še vedno
dosti neznank. Reprezentant-
ka Barbara Kislinger, obe tuj-
ki Olga Tolmačeva in Tanja
Kibireva ter trener Boro Jovič
niso podaljšali pogodb. Klub
jim še vedno dolguje večjo vso-
to denarja (skupaj okoli 50.000
DEM), vsi pa so v primeru iz-
plačila zaostalih obveznosti
pripravljeni ostati v Celju,
kjer začetek priprav načrtuje-
jo za sredino avgusta.
Po osvojitvi naslova je fi-
nančno pomoč obljubila tudi
občina, a je doslej ostalo.le pri
besedah in skrivnostnem spre-
jemu za igralke in nekaj čla-
nov vodstva. Z denarjem je po-
vezan tudi morebitni prihod
sester Blažič iz Maribora, ki se
sicer z enako mero nagibata
tudi k študiju v ZDA. Toda
sezona 1994/95 ob sorazmerno
velikem zanimanju pokrovite-
ljev spion m sporna, marveč je
srž problema v starih, neizpol-
njenih obljubah...
ŽELJKO ZULE
Celjski turnir DP v odbojki na
mivki je bil odpovedan, na po-
dobnem tekmovanju v Pul j u
pa sta zmagali Tolmačeva in
Kibireva.
Gornji grad se je v pokal CEV
uvrstil po izključitvi Cimosa.
Prvi nasprotnik (5. in 12. no-
vembra) je Salzburg, ki je
predlani SE ligo s samo štirimi
zmagami končal kot predzad-
nji. »Nismo brez možnosti, če-
prav bomo kot gostitelji igrali
v Žalcu ali na Polzeli. V ekipi
ni več Bogdanove, vendar ra-
čunamo na novo tujko,« pravi
trener Srečko Skok.
Mladi so razočarali
Mlada košarkarska repre-
zentanca do 22 let je na evrop-
skem prvenstvu osvojila šele 8.
mesto, kar je seveda manjše
razočaranje, izbor Borisa Go-
renca za najboljšega igralca
tekmovanja pa bolj slaba to-
lažba.
»Z uvrstitvijo smo nekoliko
razočarali, vse drugo pa je bilo
na ravni velikega tekmovanja.
Igral sem dokaj povprečno:
včasih dobro, drugič slabše,
imel pa sem tudi manjšo minu-
tažo. Zame bo naslednja sezo-
na odločilnega pomena, saj ob
večjem številu treningov želim
izboljšati tehniko, se izpod ko-
ša premakniti na krilo in vide-
ti kje so moje meje,« je dokaj
skopo nastope v Mariboru in
Ljubljani ocenil polzelski re-
prezentant Matjaž Cizej.
Pomočnik trenerja Mitja
Turnšek je bil bolj zgovoren.
V kompleksni oceni je nase
prevzel del krivde za slabšo
uvrstitev, a tudi opozoril na
nekaj pomanjkljivosti. »Ključ-
ni igralci so bili prenasičeni
s košarko, drugi so po doma-
čem prvenstvu slabo trenirali,
tretji pa so bili v klubih v oza-
dju in s skromnimi izkušnja-
mi. Tudi predlog o vključitvi
reprezentance v državno ligo
ni prodrl, tako da se nam je na
koncu maščevala neuigranost.
Povrhu so bile težave z neu-
strezno opremo in drugje se
niti teoretično ne bi zgodilo,
kar se je nam z Belorusijo in
Grčijo, ko smo brez zmage
ostali dobesedno v zadnji se-
kundi. Cizej je zaupanje v ce-
loti upravičil, Zaletel pa je bil
po odhodu iz Olimpije v šoku,
toda na Polzeli bo pred polni-
mi tribunami zanesljivo doka-
zal, da je vrhunski košarkar.
Ž. Z.
V četrtek in petek je slabo vreme ponagajalo organizatorjem DP, so igrišča po nalivih hitro
usposobili in tekmovanja izpeljali v predvidenih terminih.
Darila so vžgala
V Velenju zanimanje za tenis še vedno narašča, TRC Jezero
pa Je zasnova za razmah vrhunskega športa - Želijo še več
tekmovanj
Šaleški teniški klub Velenje
se je v minulih dveh desetlet-
jih, kolikor je minilo od usta-
novitve kluba, uveljavil kot
eden naših najbolj prodornih
centrov. Po ekipnem dvoran-
skem EP skupine C decembra
1992 in lanski kandidaturi za
ženski satelit z nagradnim
skladom 10.000 dolarjev je bi-
lo nedavno državno prvenstvo
logično nadaljevanje organi-
zacije velikih tekmovanj, s či-
mer pa vsi načrti še niso izčr-
pani.
»Presneto dobro vemo, da
moramo v našem centru
z osmimi peščenimi igrišči na
prostem in dvema v dvorani,
ki jih prav zdaj preurejamo,
nenehno organizirati odmevna
tekmovanja. Potegovali smo se
za tekmo Davisovega pokala
z Grčijo, dobili državno pr-
venstvo z udeležbo velike veči-
ne najboljših in seveda si želi-
mo še več,« je razpredal misli
vodja tekmovanja Ivan Druks,
ki je tudi eden najbolj po-
membnih mož velenjskega te-
nisa.
Za leto 1995 je osnovni na-
črt dobiti Davisov pokal, vse
bolj odkrita želja pa turnir za
svetovno lestvico. »Ne satelit,
marveč challenger. Organiza-
cija obeh tekmovanj zahteva
povsem enake prijeme, razlika
pa je le v višini nagradnega
sklada in posledično v kvalite-
ti nastopajočih. Dober primer
je Rogaška Slatina s svojim
dvoranskim Crystal Cupom.
Pred dobrega pol leta je zma-
gal Kafeljnikov, ki je zdaj že
v svetovnem vrhú,« dodaja
Druks.
Tenis v rudarskem mestu?
Še pred desetletjem je bil sno-
bovski šport, najbolj zagrizeni
člani ŠTK pa so vedeli, da jih
lahko rešita le Herman Rigel-
nik ali Franc Avberšek. »Prvi
ni naredil veliko, Avberšek pa
je pravo nasprotje,« so med pr-
venstvom na skrbno urejenem
kompleksu ob jezeru zagotav-
ljali najbolj vneti zagovorniki
tenisa.
Pred nekaj leti si je mag-
. Franc Avberšek — zadnja štiri
leta je tudi predsednik kluba
- omislil nevsakdanja novolet-
na darila. Širši poslovodni vrh
RLV je dobil teniške loparje in
stara miselnost o najbolj sno-
bovskem športu je bila prese-
žena. Beh šport je v Šaleški
dolini dobil domovinsko pra-
vico in ob vsesplošni prenasi-
čenosti je nemara edine okolje
v Sloveniji, kjer evforija še ni
pojenjala. Zimo bodo pričaka-
li z Belo dvorano in tremi ba-
loni, tako da imajo pogumni
načrti realno podlago.
TRC Jezero s teniškimi
igrišči, prenovljenim štadi-
onom, konjeniškim centrom in
še nekaterimi športnimi ob-
jekti, je zasnova za novi raz-
mah velikega dela velenjskega
športa, ki po manjšem zastoju
spet dobiva vrhunske razsež-
nosti. »Sporne so še nekatere
lastninske zadeve, saj v prete-
klosti nismo bili dovolj na-
tančni. Gre predvsem za for-
malnosti, ki ne bi smele prehu-
do vplivati na zgledno in obo-
jestransko koristno sodelova-
nje z Rudnikom,« je zaključil
Druks.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Ivan Druks
Ženski turnir je bil z Mulejevo
(138. mesto na svetu) in Lušni-
cevo (258.) bolj kvaliteten kot
moški. Nagradni sklad je bil
zato obsežnejši (3360:2160
DEM), kar je ena zelo redkih
izjem svetovnega tenisa.
Joker v pokru asov
Tradicijo vrhunskih branilcev Cometa na playu nadaljuje
mladinski reprezentant Miloš Šporar - Skupaj s Cemrom in
Kobaletom na EP
Vrhunskih branilcev v zad-
njih dveh desetletjih konjiški
košarki zares ni primanjkova-
lo. Rozman, Šmid ter repre-
zentanta Zdovc in Nerat so
najbolj znana imena, poker
asov na zunanjih položajih pa
že ogroža Miloš Šporar (18 let,
185 cm), ki bo od ponedeljka
v Izraelu eden glavnih adutov
naše reprezentance na 16. mla-
dinskem evropskem prven-
stvu.
»Sledil bom Zdovcu,« samo-
zavestno pravi mladi košar-
kar, ki je bil tudi v širšem kro-
gu kandidatov za člansko re-
prezentanco do 22 let. »Dve le-
ti bom še zanesljivo pri Come-
tu, v primeru vrnitve v A-l
ligo pa še dlje. Bilo je že nekaj
ponudb za prestop, tudi v vr-
ste enega udeležencev evrop-
skih pokalov, a je bilo vse sku-
paj preveč neresno.«
Kakšna so pričakovanja
mladinske reprezentance?
V Tel Avivu bo veliko do-
brih ekip, za malenkost pa iz-
stopajo le Grki. Uvrstitev med
najboljšo šesterico bi uresniči-
la pričakovanja, 5. mesto pa
nam bi zagotovilo napredova-
nje na MSP. Po polomu naše
reprezentance do 22 let imamo
priložnosti, da popravimo me-
del vtis o slovenski košarki in
seveda upamo na najboljše.
Pomanjkanje izrazito viso-
kih igralcev je hendikep tudi
letnika 1976, zato trener Zrin-
ski uveljavlja drugačen sistem
igre, mar ne?
Klasično igro 1-2-2 smo
opustih, marveč igramo z dve-
ma branilcema, postom in
dvemi krili. Kolikor sem opa-
zil, smo edini in novost je na
treningih v Španiji in turnirju
v Italiji dobro funkcionirala.
Nekaj težav bo s prilagaja-
njem Nesteroviča in Milica, ki
sta z nami doslej opravila le
dva treninga, oba pa sta seve-
da med ključnimi igralci.
Ko smo že pri imenih: kdo je
v začetki peterki?
Že v kvalifikacijah in tudi
med pripravami sem bil prvi
play, tekme pa so običajno za-
čenjali še Milič (Olimpija), Ne-
sterovič (Slovan), Hafnar (Tri-
glav) ter Koren (Zagorje) ah
Mejak (Postojna). V povprečju
igram po trideset minut, naj-
pogosteje me menja Celjan
Cmer, vsi pa smo zaradi natr-
panega programa priprav ne-
koliko preutrujeni in zato te-
žave z metom.
Lanska sezona je bila druga
med člani, povprečja pa 31 mi-
nut, osem točk, tri asistence in
38 odstotni met. Kaj pa opisna
ocena?
V celoti sem zadovoljen, če-
prav sem na zadnjih tekmah
zatajil. Veliko je vplivalo za-
upanje trenerja Klančnika, ki
me je postavil na playa in vse-
lej podpiral. Seveda še zdaleč
ni bilo idealno, tudi zaradi iz-
pada, v svoji igri pa moram
predvsem izboljšati met,
obrambo in se telesno okrepiti.
Skratka: vse.
Comet je zdaj v A-2 ligi.
Kakšno je sporočilo Resarjem?
Prvi del priprav bom zaradi
MEP zamudil, a sem že od
zadnjih prvenstvenih tekem
nenehno na reprezentančnih
pripravah. Mnogi dvomijo
v našo ekipo, toda z vrnitvijo
Nerata bomo spet zmagovali.
V prvem delu sezone bosta po- _
sebej nevarna Krško in Litija,
povrhu pa bomo na štartu za-
pored gostovali pri obeh eki-
pah. Zanesljivo bomo med če-
tverico, v drugem delu tudi in
vrnili se bomo med najboljše.
ŽELJKO ZULE
V mladinski reprezentanci
Slovenije bosta na evropskem
prvenstvu v Izraelu nastopila
tudi Primož Kobale (Kovino-
tehna, 18 let, 194 cm) in Miha
Čmer (Celje, 17 let, 181 cm).
■ММ^ИИММВИјИВМММИМИ
FW^ÖRAMA
Atletika
Državno prvenstvo
Moški - 100 m: 3. Acman
11,08; 200 m: 3. Acman 22,18;
400 m: 3. Praprotnik 49,56;
800 m: 3. Praprotnik (KI)
1:55,81; 1500 m: 1. Bahtiri
3:48,50, 2. Hrapič 3.49,45; 1.
Bahtiri 14:39,92, 2. Hrapič
(Vel) 14:40,30; 110 m ovire: 3.
Božiček 15,32; 400 m ovire: 1.
Hartman 53,92, 2. Božiček (KI)
54,25, 3. Šalamon (Vel) 54,51;
4x100 m: 1. Kladivar Cetis
42,39, 2. Velenje 42,55; 4x400
m: 1. Kladivar Cetis 3:21,67, 3.
Velenje 3:25, 82; daljava: 1.
Cankar 766. 2. Rozman 723, 3.
Topolovčan 719; troskok: 1.
Cankar 15,09, 3. Topolovčan
14,81; palica: 3. Kranjc (KI)
460.
Ženske - 800 m: 1. Steblov-
nik (Vel) 2:16,21, 2. Jurčak
(KI) 2:18,25; 1500 m: 1. Ste-
blovnik 4:32,18; 3000 m: 3.
Poznič 10:32,92; 5000 m: 2.
Poznič(Vel) 18:29,36; 4x100 m:
3. Kladivar Cetis 48,96; 4x400
m: 2. Kladivar Cetis 4:05,83, 3.
Velenje 4:08,36; višina: 3. Bez-
jak 168; kopje: 3. Bezjak (Kl)
48,56.
Tenis
Državno prvenstvo
Velenje - moški: Urh-Por
(oba Trig) 6:0, 6:2; Apšner iz-
padel v 2. kolu, Topčič (oba
Vel) in Doberšek (Ce) v 1. kolu.
Ženske: Mulej (Trig)-Lušnic
(SI) 6:2, 6:2; Gluvič izpadla
v 2. kolu, Freitag (obe Ce), Bi-
bianko, Radanovič (obe Vel),
Lorger (TA Ce) v 1. kolu.
Streljanje
Državno prvenstvo
Ljubljana (MK orožje): st.
pištola (30+30) - moški: 6. Ve-
ternik (M) 553, 8. Lavrinc 549,
9. Tkalec (oba DP) 548; ekip-
no: 4. Mrož 1632, 5. D. Poženel
1622; ženske: 2. Kostevc 457,
4. Kufner (obe DP) 541; ekip-
no: 2. Poženel 1536; moški
(3x20): 7. Tkalec 527, 11. La-
vrinc 512; hitrostrelna pištola
- moški: 4. Lavrinc 518; MP
pištola proste izbire - moški: 1-
Tkalec (DP) 542, 7. Veternik
(M) 525, 10. Sajevic (DP) 521;
ekipno: 3. D. Poženel 1557, 5.
Mrož.
Št. 28 - 14. julij 1994
17
Skupni cilj: finale
y sredo v Lizboni začetek mladinskega SP v atletiki - Prvi dan kvalifikacije za
Cankarja, Bezjakovo, Valantovo In Steblovnlkovo_
Velenjsko državno prven-
stvo v atletiki so v odsotnosti
večine najboljših (izmed pot-
nikov za EP je nastopila le Er-
javčeva) zaznamovali mladi,
ki so pred bližnjim mladin-
skim svetovnim prvenstvom
v Lizboni (do 20. do 24. julija)
v solidni formi.
Na Portugalskem bo našo
atletiko zastopalo devetčlan-
sko zastopstvo. Večina bo
v kvalifikacijah štartala že pr-
vi dan MSP, ko se bodo pred-
stavili tudi Gregor Cankar
(daljava), Mateja Bezjak (kop-
je), Anja Valant (troskok, vsi
Kladivar Cetis) in Jolanda
Steblovnik (800 m, Velenje).
Njihova pričakovanja je mo-
goče strniti v le eno besedo:
finale.
Največji up naše reprezen-
tance je Gregor Cankar (1975)
v skoku v daljavo. »Na zadnjih
prvenstvih v Seulu in San Se-
bastianu sem obtičal že v kva-
lifikacijah, čeprav sem bil
obakrat med favoriti za uvr-
stitev v finale. Kvalifikacijska
norma je zopet 765 cm, na fi-
nale pa upam že zaradi prego-
vora, da gre v tretje rado. Ne-
prijetna spomina z zadnjih
dveh velikih tekmovanj bosta
gotovo nekoliko vplivala na-
me, a sem dooro pripravljen in
ne obremenjujem se z neugod-
Síff^^Mffi
Tokom, s prestopom pa skočil
prek 780 cm, enkrat se
SSe iS za slovo od mladinske
konkurence si končno zel^
naia,« DravÑ s "tretjim rezul-
sezone.
Mateja Bezjak (1975) se je
letos,* poprej pa je nase opo'zò-
v~daíjavo ni bila najbolj ideal-
na,	r	uvfSliW^Piu.
Moj cu]J® yji,40 m) pa se bo
nalfeorio močno približati
osebnemu rekordu. Doslej sem
najboljše rezultate praviloma
dosegala v zadnjih metih, z ne-
koliko spremenjenim zaletom
pa bi lahko dobro opravila
îiiéra^wLJivalifikacijski meti,«
zentantov v metu kopja Zlatka
Bezjaka in Nataše Urbančič.
Normo za MSP je Anja Va-
lant (1977) izpolnila že pozimi,
pređares^TPniTS^v?1^.!6;!
bistveno boljša kot pozimi, če-
prav mi še nobeden skok ni
uspel posebej dobro in imam
še veliko rezerve. Osebni re-
kord bi moral zadostovati za
uvrstitev v finale (12,90 m),
veliko pa bo odvisno tudi od
МГШЛЦ- .Najboljši skoki so
poskusih, v Lizboni pa T5óta"Jl
med ogrevanjem dvakrat sko-
čila na vso moč in tako posku-
-r bUL; 0 na MSP nasto-
pili še Boštjan Horvat (400 m),
Tine Lorenci, Jure Rovan (pa-
lica), Andreja Ribača (troskok)
in Marcela Umnik (daljava).
šala predčasno ujeti pravi ri-
tem, saj so v kvalifikacijah sa-
mo tri serije. Moja najmočnej-
ša disciplina je še vedno višina
in tako bo tudi v prihodnje,«
napoveduje udeleženka lan-
skih olimpijskih dnevov mla-
dih v Valkenswaardu.
Na srednjih progah je Jolan-
da Steblovnik (1976) nepre-
magljiva že dve leti, lani pa je
v San Sebastianu na MEP za
manj kot pol sekunde izgubila
bronasto kolajno. »Konkuren-
Miro Kocuvan in Renata Stra-
šek kljub poškodbam nadalju-
jeta s treniñgi, teden dni pred
EP (od 7. do 14. avgusta) pa
bosta imela kontrolna tekmi
ter se na podlagi rezultatov
odločila glede nastopa na Fin-
skem.
ca bo letos celo nekoliko moč-
nejša in morala bi se uvrstiti
vsaj v polfinale. V kvalifikaci-
jah bo spet treba taktično teči
na mesto, kar mi ustreza, po-
tem pa bo vse odvisno od tem-
pa,« pravi velenjska reprezen-
tantka.	ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
Mateja Bezjak
Anja Valant
Publikum ob petkih
Avgusta in septembra bo Publikum
domače tekme nogometnega prvenstva
igral že ob petkih. Gre za poskus, da bi
privabili več gledalcev na Skalno klet, ki
je bila v zadnjih dveh sezonah v povpreč-
ju med najslabše obiskanimi prvoliga-
škimi igrišči. V bolj zgodnjem terminu,
ki je v Avstriji in Nemčiji že ustaljen,
bodo pričakali moštva Svobode, Železni-
čarja (bivša Ljubljana), Gorice in Istra-
gasa.
Boks v Laškem
V okviru prireditve Pivo in cvetje bo
v soboto na Grajskem trgu v Laškem
dvoboj za naslov absolutnega državnega
Prvaka v boksu, ki bo v prihodnje tradi-
cionalen. V petih rundah se bosta pome-
rila prvak v težki kategoriji Dušan Obre-
za (Celje, 86 kg) in šampion v supertežki
konkurenci Miro Flajšman (Maribor, 122
kg). Mikavna prireditev se bo s petimi
uvodnimi borbami začela ob 17.30 uri.
Zmagujejo tudi mladi
Rokometna ekipa starejših dečkov Ce-
lja Pivovarne Laško je dosegla lep uspeh
z zmago na jubilejnem, 25. mednarod-
nem turnirju v Göteborgu, kjer je bilo
zbranih kar 46 moštev z vseh celin.
Celjani so v predtekmovanju šestkrat
zmagali in enkrat remizirali, v odločilnih
dvobojih pa v četrtfinalu izločili Zagreb
z 12:8, v polfinalu West Wien s 13:11 in
v finalu premagali še domači Ystad
s 17:14. Posebna komisija strokovnjakov
je za najboljšega igralca turnirja izbrala
Aleša Pajoviča, najboljši strelec pa je bil
Robi Šantl.
Krikunov trener
Latvije?
Celjski hokejisti bodo s pripravami za
novo sezono začeli jutri, trener Vladimir
Kirkunov pa je nepričakovano dobil po-
nudbo, da bi postal selektor reprezen-
tance Latvije. Zaradi klica iz Vilne se je
Krikunov pred dnevi vrnil v domovino,
kjer bo pretehtal obe možnosti in odloči-
tev dokončno sporočil na jutrišnjem zbo-
ru v Mestnem parku. Z njegovo odloči-
tvijo je neposredno povezana tudi izbira
tujih igralcev za novo sezono, od lanskih
pa zanesljivo ostaja samo napadalec Ser-
gej Povečerovski.
NA KRATKO
Po državnem prvenstvu v streljanju
z MK orožjem so določili zastopstvo za
bližnje svetovno prvenstvu v Milanu,
kjer bodo nastopili tudi Ksenija Maček,
Peter Tkalec (oba D. Poženel) in Simon
Veternik (Mrož).
Z zmago na prvenstvu Estonije si je
kolesar Celja Anders Lauk zagotovil na-
stop na SP na Siciliji.
Novi trener nogometašev Dravinje je
nekdanji mariborski as Zvonko Breber,
ki se je kot strokovnjak uveljavil v Av-
striji.
Št. 28 - 14. julij 1994
118
•	V sredo, 6. julija popold-
ne je bilo v restavraciji na
Hudinji vse drobno. Eden
izmed gostov si je namreč
krajšal čas ali pa si hladil
jezo tako, da je razbijal ste-
klovino. Policisti so se na
kraju dogajanja srečah
z Martinom K. ter ga po
prijateljskem prepričeva-
nju napotili domov. Pa se je
zgaga že čez 10 minut vrni-
la in nadaljevala razbija-
ško kitico. Zdaj je bila me-
ra polna in Martina so pri-
držali, pa še kakšna nepri-
jetnost ga čaka.
•	V petek popoldne je na
policijo klicala tista gospa,
ki jo je ogrožala glasba, ki
je prihajala iz bifeja na
mladini priljubljeni Špici.
Pohcisti pa so poslušali,
poslušali in nič kaj tako
glasnega slišali, da bi se bi-
la gospa iz soseščine lahko
tako zelo razburjala.
•	V soboto so šli interveni-
rat na Kidričevo ulico. Tam
naj bi se gospod soprog po
stanovanju podil za gospo
soprogo in jo lovil z nožem
v rokah. Možje postave so
potem ugotovili, da je šlo
za klasični družinski pre-
pir, ki pa ga je menda zače-
la Ona.
•	Neka ženska je v soboto
ponoči sporočila, da mora
že od popoldneva dalje po-
slušati neznosen hrup, ki
prihaja iz sosedovega sta-
novanja. Policijska patru-
lja je v tem stanovanju na-
šla Dejana V. in njegovo
družbo, ki je bila zares pre-
bučna.
•	Darinka je v soboto po-
noči prijavila, da ji njen
bivši, ki je bil še pred krat-
kim njen sostanovalec, zdaj
razbija steklo na oknih.
Franc je bil to noč res so-
vražno razpoložen do svoje
nekdanje, zato bo stopil
pred sodnika za prekrške.
•	Anton V. se je v nedeljo
ob enih zjutraj spravil nad
vrtno cvetje in cvethčne
lončke gospe Dragice.
Sram naj ga bo, kdor se
nad nedolžnim cvetjem iz-
življa!
M. A.
Delovna
nezgoda v livarni
V	ponedeljek, 11. julija zve- _
čer, se je v livarni štorske žele-
zarne pripetila delovna nezgo-
da, v kateri sta se z ogljikovim
monoksidom zastrupila dva
delavca.
Do nezgode je prišlo, ko je
Jože D. iz Šmarja s šamotno
maso oblagal kupolno peč za
taljenje železa. Zaradi uhaja-
nja plinov iz sosednje peči pa
se je Jože med delom onesve-
stil, na pomoč mu je priskočil
sodelavec Alojzij P., prav tako
iz Šmarja, kasneje pa še drugi
delavci. Med nuđenjem pomo-
či se je zastrupil tudi Alojz,
oba pa so pripeljali na zdrav-
ljenje v celjsko bolnišnico.
Padel s strehe
V	torek, 5. julija zjutraj, je
med popravilom strehe na
nadstrešku za les v LI Savinja
v Celju z višine petih metrov
padel in se hudo poškodoval
21-letni Marko Doberšek iz
Vinskega vrha na Šmarskem.
Do nezgode je prišlo, ko je na-
meraval sestopiti s strehe, pri
tem pa se mu je pod nogami
zlomila salonitna plošča.
Poslovne goljufije
In zloraba v porastu
Da je gospodarski kriminal
v porastu, ugotavljajo policisti
oziroma kriminalisti, ki se iz
tedna v teden ukvarjajo s to-
vrstnimi kaznivimi dejanji,
med katerimi je največ poslov-
nih goljufij, zadnje čase pa tu-
di zlorab položaja odgovorne
osebe. Dve takšni kazenski
ovadbi so kriminalisti UNZ
Celje napisali te dni.
Minuli ponedeljek so s ka-
zensko ovadbo k preiskoval-
nemu sodniku privedli R.Š.
(30), lastnika firme Global d.o.
iz Celja, ki ga sumijo, da si je
z goljufijami lani pridobil pre-
moženjsko korist, vredno okoli
7 milijonov tolarjev. Šlo bi naj
za štiri tovrstna kazniva deja-
nja, med oškodovanci pa sta
tudi podjetji Petrol in Sugras.
R.Š. naj bi svoje podjetje,
z vsemi dolgovi in obveznost-
mi, kot sam trdi, letos spomla-
di prodal nekemu zasebniku
s Ptuja. Del izkupička od pro-
daje naj bi »preusmeril«
v Ameriko.
F.V., direktor nekega večje-
ga velenjskega podjetja pa na
bi, kot ga bremeni kazenski
ovadba, v letu 1992 s hrvaškin
obrambnim ministrstvon
sklenil posel o prodaji čelac
v vrednosti 12 tisoč nemških
mark, kupcu iz Zagreba pa na;
bi naložil plačilo v tujine
(Frankfurt), kjer naj bi nastala
nova firma v mešanem lastni-
štvu. Po ovadbi gre za kaznive
dejanje zlorabe položaja ozi-
roma odliva kapitala v tujino.
Med osumljenimi je tudi
S.H., ki naj bi presežne delav-
ce v celjski Aurei »odpravil«
tako, da jim je (z njihovim pri-
stankom) zneske odpravnin
vključil v njihove redne plače
v zadnjih treh mesecih minu-
lega leta. Takšnih »poraču-
nov« naj bi bilo osemnajst, Za-
vod za zaposlovanje pa naj bi
bil, zaradi višjih (previsokih)
izplačil nadomestil za čas
brezposelnosti, oškodovan za
dobrih osem milijonov tolar-
jev. Sicer pa naj bi bilo tovrst-
nih »dobrodelnih akcij« odgo-
vornih oseb na Celjskem še
več, nekaj konkretnih prime-
rov pa kriminalisti v tem času
že razkrivajo.
M. A.
[PROMETNENfZGODE ]
Otrok čez parkirišče
Na parkirnem prostoru pred
stanovanjskim $«VTorek7 5.
julija dopoldne, pripetila nez-
goda, v kateri je hude telesne
poškodbe utrpel otrok.
Silva Borovnik (32) izDobr-
teše vasi je se je v osebnem
avtomobilu peljala po omenje-
nem parkirišču v smeri magi-
stralne ceste. Takrat je izza
parkiranega vozila preko par-
kirišča stekel 4-letni Josip, ki
se je poskušal ustaviti, ko je
opazil vozilo, a mu je pri tem
spodrsnilo in je padel, kolo av-
tomobila pa mu je prevozilo
nogo.
Zaprl mu Je pot
Na magistralni cesti v Levcu
se je, v sredo, 6. julija dopold-
ne, pripetila nezgoda, v kateri
je bil en udeleženec hudo ra-
njen, gmotna škoda pa znaša
okoli 350 tisoč tolarjev.
Aleš Franko (23) iz Šentjer-
neja (Novo mesto) se je s to-
vornjakom vključeval v pro-
met s parkirnega prostora na
magistralno cesto. Pri zavija-
nju v levo proti Petrovčam pa
je zaprl pot vozniku osebnega
avtomobila, 42-letnemu Fran-
cu Mrazu iz Laškega, ki je pri-
peljal iz smeri Petrove. V trče-
nju, ki je sledilo, je voznik
Mraz utrpel hude telesne po-
škodbe.
Trčenje v Preboldu
Na regionalni cesti v Pre-
boldu se je, v četrtek, 7. julija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je bil en udeleženec
hudo telesno poškodovan.
Gmotna škoda znaša okoli 40
tisoč tolarjev.
Božidar Zupančič (33) iz
Šmatevža je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Dolenje vasi
proti Marija Reki. Ko je pripe-
ljal do križišča pri stanovanj-
ski hiši Trg 14 v Preboldu, je
zavil v levo v trenutku, ko je iz
nasprotne smeri na kolesu
z motorjem pripeljal 19-letni
Franci Jerman iz Marija Reke.
V trčenju je hude telesne po-
škodbe utrpel voznik Jerman.
S strehe na kolesa
Na regionalni cesti v Žičah
se je, v petek, 8. julija ponoči,
pripetila nezgoda, v kateri je
bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, na vozilu pa je
škode za okoli 400 tisoč to-
larjev.
Branko Križanec (31) iz
Majšperka je vozil osebni av-
tomobil iz smeri Loč proti
Draži ^ëin T'ovinku zapeljal
desno s ceste, potem pa se je
vozilo prevrnilo na streho ter
obstalo na kolesih. V nesreči se
je voznik hudo telesno рл^"
doval.
Ponesrečena
kolesarka
Na lokalni cesti v naselju
Licenca se je, v soboto, 9. julija
zvečer, pripetila nezgoda,
v kateri je hude telesne po-
škodbe utrpela voznica kolesa,
gmotna škoda na vozihh pa
znaša okoli 100 tisoč tolarjev.
Simona F. (14) iz Vrhol se je
peljala s kolesom skozi naselje
Ličenica. Ko je pripeljala
v blagi levi nepregledni ovi-
nek, je zapeljala na levo polo-
vico cestišča, in to v času, ki je
iz nasprotne smeri pripeljala
voznica osebnega avtomobila,
35-letna Cvetka Furman iz
Jerneja pri Ločah. V trčenju je
bila kolesarka hudo ranjena.
Nesreča v Levcu
Na magistralni cesti Celje-
Žalec v kraju Leveč se je, v so-
boto, 9. julija ponoči, pripetila
nezgoda, v kateri je bila ena
oseba hudo ranjena, gmotna
škoda pa je okoli 400 tisoč to-
larjev.
Ernest Zavec (52) iz Franci-
je je vozil osebni avtomobil iz
smeri Drešinje vasi proti Lev-
cu. V bližini Vrtnarstva v Lev-
cu je vozil levo in desno po
vozišču, ko je med takšnim vi-
juganjem zapeljal nazaj na
svoj pas, pa je pripeljal prebli-
zu roba vozišča. Ko je zapeljal
na bankino, je pričelo vozilo
bočno drseti, nato je trčilo
v nasip jarka in se na koncu
obrnilo na streho. V nesreči je
bil hudo ranjen voznik Zavec.
Mopedist v beton
V Štorah se je, v nedeljo, 10.
julija zvečer, pripetila nezgo-
da, v kateri je hude poškodbe
utrpel voznik kolesa z mo-
torjem.
Elvis D. (13) iz Štor je vozil
po Cesti XIV. divizije v Što-
rah. Ko je pripeljal v oster des-
ni ovinek, je zapeljal na levo
stran vozišča, tam pa je trčil
v zaščitno betonsko ograjo pri
stanovanjski hiši. Po trčenju je
voznika vrglo preko ograje na-
zaj na betonska tla pred vhod-
na hišna vrata.
M. A.
GORELO JE...
Neurja
Med torkovim (5. julij) po-
poldanskim neurjem je strela
udarila v kozolec v Orli vasi,
last Slavka Prevolnika. V po-
žaru, ki se je zelo hitro razširil
na celoten objekt in ga uničil,
je zgorelo tudi 5 kubičnih me-
trov rezanega lesa, 3 tone sla-
me, silokombajn in veliko
kmečkega delovnega orodja.
Ogenj so na začetku gasili so-
sedje, pogasilo pa ga je 35 ga-
silcev iz okoliških društev.
Gmotna škoda znaša okoli
2 milijona tolarjev.
Med popoldanskim neurjem
dne 5. julija je strela udarila
tudi v kozolec Rudolfa Artička
v Grobelcah. V požaru je kozo-
lec, ki je bil prekrit s slamo,
v celoti pogorel, zraven pa še
8 samonakladalk sena in okoli
5 kubičnih metrov rezanega
ksžuPTttovd gospodarsko po-
slopje, v tem požaru pa je na-
stalo škode za okoli pol milijo-
na tolarjev. Ogenj so pogasili
pa so izpod kozolca uspeli re-
šiti razno kmetijsko orodje in
priključke za stroje.
V četrtek, 7. julija dopoldne,
je izbruhnil požar v stanovanj-
ski hiši Vinka Kofalta v Šent-
jurju. Komisija je ugotovila,
da je do požara prišlo zaradi
dotrajane dimne tuljave, po
kateri je bil speljan dim iz pe-
či. Iskre, ki so padale na gorlji-
vi gmot, naložen ob peči, so
zanetile ogenj. V požaru so
zgorele lesene stopnice, uniče-
no pa je tudi ostrešje, manjša
količina rezanega lesa ter ne-
kaj drugih stvari. Škoda znaša
okoli milijon 500 tisoč tolar-
jev, požar pa so pogasili gasilci
iz Šentjurja in Lokarij.
Avtomobila
v plamenih
Na hitri cesti blizu motelov
v Tepanju je, v nedeljo, 10. ju-
lija zjutraj, izbruhnil požar na
osebnem avtomobilu znamke
mercedes benz, nemške regi-
stracije.
Avtomobil je iz smeri Mari-
bora proti Celju vozila Darin-
ka M. iz Pesnice. Ko je motor
spremenil zvok, je zapeljala na
desno na odstavni pas, zaradi
okvare na vplinjaču pa se je
gorivo, ki je teklo po pregre-
tem motorju in izpušni cevi,
vnelo. Mercedes je v požaru
v celoti zgorel, vreden pa je bil
okoli 2 milijona 400 tisoč to-
larjev.
Na lokalni cesti v Pečici je,
minulo nedeljo zvečer, zagore-
lo na osebnem avtomobilu za-
stava yugo. Do požara je prišlo
zaradi napake na napeljavi
v predelu motorja. Kljub ta-
kojšnjemu gašenju voznika
oziroma lastnika vozila, Petra
Š. iz Šmarja, je avto, vreden
I okoh 400 tisoč tolarjev, popol-
noma zgorel.
Elektrikar
V Tinskem je nekdo vlomil
v vikend, tam demontiral
glavno električno varovalko,
potem pa se je lotil še elektro
omarice, v kateri je demontiral
števec, varnostno stikalo in 12
varovalk. Marjan Š. iz Treb-
njega je oškodovan za približ-
no 20 tisoč tolarjev.
gwwwMwrewHwre^	..........
1 mini KRIMIĆI _
afoggPgSggPHOOOPPflftgftflPPggPggflfl^
Vlom v Zreški vasi
V noči na 6. julij je neznani
storilec vlomil v še nedograje-
no stanovanjsko hišo v Zrečah
na gradbišču Zreška vas. Iz
objekta je odnesel vrtalni
stroj, električni kabel in večjo
količino različnih gradbenih
gmotov, tako da skupna vred-
nost ukradenega znaša okoli
450 tisoč tolarjev, oškodovanci
pa so podjetje Intal iz Petrove,
podjetje Slikar iz Maribora ter
obrtnik Boris Cernee iz Mari-
bora.
Skazilo se Je
Trije mladi Velenjčani so se
6. julija ponoči kar s škarjami
lotili dveh ključavnic na Delo-
vem kiosku na Trgu mladosti
v Velenju. Ko so obešanki že
odstranili, se je vse načrtovano
skazilo, saj jih je nek občan
opazil in o tem obvestil polici-
jo. Velenjski pohcisti so šli ne-
mudoma na kraj dogajanja in
tam prijeli tri fante, ki so sicer
že njihovi stari znanci: Damir-
ja B. (17), Nenada M. (18) in
Antona D. (18). Velenjčani bo-
do morali na sodišče, saj so
policisti zoper vse tri osumlje-
ne storilce napisali kazenske
ovadbe.
Devize Iz trezorja
V	dneh od 5. do 7. julija je
neznani storilec vlomil v sta-
v tatinski vnemi je odpiral
predale in íegau, r_
trezorja, v katerega je prav ta-
ko vlomil, pa je pobral device.
S^tfeorekord«,*^°fnesel
aparat, fotografski ap°foiwki
avtoradio. Lastnik ukraderio j
ga imetja je s tem oškodovan
za okoli milijon 400 tisoč to-
larjev.
Nahrbtniki,
copate...
V	noči na 8. julij je nekdo
vlomil v prostore prodajalne
s športno opremo Bave v Šo-
štanju. Storilec je prišel
v predprostor objekta skozi
odprta vrata, s pomočjo orodja
pa je odprl vrata, ki vodijo na
stopnišče in v prvo etažo. Tu je
na enak način spet vlomil
vhodna vrata omenjene proda-
jalne, iz nje pa je ukradel večjo
količino copat, oblačil, na-
hrbtnikov ipd. v skupni vred-
nosti okoli 230 tisoč tolarjev.
Isto noč je bilo vlomljeno tu-
di v trgovino z oblačili Drev
v istem objektu. Tam se je vlo-
milec oskrbel z različnimi žen-
skimi in moškimi konfekcij-
skimi oblačili, od majic, srajc,
bluz in kravat do oblek. Ukra-
del je tudi več ženskih torbic.
Lastnik lokala, Ladislav D. iz
Topolšice, je oškodovan za
okoli 650 tisoč tolarjev.
Tudi v klet in
drvarnico
V	dneh od 5. do 8. julija je
neznani storilec vlomil v sta-
novanjsko hišo v Kresnikah
nad Štorami, last Alojzije Ž.,
za tem pa še v drvarnico in
klet. Iz hiše je odnesel dva žen-
ska plašča in tranzistorski
sprejemnik, iz drvarnice je od-
peljal vrtno kosilnico in motor
za mlin, iz kleti pa nekaj ste-
- klenic pijače. Lastnica je
oškodovana za okoh 150 tisoč
tolarjev.
CE C9-956
V	času od 6. do 8. julija je
■ nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo v Bezini, last Jurija P.
V	objekt je storilec prišel skozi
kletno okno, nato si je ogledal
prostore, tisto, kar ga je zami-
kalo, pa je potem naložil
v osebni avto seat ibiza, ki je
bil parkiran v garaži. Ukrade-
ni tovor pa je bil kar precej-
šen: Videorekorder, Videoka-
mera, ročne ure, posoda in vr-
sta drugih uporabnih predme-
tov. Ukradel je tudi marke ir
tolarje, ki jih je našel in se
odpeljal v sivo metalnem vozi-
lu reg.št. CE C9-956. Lastnik
tega imetja je oškodovan za
okoli 2 milijona 200 tisoč to-
larjev. Kdor bi kar koli vedel
o vozilu ali vozniku, naj to
sporoči na telefonsko številko
92.
Okradel Metko
V	noči na 9. julij je neznani
storilec vlomil v industrijsko
prodajalno celjske Metke na
Ipavčevi ulici v Celju. Vlomil
je skozi vhodna vrata, v notra-
njosti pa še v registrsko bla-
gajno. V njej je našel in pobral
60 tisoč tolarjev in bil očitno
s tem čisto zadovoljen, saj od
ostalega, kar se mu je ponuja-
lo, ni odnesel ničesar.
Serija vlomov
v avtomobile
V	noči na 9. juhj je bilo na
območju mesta Celje vlomlje-
no v devet osebnih avtomobi-
lov. Neznani storilec je v vozi-
la vstopal ter kradel tako, da
¡e razbijal stekla. Ukradel je
več tehničnih predmetov, kov-
iek s tehničnimi pripomočki
in instrumenti, čekovne blan-
kete Ljubljanske banke, oseb-
ie dokumente ipd. Lastniki so
jškodovani za okoli 200 tisoč
tolarjev.
Ukradeni toledo
V	noči na 9. julij je bilo
'Al
neroja Rojška v Celju
J seat tolSfo 3Sr
и»¿S»
j pri Celiu^n d ° °
irah opàz'ifitenjske policijske
e vozil proti Šošta'rv,0(iemih
io mu štiri policijske patru.,
co je za zdaj še neznani voznik
napeljal v smeri Zavodenj, pa
e potem v neposredni bližini
ropolšice ustavil, zapustil vo-
lilo in izginil v noč. Ukradeno
vozilo je lastnica zdaj že prev-
zela, neznanega storilca pa še
iščejo.
Zlat nakit
V	času od 1. do 10. julija je
nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo v Dramljah. Iz predala re-
gala v dnevni sobi je ukradel
več kosov nakita iz rumenega
in belega zlata. Lastnica naki-
ta, Darja Z., je oškodovana za
okoli 310 tisoč tolarjev.
Vlom v Teater
V	času od 9. julija zvečer do
10. julija popoldne je neznani
storilec vlomil v kiosk gostišča
Teater na Letnem vrtu v Celju
in ga izpraznil. Odnesel je sko-
raj vse, od glasbenega stolpa
z zvočniki, mikrovalovne peči-
ce, avtomata za kavo, multi-
praktika, pekača, do cigaret in
pijače. Lastnik objekta, To-
maž S. iz Žalca, je oškodovan
za okoli 700 tisoč tolarjev.
Lovec na puške
V	času od minule sobote do
ponedeljkovih jutranjih ur je
neznani storilec vlomil v pro-
dajne prostore Savinjke na
Šlandrovem trgu v Žalcu. Tam
je ukradel 4 lovske puške in
325 kosov različnega streliva.
Povzročil je za okoli 600 tisoč
tolarjev gmotne škode.
Neznani plezalec
V	noči na minuli ponedeljek
je nekdo vlomil v stanovanjsko
hišo na Polzeli. V objekt je
vstopil, ko je priplezal do bal-
konskih vrat. Za opravek v hi-
ši si je vzel dovolj časa, saj je
preiskal vsak prostor posebej,
odnesel pa je fotografski apa-
rat in 50 čekovnih blanketoV
neke ameriške banke. Jože K
je oškodovan za okoli 50 tiso-
čakov.	M. A
Št. 28 - 14. julij 1994
191
ODMEVI
Trn v županovi
peti
Ne potrebujemo občinske
skupščine (dovolj je IS, ki od-
loča o vsem)
Približno tako trdi predsed-
.nik IS g. Petan v članku 8.
julija 1994.
Poznamo mnogo pregovo-
rov, ki na kratko označujejo
posameznika ali razne skupi-
ne. Pregovora »napad je naj-
boljša obramba« in »tudi laž je
beseda«, sta naravnost izum-
ljena za g. Petana. Namesto,
da bi nam razložil zakaj je (po
ugotovitvah inšpektorja SDK)
stanovanjski denar nenamen-
sko uporabil in zakaj je brez
sklepa skupščine in brez moje-
ga pooblastila namesto mene
podpisal pogodbo o nakupu
lokala iz stanovanjskega de-
narja (kaznivo dejanje), se je
poslužil zgoraj omenjenih pre-'
govorov. Prav dolgo nas več ne
bo mogel zavajati. Proti njemu
namreč poteka več sodnih po-
stopkov (nepravilna vloga ob-
činskega denarja v Štajersko
banko - povezano z osebnim
okoriščanjem, nenamenska
poraba stanovanjskega denar-
ja, žaljive in tendenciozne iz-
jave), ki jih je vložilo javno
tožilstvo. Sodbe lahko priča-
kujemo kmalu, čeprav z ne-
udeležbo na razpravah posku-
ša zadeve čimbolj zavleči. Tu
velja pregovor: »Odložena bit-
ka še ni dobljena«.
Vseh njegovih izjav, ki so le
preobraćanje dejstev, neresnic
in polresnice, ne mislim razla-
gati. Za svoje napake bo moral
odgovarjati na sodišču in pred
poslanci skupščine. Bomo vi-
deli, kako dolgo se bo še zate-
kal k povzročanju nesklepčno-
sti. Sicer pa je IS potekel 4 let-
ni rok, za kolikor je bil izvo-
ljen na zasedanju skupščine
junija 1990.
Skupščinam je Državni zbor
podaljšal mandat do 31.12. ne
pa tudi IS. (Uradni list št. 21/
94). Iz tega sledi, da bi morali
poslanci občinske skupščine
razpravljati in podaljšati ali
ne mandat IS in vsem delov-
nim telesom skupščine.
Kdo torej zastopa občino?
Pa poglejmo še druge člene
občinskega statuta, ne samo
185. člen, katerega citira pred-
sednik IS.
Člen 160: Občinska skupšči-
na je najvišji organ oblasti
v okviru pravic in dolžnosti
občine; člen 178: predsednik
občinske skupščine predstav-
lja občinsko skupščino itd;
člen 183: V občini Slovenske
Konjice se oblikuje Izvršni
svet kot izvršilni organ občin-
ske skupščine. Izvršni svet je
odgovoren občinski skupščini
za stanje v občini itd; člen 189:
drugi odstavek: Predsednik IS
podpisuje akte, ki jih sprejema
Izvršni svet; člen 199: razmer-
je IS do občinske skupščine te-
melji na odgovornosti IS za
stanje na posameznih področ-
jih družbenega življenja v ob-
čini; člen 200: drugi odstavek:
IS se je dolžan ravnati po
smernicah in sklepih občinske
skupščine; člen 204: IS skrbi,
da občinski upravni organi de-
lajo racionalno, učinkovito
itd.
Še nekaj členov ureja delo
IS, vendar je očividno, da je
predsednik prebral le 185. člen
in še tega si narobe razlaga. Ta
člen namreč ne pooblašča IS,
da samo on podpisuje pogodbe
in nihče drug.
Ne morem si predstavljati
pogodbe, ki bi jo podpisalo 11
članov IS in po kakšnem vrst-
nem redu?
Pogodbe ne podpisuje ko-
lektivno noben organ. Nor-
malno je, (člen 178), da pogod-
be - razen za zadeve, za katere
je občinska skupščina izrecno
pooblastila IS, podpisuje
predsednik skupščine (po novi
ustayi župan) !
Zamislite si podjetje, kjer
pomembne listine ne podpisu-
je direktor, ampak recimo taj-
nik ah vratar. Tega ni nikoli
bilo in ne bo.
Večkrat slišim zlonamerne
pripombe, da gre za prepir
med dvema predsednikoma in
da to škodi naši občini. Med
nama ni prepira, če bi bil, bi to
morda povzročilo tudi boljše
delo. Gre za slabo delo pred-
sednika IS, kot sem večkrat
opozarjal poslance. To je moja
dolžnost. Kako so poslanci od-
ločili, je pa njihova presoja.
Sicer se pa uspešnost dela
predsednika IS meri z uspeš-
nostjo splošnega razvoja obči-
ne. Sami vidite, kakšen je.
Predsednik
občinske skupščine,
JOŽE BARAGA
Hmezad Export
- Avgijev hlev
Nisem se nameraval udele-
žiti polemike o tako imenovani
hmeljarski aferi, vendar sta
me Bračun in Natek izzvala,
zato je prav, da so bralci sez-
nanjeni tudi z drugo platjo
medalje. Glede na to, da sem
trideset let delal v Hmezad
Exportu in da je tudi sicer mo-
je celotno življenje tako ah
drugače povezano s hmeljem,
se čutim dolžnega povedati,
resnico o dogodkih, ki so binili
duhove v Savinjski dolini pred
tremi leti.
Dne 20.2.1991 sem bil priso-
ten skupaj z g. Suhadolnikom
in g. Švigljem, ko je g. Natek
izjavil: »Bračun že tri leta kra-
de hmeljski denar, ta sredstva
pa se nahajajo na privatnem
računu g. Buscherja v Švici in
z njimi razpolaga Bračun.«
Naslednji dan, dne 21.2.1991
sem bil prisoten v pisarni di-
rektorja Bračuna, skupaj z g.
Suhadolnikom, ga. Pintarjevo,
in g. Švigljem, ko je Natek po-
novil svojo izjavo, nakar je g.
Bračun vstal s stola in začel
moledovati: »Ljudje božji, ne
govorite o tem, da tega ne zve-
do proizvajalci hmelja in de-
lavci Hmezad Exporta, saj
imam vendar družino in otro-
ke.« Predsednik DS g. Suha-
dolnik mu je odvrnil: »Tudi mi
imamo otroke, to nima nobene
zveze s problemom, zanimajo
nas le čisti računi.« Čez nekaj
dni je g. Bračun pustil na mo-
jem domu sporočilo, naj se ob
katerikoli uri tistega dne ogla-
sim na njegovem domu; pri g.
Bračunu sem bil od 22.30 do
00.30. Direktor Bračun me je
rotil, naj bom tiho o Natekovih
izjavah o kraji hmeljskega de-
narja in me tudi poskušal pod-
kupiti; obljubil mi je, da mi bo
dal v najem garaže Hmezad
Exporta, kot tudi vse avtomo-
bile razen Mercedes 300 SE,
da bom še naprej vozil v ino-
zemstvo in da mi kupi kateri-
koli avto si poželim.
V tisti »vroči« pomladi me je
g. Bračun poklical v svojo pi-
sarno in me vprašal ah naj še
naprej nadaljuje z mešanjem
prvovrstnega savinjskega
hmelja z uvoženim, popolno-
ma nekvalitetnim hmeljem.
Odvrnil sem mu, naj se prene-
ha igrati z ognjem, saj bo s tem
uničil težko pridobljeni ugled
blagovne znamke savinjskega
hmelja. Kar je tudi v nasprotju
z uzancami oziroma s pravil-
nikom in podvrženo kazen-
skim sankcijam. V tem mnenju
nisem bil osamljen, saj so
hmeljarski starešine v odpr-
tem pismu (Novi tednik,
23.5.1991) zapisali: »Zaradi
manipuliranja s kvaliteto sa-
vinjskega oz. slovenskega
hmelja izrekamo direktorju
Bračunu in komercialnemu di-
rektorju Nateku nezaupnico in
zahtevamo njim brezpogojni
odstop. Nikakor ne moremo
verjeti ljudem, ki so s svojim
nevestnim delom izgubili naše
zaupanje, da v bodoče ne bodo
poskušali nadaljevati z mani-
pulacijami na račun sloven-
skih hmeljarjev.«
Veliko bi imel še za poveda-
ti, vendar ne želim utrujati
bralcev, saj so že seznanjeni
z bližajočim se epilogom
hmeljske afere, zato svoj pri-
spevek zaključujem z iskreno
željo, da Hmezad.Export čim-
prej postane zopet poslovno
uspešna in predvsem poštena
zunanjetrgovinska hiša.
JOŽE REHAR,
Žalec
PREJELI
SHO
»Denarje - zakaj
ni začetka
gradnje
avtocest«
Odprto pismo Vladi Repu-
blike Slovenije in Državnemu
zboru Republike Slovenije
Ob stanovskem prazniku
— Dnevu šoferjev in avtomeha-
nikov Slovenije — 13. juliju, ki
ga slovenski šoferji in avtome-
haniki praznujemo kot svoj
stanovski praznik, ne moremo
mimo tega, da ne spregovori-
mo tudi o zelo perečih vpraša-
njih, ki tarejo vse motorizirane
državljane Republike Sloveni-
je, posebno pa poklicne šoferje
in avtomehanike.
Zato se obračamo na Vlado
republike Slovenije in Državni
zbor republike Slovenije z ne-
katerimi konkretnimi vpraša-
nji, kot so: ureditev prometne
in transportne zakonodaje
v cestnem prometu in tran-
sportu; nezavidljivo stanje
varnosti v cestnem prometu
in; bolj operativna graditev
novih avto cest ter posodablja-
nje obstoječih cest.
Vse to so vprašanja, ki pov-
zročajo nezadovoljstvo našega
članstva, ki je bilo izraženo na
vseh območnih zborih v zdru-
ženjih in pa seveda na vseh
manifestacijah Zveze združenj
šoferjev in avtomehanikov Re-
publike Slovenije.
Mnenja smo, da nova uredi-
tev zakonodaje na cestno pro-
metnem in transportnem po-
dročju ne zahteva večjih fi-
nančnih sredstev, temveč veli-
ko dobro volje in posluha pri-
stojnih državnih organov.
Prav tako pa za preventivno
delo v cestnem prometu niso
potrebna večja finančna sred-
stva, ampak predvsem uskla-
jeno delovanje vseh državnih
inštitucij in pa seveda vseh
strokovnih organizacij, med
katere prav gotovo sodi naše
Zveza združenj šoferjev in av-
tomehanikov Republike Slo-
venije. Pripomniti moramo, da
je naše članstvo na tem po-
dročju doslej prispevalo veliko
volonterskega dela. Po zagoto-
vilih pristojnih ministrstev
imamo sedaj v Sloveniji prvič
zagotovljen denar za izgradnjo
cestne infrastrukture, vendar
pa nekih večjih efektov še ne
vidimo. Tako se sedaj pri odse-
ku avto ceste Arja vas-Vran-
sko zatika na proceduralnih
vprašanjih in nihče ne ve po-
vedati, kdaj se bo začel ta od-
sek graditi. Sprašujemo se, ka-
ko dolgo bodo še državni orga-
ni neuspešni v organizacijskih
pripravah izgradnje novih
cest.
Od Vlade republike Sloveni-
je in Državnega zbora sloven-
ski šoferji in avtomehaniki
pričakujemo čimprej jasne in
konkretne odgovore.
ZŠAM RS,
Predsednik predsedstva,
JANEZ DOLENC
Št. 28 - 14. julij 1994
Ko ne moreš zaupati
ne občini in ne državi
V noči od 28. na 29. septem-
ber so prebivalce spodnje
Savinjske doline zbudile ga-
silske sirene. Nad Čemšeni-
ško dolino se je utrgal oblak
in sreda dopoldne je bila za
prebivalce Zasavja in jugo-
zahodnega dela doline kata-
strofalna. V prizadeta ob-
močja v Zasavju je takoj pri-
hitel predsednik slovenske
vlade, gospod Janez Drnov-
šek. Očitno je bil pretresen
nad vsem, kar je videl, in niti
na kraj pameti mu ni prišlo,
da bi ga kdo od vladnih šo-
ferjev pripeljal še na drugo
stran Cemšeniške planine.
Tam pa sta že dopoldne bi-
la predsednik žalske občin-
ske skupščine, profesor zgo-
dovine Milan Dobnik, in
predsednik občinskega iz-
vršnega sveta, gospod Boris
Krajne. Ob sta seveda soču-
stvovala z ubogimi ljudmi, ki
jih je prizadela vodna ujma.
Televizijski gledalci so že
zvečer zvedeli, da v Zasavju
ocenjujejo, da znaša škoda
po prvih ocenah vsaj 100 mi-
lijonov mark, na televiziji pa
so že v sredo zvečer objavili
tudi številko žiro računa za
pomoč prizadetim po vodni
ujmi v Zasavju. Naivni tele-
vizijski gledalci iz Spodnje
Savinjske doline so si od-
dahnili in si mislili, da imajo
vendar srečo v nesreči. Če je
bilo območje žalske občine
še najmanj prizadeto ob po-
plavah leta 1990, potem bo
bržčas tudi tokrat tako. Kot
da je takrat Savinja ponikni-
la na meji med mozirsko in
žalsko občino in z vso svojo
poplavno močjo pridrvela na
dan tam nekje pri Levcu,
kjer je meja žalske občine
s celjsko. Je pač tako, da ne-
katere ne morejo ničesar na-
učiti tudi najbolj tragične iz-
kušnje.
Obupani ljudje
S kolegico iz mariborske-
ga Večera, Tatjano Vrbnja-
kovo, sva že zgodaj zjutraj
bila med najbolj prizadetimi
ljudmi tam pod -Črnim vr-
hom, pa v Lokah, Taboru in
Zajasovniku... Uro po ti-
stem, ko se je na prvi izredni
seji sestal občinski izvršni
svet in sprejel prve nujne
ukrepe. Mimogrede zapisa-
no, eden izmed članov izvrš-
nega sveta, naju je pred sejo
spraševal celo to, kaj se je
sploh minulo noč dogajalo
v občini. Tri ure po tistem,
ko je katastrofalna ujma že
zdavnaj pojenjala in ko so
ljudje reševali še tisto, kar
jim je ostalo. Zasmilil se mi
je mladi Lekše, ki tisti hip še
ni vedel, da so v vodi utonili
njegovi prašiči in kaj bo
s kravami v hlevu. Hudo je
bilo pri Nemivškovih in
Blaznikovih... Pri Lenkovih
v Lokah, kjer imajo žago, je
voda odnašala hlode, kot da
bi bili vžigalice. Pri njih in
pri Križnikovih ter Lesjako-
vih v Ojstriški vasi, je voda
drla v hiše, hleve in gospo-
darska poslopja dobesedno
skozi okna v prvem nad-
stropju. Pričevanja prizade-
tih ljudi bi lahko prizadela
še tako trdega in neizprosne-
ga človeka. V trenutku, ko
pišem tole, imam pred sabo
vsaj 230 naslovov ljudi, ki jih
je vodna ujma neznansko
prizadela. Večina jih preživ-
lja enako usodo in podobne
travme, kot prej omenjeni
Nemivški, Lekšeti, Križni-
ki... Pravzaprav mi je težko
omenjati le nekatere, toda to
omenjanje vzemite kot pri-
spodobo. Tako kot je bila
morda nekakšna prispodo-
ba, ko smo videli taborsko
pokopališče že kar prvo ju-
tro. Kot da narava ne bi ho-
tela prizanesti niti tistim, ki
počivajo svoj mir. Morda niti
tistim, ki jih je vse to tako
prizadelo, da enostavno niso
več videli smisla svojega živ-
ljenja. Samomor, štirje živč-
ni zlomi v Taboru... Ni vse-
ga kriva vodna ujma, morda
pa je postavila piko na i.
Poslanec
je zbežal
Tri ure po tistem, ko je ve-
čina slovenskih radijskih po-
staj že poročala o tem, kaj se
je zgodilo tudi na jugoza-
hodnem delu Savinjske doli-
ne, je Danilo Basle, član žal-
skega občinskega izvršnega
sveta predlagal, da naj bi ob-
močja, ki so odrezana od
sveta preletel kakšen heli-
kopter. Večina je menila, da
to ni potrebno. Če bo, bodo
pa žalski občinarji že zapro-
sili za prelet. Kolikor nam je
znano, bi za pomoč helikop-
terjev ne smelo biti težav.
Dve, tri ure po prvi izredni
seji žalskega izvršnega sveta,
je v Zasavju že bil gospod
Dernovšek, šele v četrtek
zvečer je v Tabor prišel po-
slanec LDS, Janez Zupanec,
ki je bil, preden je bil izvo-
ljen za republiškega poslan-
ca, zaposlen v žalskem Inšti-
tutu za hmeljarstvo in pivo-
varstvo. Po besedah pred-
stavnikov taborske krajevne
skupnosti, je moral iz kraja
oditi hitreje, kot pa mu je do
tja uspelo priti. Prvi dan je
bil na prizadetih območjih
tudi predsednik slovenske
države, Milan Kučan. Vračal
se je z Rogle, kjer so se zbrali
slovenski upokojenci. Pred-
sednik žal ni imel niti toliko
časa, da bi po kosilu odšel
vsaj za kakšne pol urice na
prizadeta območja v nepo-
sredni bližini gostišča, kjer
je obedoval. Deset dni po
Kučanovem kosilu pa sta
v Tabor le prišla človeka, ki
ju je zaskrbelo za usodo pri-
zadetih ljudi. To sta bila po-
slanca SLS, dr. Franc Zago-
žen in Janez Podobnik. Dva
dni pred tem visokim obi-
skom je bila v Taboru tudi
medresorska komisija za od-
pravljanje posledic naravnih
nesreč.
Spet smo krivi
novinarji
Slab teden dni po ujmi so
Žalčani sklicali tiskovno
konferenco, na kateri so no-
vinarjem postregli s podatki
o škodi, pa seveda tudi
o tem, koliko bo kakšna ob-
čina prejela denarja za od-
pravo najnujnejših posledic
katastrofe. Spet se je zgrnila
katastrofa, ki ni mogla nad
Savinjsko nikoder od drugod
kot iz glavnega mesta. Za-
savcem, od koder je doma
Drnovšek, so dodelili okrog
120 milijonov tolarjev, laški
občini, od koder je doma
tamkajšnji predsednik izvrš-
nega sveta, Roman Matek, 10
milijonov (zahteval je 20 mi-
lijonov, je pa član državne
komisije, ki odloča o tem,
kohko naj kakšna občina do- _
bi ob podobnih nesrečah).
Občini Žalec so namenili zgolj 20 milijo-
nov. Ena izmed ugotovitev občinskega iz-
vršnega sveta je bila ta, da smo za to med
drugim krivi tudi novinarji, ker smo o ujmi
premalo poročali. Vsekakor pa manj kot
stanovski kolegi v Zasavju. Na pamet izre-
čeni trditvi je najprej oporekal dopisnik Ra-
dia Slovenija, Miran Korošec, spodaj podpi-
sani pa je župana žalske občine in predsed-
nika občinske vlade povprašal, če sta sploh
našla čas in utegnila priti vsaj do odgovor-
nih ljudi v državnem ministrstvu za varstvo
okolja in urejanje prostora. Odgovor je bil
nedvoumen. Skušala sta priti <j,
v Ljubljani, vendar so bili vsi oci{
terenu v Zasavju in Laškem. Sta
komunicirala po telefonu in faksi
uspeha. Vsaj to jima lahko v
Mnenju, da smo novinarji prema]
o vodni ujmi, se je pridružil t\j
Lojze Rak, taborski župan. Gif
kako zelo prizadeven je v edin
skupnosti žalske občine, ki se je
nem referendumu odločila, da bo
na občina, mu enostavno ver j aim
imel časa brati časopisov in poslu
skih programov. Mi smo to poče
zaradi našega poslanstva in zarac
tih ljudi, ki jih je strah, da bodo
časa nanje pozabili.
Šele drugI dan do besed
V sredo zjutraj, ko so najbolj
šele prihajali k sebi, nam nekaj 1
ni moglo odgovarjati na vprašanj
nji dan, ko so šele dojeli, kaj se jii
lo, so besede prihajale na dan. Ć
tudi tudi tistim, ki smo jih spraše
na je škoda. Najprej nam na to vj
znal nihče točno odgovoriti. Potei
deh, da znaša škoda 4,6% družb
izvoda občine Žalec. Dan kasnejt
prizadetih območjih medresorski
za odpravljanje naravnih nesreč,
je ocenjeno škodo in ugotovila,
krat večja in znaša kar 9,22 % <j
proizvoda občine Žalec. Za najni
moč bi na prizadetih območjih p
vsaj 242 milijonov tolarjev. Unie
liko lokalnih cest, doslej so naj
400 plazov, podrti so skoraj vsi
Kaj bo, če se naenkrat spet poi
ujma? Kaj bo, če bo suša? Vpr,
veliko in na njih ne zna nihče pri
riti. Strokovnjaki in politiki upaj
ti pa pravijo: Bog ne daj!
JANEZ
Foto: EDI
Vinko Debelak, podpredsed-
nik IS SO Žalec in sekretar
sekretariata za varstvo okolja
in urejanje prostora: »Prišli
smo tako daleč, da moramo tu-
di v občinah lagati o tem,
kakšna je bila škoda. Če jo
ocenimo vsaj za trikrat večjo
kot je v resnici, potem bodo
prizadeti morda le še kaj do-
bili ...«
Božidara Žolnir, Kmetijstvo
Žalec: »Tu ne gre za škodo, ki
jo vreme povzroči v enem letu
zaradi suše ali toče. Najmanj
deset let bo minilo, preden se
bodo ljudje v teh obrobnih
predelih spet postavili na no-
ge. Zadnja leta so vlagali
v razvoj kmetij, sprašujem pa
se, kje in kdo so tisti, ki bi jim
pomagali in pozabili na njiho-
ve dolgove, ki so jih najeli.«
Franc Zagožen: »Razumem, da
gre predsednik vlade najprej
na območje, kjer je sam doma.
Prav pa bi bilo, da bi si vzel
čas in prišel pogledat še v ne-
posredno bližino, kjer so bili
ljudje prav tako prizadeti. Ne
smemo si dovoliti, da bi bilo
odpravljanje posledic takšnih
nesreč odvisno zgolj od tega,
od kod je doma kakšen po-
litik.«
Janez Podobnik, Slovenska
ljudska stranka: »Če poštarji
niti v desetih dneh ne znajo ali
ne zmorejo vzpostaviti tele-
fonskih linij niti na sedežu KS,
potem moram reči, da sem
zgrožen. Na prvi seji državne-
ga zbora bo naša stranka zah-
tevala, da se obdrži dosedanji
sistem solidarnosti. Ni bil
slab, vlada pa ga želi v bistvu
omejiti.«
Branko Djordjevič, ravnatelj
OŠ Vransko: »Kdor želi poma-
gati otrokom, ki so tako rekoč
čez noč ostali brez vsega, lah-
ko prinese šolske potrebščine
in učbenike tudi na našo os-
novno šolo.«
Franc Sušnik, KS Vransko:
»Najbolj prizadeti so ljudje, ki
živijo na demografsko ogrože-
nih območjih. Gre za področja,
ki površinsko zavzemajo do-
bro četrtino Savinjske doline,
na njih pa živi le desetina pre-
bivalcev občine Žalec. Manj
torej kot v kakšnem mestu in
strah ne je, da bodo sčasoma
na te ljudi pozabili.«
Boris Krajne, predsednik IS
SO Žalec: »Trenutno ocenjena
škoda znaša skoraj 2,7 milijar-
de SIT. Žal, ta številka še ni
dokončna.«
.. .kje
da si s
Vasovalca je bilo v
leta 1984.
Slovenci smo m
1 jenih, s čimer še i
smo hkrati narod!
čih. Po dokaze s)
ljubljenosti sem
s statistiko. V rob
Karla Štreklja zb
skih ljudskih pesa
jetnih knjigah. 8.
pesmi so mu pom
pismeni Slovenci i
tam v zadnjih dve
prejšnjega in prvi
stoletja.
Med to množic
ljudskega pesništ
pesmi zbranih v i
zaljubljene«. To
zajema svatovski!
čen in svetel nasi'
ljenosti, in tistih1
balad, ki s svojo ài
jo izpovedujejo ti
Št. 28 - 14. julij 1994
20,21
Izmenjana prstana
na kmečki ohceti
Tradicionalna kmečka ohcet
v Laškem, ki Jo pripravljajo po
starih šegah in navadah, bo
tudi letos združila dve mladi
srci. Vsako leto se v okviru
prireditve Pivo in cvetje v La-
škem poroči en par. Pred šte-
vilno pubUko se bosta tokrat
vzela Daniela Štojs in Renato
Klenovšek.
Daniela bo letos dopolnila
24 let, končala je Srednjo ra-
čunalniško šolo v Velenju, do-
ma je iz Sevnice, vendar že dve
leti stanuje pri Renatu v Rim-
skih Toplicah. Trenutno je
brez zaposhtve, prej pa je ne-
kaj časa delala v otroškem vrt-
cu. Renato je star 23 let in je
končal vojaško gimnazijo
v Ljubljani, zaposlen je v Ste-
klarni Hrastnik. Zelo si žeh,
da bi se imel možnost zaposliti
kje drugje. Oba sta zelo prijet-
na in zabavna. Smisla za hu-
mor imata na pretek, kar do-
kazuje tudi to, da sta se za
takšno obhko poroke prijavila
za hec. Brala sta Novi tednik,
videla prijavnico za kmečko
ohcet in se kar prijavila za po-
roko. Res je, da sta skupaj že
šest let in pol, vendar na poro-
ko nista mislila. Poroka stane,
z denarjem pa sta bolj na
tesnem.
Čez kakšen mesec pa so ju
začeli prijatelji spraševati, ali
se bosta res poročila. To so
prebrah v časopisu, še preden
sta sama zvedela. Presenetilo
ju je, da sta bila izbrana, hkra-
ti pa sta bila tudi srečna, da se
bosta poročila. Žal jima je bi-
lo, da nista mogla staršem
osebno oznaniti poroke. To so
zvedeli od sosedov.
Na vprašanje, kako si pred-
stavljata to tradicionalno oh-
cet, sta odgovorila: »Prišla bo-
va tja in dahnila - da.« Prstana
sta si že izbrala, obleko bosta
pa še dobila - narodne noše.
Daniela in Renato sta rada
dobre volje. Poleg tega Renato
zelo rad poje in igra razhčna
glasbila. Daniela rada kuha,
pomiva pa ne. Med pogovorom
se je Daniela slučajno ozrla,
nato pa rekla: »Renato, a ni
tista punca zadaj tvoja Nika?«
Spet razlog za smeh. »Le še
dober teden bo tako, potem ga
bom dala pa na vrvico...«
K poroki sodi tudi poročno
potovanje. »V Egipt bi šla ra-
da.« Ker si tega zaenkrat še ne
moreta privoščiti, bosta šla
kar po Sloveniji. Kaj pa otro-
ci? Renato bi imel tri dekhce,
Daniela samo eno: »Ime ji bo
India.« Vsekakor pa imata
otroke samo še v mislih, da ne
bo pomote. »Vzela se bova izk-
ljučno iz ljubezni,« sta pouda-
rila.
Kaj pa njuni življenjski na-
zori? Daniela verjame v po-
smrtno življenje, Renato pa
v NLP in Rudija Carrella, se je
spet pošalil. Resno pa nam je
odgovoril na vprašanje, kaj bi
v življenju počel. Rad bi sode-
loval pri promociji rock kon-
certov ali pa bi delal v trgovini
z glasbili. Daniela se bi ukvar-
jala z računalniškim oblikova-
njem. To so stvari, ki ju zani-
majo, politika pa je tisto, kar
ju sploh ne zanima. »Edino,
kar bi o tej temi lahko rekla je,
da je Jelinčič faca in da Po-
dobnik dobro igra kitaro.«
Rajši kot o politiki smo se po-
govarjali o zabavah. Daniela
in Renato že dolgo ne obisku-
jeta več diskotek, raje gresta
kam s prijatelji. V modi pa je
tudi nočno življenje pri laškem
Petrolu, kjer se zbirajo mladi.
Le kaj je Renatu tam všeč? »Na
Petrolu dobim očala za njiho-
vo novo reklamo, potem pa
z njimi gledam v luno, da bi
morda kje videl protone. Do-
ma jih namreč ne morem, ker
se mi je pokvarila televi-
zija ...«
Rdeče vrtnice so rože, ki jih
ima Daniela najraje. Ji jih Re-
nato kdaj prinese? »Seveda,«
je ves ponosen odgovoril.« »Ja,
vendar jih na sosedovem vrtu
ukrade,« je dodala Daniela.
Spet smo se smejah.
Še nekaj imata rada - nara-
vo. Še posebno rada gresta
kampirat, v hribe pa se ne od-
pravita prav pogosto, ker sta
preveč lena, pravita. Rajši se
odpeljeta z avtom. Pohvalita
se z njim, saj je star že 24 let in
izgleda kot nov. Ha, ha.
Očitno imata v življenju ra-
da mnogo reči. Le kaj najraje,
res najraje, počneta? »Tega pa
menda zaljubljence ni treba
spraševati.« No, rada pa se od-
pravita tudi v Simonov zahv,
kadar sta doma gledata televi-
zijo in jesta čips, navdušujeta
se nad komentarji Igorja Ber-
ganta, rada gledata Studio ci-
ty in Karaoke, zelo všeč pa ji-
ma je tudi Sašo Hribar. Poslu-
šata Magnifica, Šank rock,
Metallico in Santano. Redno
hodita v kino.
Na usodo bodočih zakoncev
bo seveda vplival tudi horo-
skop. Renato je kozorog, Dani-
ela pa lev. Ima mogoče Dani-
ela, kot kralj in gospodar,
glavno besedo v hiši? »Daniela
ima sicer glavno besedo, ven-
dar v gospodinjstvu!« je zatr-
dil Renato. Seveda ni mislil
resno, pa vendar — moški so
moški. Renato: »V sebi imam
posebne moči, ki jih še ne
znam izkoriščati. Na zemlji
imam višje poslanstvo, vrhov-
ni vodja iz 7. galaksije se mi še
ni oglasil, vendar upam, da se
bo kmalu...«
Na poroki, po poroki?
DAMJANA SEME
Daniela in Renato tik pred usodnim da.
itič le hodil pod okence stat...
ii, kje si bil,
:ke zrosil?
(Slovenska narodna)
cličnost ljubezni. Torej nisem
utegnil s statistično natanč-
nostjo zbrati števila vseh lju-
bezen zadevajočih ljudskih
pesmi, a jih utegne biti slaba
polovica. In če je samo deseti
del teh pesmi podoknic, vaso-
valskih besedil in viž, jih uteg-
ne biti vsaj 400 te sorte - torej
smo Slovenci (moškega spola)
tudi narod «esovalcev.
Bili.
Zato si vasovanje zasluži
poseben, samostojen ogled.
Dandanes ga je bolj malo, ker
se povabimo kar v hišo, gremo
skupaj na izlet, dopust, poto-
vanje in se izognemo celo hi-
navščini plačevanja dveh loče-
nih sob. Za spoznavne trenut-
ke smo obojespolno enako
agresivni in podjetni, da danes
enako velja nekdanji svarilni
rek - bežite dekleta, fantje gre-
do! — tudi obrnjeno. Kako bi
bilo drugače? Dve tretjini nas
živi v strnjenih mestih in nase-
ljih, v stolpnicah...
Svoje dni so bila ljubezen-
ska pota bolj prikrita, zavita
in zvita. Tudi kmečki fantje so
oblegali trdnjave dekliških
»ječ«, kot romantični truba-
durji plave krvi. Nadzor star-
šev in skrbnikov je bil enako
učinkovit. Dekleta sicer niso
spala v zgornjih nadstropjih
graščinskih palač, kot grofične
in meščanke, so pa znali vaški
kovači izdelati krepke železne
križe za okna in močne klju-
čavnice - ključ pa je bil, ko je
mlada kri najbolj razsajala po
žilah, pod očetovim ah materi-
nim zglavjem.
Kar prisluhnimo pomenu,
skritemu pred otroškimi ušesi,
v ljudski pesmi, ko dekle od-
govarja fantu, ki toži, da ga
boli glav'ca:
Če pa tebe glavca boli.
Pridi k men' o polnoči.
Da ti bom dala zdravje,
gor na belo zglavje.
Rad bi videl mater, ki je sli-
šala fante kje daleč na robu
vasi peti to pesem, pa ni segla
pod blazino in krepko stisnila
hišnega ključa v svoji dlani!
Je že res, kar je bilo omenje-
no o Florjanovem, da so ljudje
na vasi spali brez skrbi, češ,
saj so fantje zunaj. Zoreča in
dozorela dekleta so bolj malo
spala, njih matere pa bolj na-
pol, kajti v hiši so imeli »za-
klad«, ki je sam silil tatiču
v roke. Ne samo odrasla dekle-
ta, tudi mlade in mlajše dekle
so spale v »štiblcih in kamr-
cah« kje v hiši za trdnimi ste-
nami. Zato so pa fantje spali
po senikih, prosti kot ptički
pod napuščem.
V časih enoceličnih dimnic
so bila okna majhne line, ležiš-
ča za vse pa so bih pogradi ob
stenah. Pozneje so okenca in
okna zavarovali z železnimi
križi, skozenj pa niti otrok ni
spravil glave, ker pač vemo:
kjer se zrine glava, se tudi rit.
Varnostni ukrepi so bili pač
večnamenski...
Vasovanje pa je vseeno bilo.
Ko so fantje odpeli, pa tudi
če niso peh, so noči s svojimi
močmi zvabile mladen'če pod
»fantovsko sonce«, ki je vesla-
lo po nebu in se sramežljivo
skrivalo za oblake... Ne, ni-
sem se raznežil, sledim samo
ljudskim pesmim, ki pojejo
o pomendranem cvetju pod
oknom, o hišnih čuvajih, ki se
trgajo z verig, o sveči, ki meži-
ka za okenskimi križi, o »loj-
trah«, ki zjutraj niso več tam,
kjer bi morale biti.
Železni križi na oknih niso
bili edina ovira. Vasovalec je
moral računati tudi na domače
sinove, katerih sveta dolžnost
je bila bdeti nad sestrami.
Marsikaterega so že pri plotu
pričakale trde pesti, za čast in
blagor hišne rož'ce so tudi le-
stvi nažagali kline, čeprav so
jo drugi dan potrebovali in po-
pravljali. Na podstrešju ali kje
drugje v pritaji so čakala pri-
pravljena vedra vode, dosti-
krat z apnom pomešana, ah pa
kar gnojnica.
Vse te pasti so bile namenje-
ne neznanim ali pa nezažele-
nim vasovalcem. Nič ni tako
skrito, da bi ne bilo enkrat oči-
to, pravi ljudski rek. Prej ali
slej se je zvedelo. Najhuje je
bilo za tiste, katerih zvezi so
nasprotovali vsi ali pa vsaj ti-
sti z glavno besedo. Pri tem je
bilo odločilno marsikaj: imet-
je, ugled, stari neporavnani
računi. Zgodba o Romeu in Ju-
liji se je neštetokrat ponavljala
in se tu in tam še vedno.
Toda, tudi če je bilo vse na-
klonjeno spogledovanju, ovire
za vasovalca niso bile nič
manjše. Lahko je fant že pri-
hajal v hišo, vendar je bil le
redko in za kratek čas samo na
očeh izbranke. Seveda je pot-
lej lahko še zlezel pod okno in
dvoril dekletu, kar ga je bilo
vpričo domačih sram. Vmes so
bih železni križi. Vse do zaro-
ke, do snubljenja - in še potem.
Se lahko še vse razdere...
Vsa pota do srca ljubljene
niso vodila pod okno in tudi
niso bila v načelu vselej po
istem kopitu. Če je kaj iznajd-
ljivega, je ljubezen. Dovolj za-
gretim in odločnim zapreke
niso bile previsoke. Ko voda
zavre, je ne potlači nobena po-
krovka.
Najbolj odmevajo tragični
izhodi ljubezenskega zapleta,
kadar ni pametnejšega, ki bi
popustil. Tudi o tem pripove-
dujejo ljudske pesmi. Ljudje
jih zato pojejo namenoma do-
stikrat prav tam, kjer naj bi
svarile, vzgajale, preprečevale
najhujše. Vsaka pripovedna
pesem vsebuje nauk. Veliko so
jih znali zapeti. Rekli bi, da za
različne priložnosti in raz-
mere.
In ker ljubezen ustvarja tudi
trikotnike, so se tudi vasova-
nja končevala z brezumjem.
Pesmi o uboju pri vasovanju so
doma v vseh krajih, menda tu-
di pri drugih narodih. Takšne,
kot jo je zapisal pohorski ljud-
ski pevec Jurij Vodovnik o Lo-
vrenškem Tončku, so bile pete
tudi drugje. V okohci Laškega
pojejo o Kozjanskem Tončku,
kje drugje spet o kakšnem
drugem, pri njih znanem pri-
meru. Laški vzorec je tudi so-
cialno najbolj izostren, saj go-
vori o gruntarskem sinu — po-
štenjaku kot žrtvi in malo-
vrednem hlapcu kot morilcu.
Ljudska pesem opeva še
druge nesrečne ljubezni, kot je
tista o kloštrski nunci, o novo-
mašniku in njegovi ljubi, kot
je balada o vrtnarju, ki je hotel
biti knezov zet — vendar in
k sreči večina ljubezenskih,
s tem tudi vasovalskih pesmi
medli, koprni in moleduje
— vendar ne mori.
- s prikaza običaja vasovanja v Škof cab nad Rimskimi lopucami,
K vasovanju sodi tudi podoknica - prizor z istega prikaza vaso-
vanja.
Št. 28 - 14. julij 1994

Začelo se ie...
... s pobijanjem Slovencev
namreč.
5. julij 1994 je dan, ki pome-
ni vstajo vsega Ne-slovenske-
ga življa v naši državi. Prejšnji
torek je v Šoštanju preminil
Slovenec, Stanislav K., upoko-
jeni rudar. Bil je umorjen na
tipično balkanski način (za-
klan z nožem). Nanj se je spra-
vila priseljenska srbska druži-
na in ni mu bilo pomoči, ve-
lenjski policisti in reševalci so
prispeli na kraj dogodka šele
po 45. minutah.
Kako je to mogoče, se lahko
vprašamo, ob dejstvu, da je hči
umorjenega že dalj časa opo-
zarjala pristojne na velenjski
občini na nevzdržne razmere,
v katerih je živela njena druži-
na. Srbska družina je zganjala
balkanijade v soseščini že dalj
časa in prisegala, da so sredi
Šoštanja ustvarili Malo Srbijo.
Ali ni to začetek SAO Velenje?
Seveda, kaj pa drugega. To
se lahko dogaja le v Velenju,
pa na Jesenicah in v zasavskih
revirjih. Vodilni predstavniki
omenjenih občin vključno
s Pankracom Semečnikom (in
še s kakšno Rino Klinar, ki je
sedaj ministrica za nagrado)
na čelu so si ves čas zatiskali
oči in preko policije sporočali
ogroženim Slovencem, da je
potrebno potrpeti. Velenjski
župan (Pankrac Semečnik) je
npr. odsvetoval, da bi se ta
primer naslovil na Urad pred-
sednika Vlade RS, ker bi to
pomenilo »črno piko« za Vele-
nje. Storjeni umor pa je samo
potrdil, da je »črna pika« za
Velenje prav gotovo sam ve-
lenjski župan in še kakšen po-
drepnik iz velenjskega IS.
In politične stranke, kot so
Jelinčičeva, Gerlančeva in
Štormanova (konkretno v Ve-
lenju), mešajo zrak in..., da ne
rečem še kaj drugega. Sloven-
ska oblast (s Kučanom in Dr-
novškom na čelu) pa si seveda
zatiska oči, saj so to seveda
»njihovi« sveti volivci, ki za-
gotavljajo v vsakem trenutku
10 odstotkov volivnih glasov.
Na koncu zato zastavljam
vprašanje, ve se komu, koliko
Slovencev bo moralo še biti
umorjenih na takšen zahrbten
način kot se je zgodil v Šošta-
nju, da bodo naši neo-komuni-
sti končno spoznali, da imamo
tudi v Sloveniji »Kninski sin-
drom« ter da bodo zadeve
kmalu vodile (oz. je že) v krva-
vo vstajo ne-slovenskega živ-
lja proti nam, Slovencem.
Slovensko prevosodje bo de-
janje V.F. opredelilo za »deja-
nje v afektu« in kazen bo mini-
malna, njegova družina pa bo
še naprej prejemala vse boni-
tete, ki jim gredo kot državlja-
nom RS, vključno s pravico
ustvarjanja Srbije na sloven-
skih tleh.
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Realnost šolstva!
Kako mirno in spokojno te-
če učni proces v zadnjem šol-
skem letu. Ali res, ali ni pro-
blemov, ali smo učitelji otope-
li? Problemi so, samo ne vemo,
da bi se reševali. Zato poziva-
mo pristojne, da stanje v šol-
stvu enkrat »realno« prikažejo
v časopisju ali na TV ekranih.
Mislimo, da je potrebno posve-
titi malo več pozornosti tudi
nam, ki smo nosilci izobraže-
vanja mlade generacije, za ka-
tero pravimo, da je naša pri-
hodnost. In ravno tem mladim
dajemo veliko, česar se ne za-
vedajo niti učenci niti njihovi
starši. Govori se samo o otro-
cih in starših, o nekorektnih
metodah učiteljev in podobno.
Nujna je prijazna šola, nujni
so prijazni učitelji. Vendar je
vidno tudi to, da so nekaterim
učencem in staršem zadolžitve
in odgovornosti, brez katerih
znanja ni, odveč.
Kako, ali nismo tudi mi šli
skozi vse procese izobraževa-
nja od osnovne šole do univer-
ze, da smo dosegli poklic, veli-
kokrat na račun odrekanja?
Poklic ni nekaj, kar bi nam
bilo biološko dano, zato sta
potrebna delo in volja. In rav-
no pri delu in volji ter odgo-
vornosti se danes vse ustavi.
Velikokrat slišimo: »Imate po-
čitnice« ipd. Razložimo enkrat
javnosti, da tudi pri nas velja-
jo pravila in zakoni, kjer so
točno določene pravice in ob-
veznosti iz delovnega razmer-
ja. Tedenska učna obveznost
20 ur ni vsa obveznost, do 40
urnega delovnika moramo po-
storiti še marsikaj. Tako kot
v vseh ostalih poklicih, imamo
tudi mi odlične, dobre in slabe
učitelje. Vendar to zadnje ni
merilo. Za odlične in dobre
učitelje nima nihče posluha.
Ni primerne motivacije. Je si-
cer retorična, pismena, z nazi-
vi mentor, svetovalec in svet-
nik. O denarni motivaciji, ra-
zen pri nazivu svetnik, ne mo-
remo govoriti. O denarni moti-
vaciji moramo spregovoriti,
ker se samo od besed in pohval
ne da živeti.
Naj vam povemo, da je lan-
ska stavka doprinesla k naši
plači 2.000 tolarjev. Komentar
na TV pa je bil, da se je s to
poravnavo v šolstvu vse uredi-
lo. Plača neto za 20 ur pouka
brez razredništva, brez napre-
dovanja, z visoko izobrazbo in
strokovnim izpitom na srednji
šoli znaša za 5 let delovne do-
be 57.623 tolarjev, za 15 let
60.384, za 30 let delovne dobe
66.422 tolarjev.
Na pripombe dobivamo več-
ne odgovore, da denarja ni,
istočasno pa objavijo podatke
o povečanju plač v zadnjem
tromesečju, nakar sledi pove-
čanje pokojnin. Vse lepo in
prav, samo naj se enkrat obe-
lodani, komu so se plače pove-
čale. Nam, žal ne!
Šolstvo je na repu glede plač
v primerjavi z ostalimi, ki so
financirani iz državne bla-
gajne.
Sprašujemo se, zakaj? Ali ni
tudi ministrova vloga, da se
bori za boljši jutri svojega po-
dročja!
Ne smemo pozabiti na lepo
število učiteljev, ki so pred
upokojitvijo. Ti učitelji imajo
še vedno visoko učno obvez-
nost, da dosegajo sedanjo pla-
čo. Nikogar ne zanima, kako
bodo živeli z nizkimi pokojni-
nami.
To pomeni razvrednotenje
njihovega dela in je ponižu-
joče.
In končno, v letošnjem letu
1994 samo 11 plač? Z izgovo-
rom, da je tako tudi na zaho-
du. Kako, ko pa tam delijo 13.
in 14. plačo? Nekdo bo sicer
dejal, da se nimamo za kaj pri-
toževati, ker je veliko ljudi
v stiski. Vse to vemo, vendar
smo v neenakopravnem polo-
žaju glede na ostale, ki spada-
jo v negospodarsko sfero. Ver-
jetno pa so pozabili tudi na
mlade entuzijaste, ki se nam
pri delu ne bodo pridružili.
Prazna bodo ostala mesta
matematikov, fizikov, jeziko-
slovcev.
Odgovor si lahko poiščete
sami.
In na koncu želimo, da je
javnost o naših problemih sez-
nanjena in, da je nepri-
stranska.
MARIJA KARLIN,
Petrovče
Zahtevam
raazliko!
Redno prebiram dnevno ča-
sopisje o našem gospodarstvu
- okrevanju in propadanju na-
ših bivših gigantov, v mojem
primeru Železarne Štore, v ka-
teri sem združeval delo kar 17
let in na koncu kot stotine
drugih sodelavcev bil preraz-
porejen kot višek v družbo Je-
klo, od tam pa logično, zopet
kot višek na zavod za zaposlo-
vanje.
Te zgodbe so si povsod moč-
no podobne, povsod krajši ko-
nec potegne delavec, na koncu
pa ga še opeharijo. Izračunali
so nam sramotno odpravnino
170.000 tolarjev, jaz pa sem na
zavodu zadnji dve leti preje-
mal 14.200-14.700 tolarjev. Ob
tem pa nikogar od naših vrlih
vodij ni zanimalo, kako moja
štiričlanska družina živi, da
o raznih obljubah, pomoči in
svetovanjih, ko bomo na borzi,
sploh ne omenjam, ker je osta-
lo le pri obljubah! Sem kvali-
ficiran delavec in sem dela in
naloge kontrolorja orodij stro-
kovno opravljal, kot mnogi ve-
do, vsestransko uporaben,
vendar nepripravljen prikima-
vati vsaki neumnosti, pa četu-
di jo izreče dr. znanosti ali inž.
metalurgije, ki žal vsaj večina
ne zna svojega teoretičnega
znanja prenašati v prakso.
Tako jim je bilo ob vseh teh
viških prioritetno poskrbeti za
astronomske odpravnine od-
služenih šefov in pa dokup leta
ali dveh, kolikor jim je še
manjkalo do »zaslužene« upo-
kojitve! Nam, ki pa smo sou-
stvarjali to železarno, se je od-
tegovalo od osebnih dohodkov
in na koncu tudi ukradlo ! !
Ostala »smetana« pa se za
svoje fotelje s kremplji drži še
naprej in obljublja v prihod-
nosti pozitivno poslovanje s fi-
go v žepu, in mislijo na svoj
profit.
Kaj pa mi? Tudi, če bi nas
pošteno odpravili, bi bil to za
nas velik šok in velika mera
nove politike. Tako pa, ali še
sploh kje preberemo, da se kje
dela oziroma lastnini pošteno?
Povsod same kraje, še enkrat
kraje — vlada pa nič!
Končno jim je tudi vlada
obrnila hrbet in izračunala ne-
smotrno dolgoročno vlaganje
v ta projekt. S tem jih bo konč-
no prisilila, da bodo sami po-
skrbeli zase, tako kot smo mo-
rali mi vsi in si kruh služiti
sami s svojimi rokami pod tak-
tirko novih lastnikov, ki bodo
»našo železarno« kupili skoraj
zastonj !
Ob vsem tem pa smo že tako
daleč, da se mora zamisliti ta-
ko železarna kot vlada in nam
končno že izplačati razliko
osebnega dohodka po kolek-
tivni pogodbi - danes, in ne čez
50 let s kakšnimi papirji!
Firme, ki me je po 23 letih
delovne dobe postavila neu-
smiljeno na cesto, kot da me
nikdar ni bilo, s svojim denar-
jem nisem več pripravljen kre-
ditirati in zato zahtevam iz-
plačilo v gotovini, kakor tudi
odgovor kogarkoli, ki se čuti
za to moralno in materialno
odgovornega. Seveda, v koli-
kor kakšen tak pri nas sploh še
obstaja?!
IVAN KOROŠEC,
Škof j a vas
Narod naš
spomine hrani
Zopet so poslanci levo
usmerjenih strank: SNS,
ZLSD in LDS z zavrnitvijo
Henigmanovega (SKD) pred-
loga, da zajame zakon o po-
pravi krivic vse žrtve vojne,
ter vojnega in revolucionarne-
ga nasilja - torej tudi preživele
domobrance, preprečili korak
k udejanjanju prepotrebne na-
rodne sprave. V državnem
zboru se je ponovno od'poslan-
cev imenovanih strank vsul
plaz krivičnih očitkov in ob-
tožb na račun redkih prežive-
lih domobrancev. S tem deja-
njem zavrnitve predloga, so
slovenski in širši javnosti po-
novno dokazali ne samo to, za
zavračajo spravo, ampak so
pokazali tudi polno mero so-
vraštva do žrtev komunistič-
nega nasilja in svojo privrže-
nost ter lojalno naklonjenost
do revolucionarjev, ki so nasi-
lje ukazovali in vršili. Ker pa
KJE BOMO ZBIRALI
CERTIFIKATE?
PREDVIDENA VPISNA MESTA
Enote SKB BANKE d.d.:
Ljubljana, Ajdovščina 4, BTC, Šmartiska 152a,
Slovenska 56, Šiška, Celovška 264,
Zupančičeva jama, Robbova 14,
WTC, Dunajska c. 156, Bled, Ljubljanska 4,
Brežice, Prvih borcev 33, Celje, Vrunčeva 2a,
Cerknica, C. na Jezero 11,
Črnuče, Dunajska cesta 399,
Domžale, Ljubljanska 88,
Gornja Radgona, Partizanska 42,
Grosuplje, Kolodvorska 2, Kamnik, Titov trg 9,
Kočevje, Trg zbora odposlancev 18,
Koper, Ferrarska 6, Kranj, Koroška c. 5,
Staneta Žagarja 30, Krško, Krških žrtev 51,
Lendava, Partizanska 20, Litija, Jerebova 14,
Maribor, Ljubljanska 9b,
Metlika, Kidričevo naselje, blok 4,
Mozirje, Na trgu 19,
Murska Sobota, Kocljeva 14,
Nova Gorica, Tolminskih puntarjev 4,
Novo mesto, Novi trg 3, Glavni trg 10,
Ormož, Ljutomerska 7,
Postojna, Ljubljanska 5a,
Radovljica, Sercerjeva 18,
Ribnica, Kolodvorska 9a,
Sevnica, Glavni trg 28,
Škofja Loka, Novi svet 22, Trebnje, Rimska 6,
Vrhnika, Cankarjev trg 8,
Zagorje, Cesta zmage 1,
Zalog, Agrokombinatska 2,
Žalec, Savinjska c. 12,
Enote POSAVSKE BANKE d.d., KRŠKO:
Krško, Trg M. Gubcal,
Brežice, C. prvih borcev 31,
Sevnica, Trg svobode 6
Enote SAFE INVESTaSL:
Ljubljana, Šmartinska 130, Celje, Kidričeva 3,
Idrija, Vojkova 8a, Koper, Pristaniška 14,
Krško, C. krških žrtev 132b,
Maribor, Prešernova 1,
Murska Sobota, Slovenska 42,
Nova Gorica, Vipavska c. 13,
Novo mesto, Novi trg 5a - Nova hiša,
Ptuj, Potrčeva c. 65,
Slovenska Bistrica, Trg Alfonza Šarha 1,
Velenje, Efenkova 61
Enote PTT Slovenije
Sedež ATENE, Ljubljana, Slovenska 56
Sedež SILVI, Ljubljana, Slovenska 56
in v "potujočih uradih"
zgoraj navedenih pravnih oseb.
ATENA
Pooblaščena družba
za upravljanje investicijskih skladov
Ljubljana. Slovenska cesta 56
TaWon: 061 323 672
Št. 28 - 14. julij 1994
23
so poslanci imenovanih strank
tako sovražno naravnani do
žrtev komunističnega nasilja,
oomeni njihova sovražna drža
žalitev do vseh, ki te žrtve poz-
namo, cenimo, spoštujemo in
ljubimo.
Naj že enkrat poslanci ime-
novanih strank in privrženci
ter zagovorniki komunizma, ki
kakor papige ponavljajo svojo
50-letno lajno o tem, da so bili
domobranci kolaboracionali-
sti, ker so se po dolgem obo-
tavljanju uprli komunistične-
mu divjanju, odgovorijo: zakaj
so komunisti brez vsakega
vzroka in povoda že v letu
1942 mučili in pobili nad 1000
zavednih Slovencev, med nji-
mi kar nekaj deset duhovni-
kov? Komunisti niso krivi sa-
mo za povojne množične pobo-
je in pokole, ampak prav tako
za vsa medvojna revolucionar-
na grozodejstva nad lastnim
narodom, o čemer pričajo
ohranjeni dokumenti v črnih
bukvah in drugod. V samoo-
brambi nekomu očitati kola-
boracijo je nesmiselno in kri-
vično. Naravnost odvratno in
absurdno je, da ta očitek stal-
no ponavlja tista stran, ki je
prostovoljno prijateljsko kola-
borirala z enim od naj grozovi-
te j ših trinogov - Stalinom, ki je
v vrsti narodov hotel podjar-
miti in uničiti tudi slovenske-
ga. Tito in drugi Stalinovi
nöanci na sn slovenskemu na-
rodu lagali, kako je v SZ pod
Stalinovim boljševizmom lepo
živeti.
,Čeprav je dr. Bučar leta 90,
kot predsednik parlamenta
razglasil konec revolucije, pa
dejanja kažejo, da se ta v neki
obliki po volitvah 92 spet na-
daljuje. Kaj pa je to drugega
kot nadaljevanje revolucije
v mirnodobni čas, da privržen-
ci komunističnega sistema ti-
stim, ki obelodanijo resnico,
anonimno grozijo s smrtjo. Ra-
zlika je ta, da so nekdaj revo-
lucijo slavili in se z njo hvalili.
K^r pa jo danes zanikajo, naj
у^л^а	V* wnv. jé ¡51V.C1
uspel v Državnem zobru
s predlogom, da se ne imenuje:
komunistično nasilje - torej,
bomo rekli, da so bili vsi od
komunistov pobiti, mučeni, po
krivem obsojeni, maltretirani,
razlaščeni, pregnani itd.: žrtve
komunistične ljubeznivosti).
Zato se ne gre čuditi, da so
poslanci levih strank v Držav-
nem zboru zavrnili Henigma-
nov (SKD) predlog o poravna-
vi vseh krivic in tako tudi za-
vrnili ponujeni korak k spravi.
IVAN GLUŠIČ,
Mozirje
Jožef Jarh
(Rajh) zopet na
pohodu
Da se je zeleni Joži (Jožef
Jarh), še vedno živa, najbolj
Popularna, spotakljiva celjska
legenda, dodobra vtisnil v na-
rodov spomin, je potrdil tudi
sredin (29.6.1994) anticentra-
hstični shod »njegove« Stran-
ke enakopravnih dežel (SED),
ki pa je v nasprotju s trditvami
ш videzom, tako kot nedavni
državni referendum za krajev-
no samoupravo povsem uspel:
ljudstvo je neposredno in na
civiliziran, demokratični na-
čin, spontano izrazilo svoje is-
kreno mnenje in razpoloženje,
saj se je tokrat shoda, na Glav-
nem trgu v Celju udeležilo cca.
ljudi z gosti vred.
S strokovno razdelano idejo
o deželni ureditvi Republike
Slovenije, se je Jožef prvič so-
očil jeseni 1992 v drugi številki
želenega biltena - glasila Zele-
Celja (katerega avtorstvo
in л ni m°gel prilastiti) in
J° °Y tam tudi pobral ter upo-
nl l sv°j Ponovni politični
»askok na poslansko plačo,
nnuniteto ter lastne plesno-
»nonetamo-makroj ske mal-
verzacije, kar smo mu, za to
; Javnih medijih oblateni, od-
govorni člani 2. julija 1992 tu-
Preprečili.
Dejanski avtor navedenega
Pnspevka je g. Drago Černič. i
Izvirno vsebino je IO ZC pred-
ložil tudi IO in predsedstvu,
takrat še Plutovih Zelenih
Slovenije. Žal je Jarh iz tega,
še enega iz niza številnih pla-
giatov, naredil spakedranko in
ustanovil novo stranko.
Dokler je bil samopašni
predsednik Zelenih Celja in
Zelenih celjske regije, je praz-
nik strankino blagajno ter za
dosego svojih dvomljivih oseb-
nih koristi in užitkov izkrivljal
znanje in poštena prizadeva-
nja ostalih članov stranke in
volivcev nasploh. Če bi po ka-
kem čudežu nad deželami
»Zvezne republike Slovenije«
zavladal Jožef Jarh rajh, bi
morala iz zgoraj navedenih ra-
zlogov, ysaka dežela ustanovi-
ti svojo lastno emisijsko banko
za kritje njegovih stroškov, saj
je bil pri Zelenih Celja največji
ekspert za samodrejanje, sa-
mopodpisovanje in samoizpla-
čevanje potnih nalogov.
Pričujoče navedbe nikakor
niso uperjene proti ostalim
članom SED in njihovim pri-
zadevanjem (ki naj tudi v bo-
doče ostajajo v civiliziranih in
zakonitih okvirih), niti jih ka-
kor koli ne primerjamo ali
enačimo z njihovim kompro-
mitiranim predsednikom. Kri-
vi (ali ne), so le toliko, v koli-
kor so si na svoja pleča nadeli
breme in madež Jožefa Jarha,
ki so ga do juhja 1992 zaradi
nepoznavanja prenašali in žal
skoraj prepozno spregledali
tudi ZC. Razkrinkan je bil
v glavnem po njegovi lastni
zaslugi in zaslugi v javnih me-
dijih oblatenih članov IO ZC
(Flis, Černč, Kerš, Kavšek in
Kovačič, ki ga Jarh nikjer ne
navaja), ki smo njegov zeleno-
plesno-monetarno-makro j ski
rajh prekinili po hitrem zako-
nitem postopku. Podrobnejši
informacije sledijo na tiskovn:
konferenci v bližnji prihod-
nosti.	Bivši član ir
predsednik ZC
PAVEL KAVŠEK
Celi«
družbenega
knjigovodstva
ovirajo pri delu?
Neodvisnost-KNSS je za-
skrbljena zaradi indolentnosti
slovenske vlade do nekaterih
negativnih pojavov, na katere
je opozarjala že Neodvisnost-
KNSS in kasneje potrdila
SDK v svojih ugotovitvah.
Prav tako se sprašujemo, zakaj
Državni zbor ni reagiral takoj,
ko je izvedel, da je Banka Slo-
venije zavrnila zahteve SDK,
da ji posreduje informacije
o odlivu kapitala v inozemska
podjetja slovenskega porekla.
V sklopu tega vprašanja se
nam postavlja dilema, zakaj
Vlada republike Slovenije še
vedno zavlačuje s spremembo
Zakona o deviznem, poslova-
nju, ki bi v veliki meri uredil
in razčistil odnose med Službo
družbenega knjigovodstva in
Banko Slovenije?
Od predsednika Vlade Jane-
za Drnovška zahtevamo, da še
v tem mesecu Državnemu zbo-
ru pošlje spremembo Zakona
o deviznem poslovanju. Tu mi-
slimo na odpravo sporne do-
ločbe v tem zakonu, ki ne omo-
goča deviznim inšpektorjem in
davčnim organom sprotne
kontrole odliva in priliva ka-
pitala oz. blaga.
Dokler bodo v Zakonu o de-
viznem poslovanju tako škod-
ljive določbe, kot je ta, po ka-
teri naj bi davčni organi in de-
vizni inšpektorat predlagal
vladi obliko, roke in metode
zajemanja podatkov iz banč-
nih in carinskih virov za letoš-
nje leto najkasneje do 30. ja-
nuarja 1995, se tatovom ni po-
trebno bati kazenskih sankcij.
Da se je v zakon pretihota-
pila takšna določba, ki direkt-
no spodbuja k kraju družbene-
ga premoženja, nosi glavno
krivdo Ministrstvo za finance,
objektivno pa tudi predsednik
Vlade.
V Neodvisnosti-KNSS oce-
ijujemo, da je Služba družbe-
nega knjigovodstva edina
ustanova, ki jo plačujejo dav-
koplačevalci iz svojega žepa,
ki je s konkretnimi podatki in
neizpodbitnimi dokazi opozo-
rila na izreden obseg bega
družbenega kapitala v ino-
zemstvo in na ogromno oško-
dovanje družbene lastnine in
s tem delavcev v domovini.
Zavoljo tega bi ukinitev Služ-
be družbenega knjigovodstva
v tem trenutku družbene tran-
zicije, bilo nadvse neprimerno
in škodljivo za interese de-
lavcev.
Neodvisnost-KNSS opozar-
ja, da bi z nezakonito olastni-
njeno družbeno lastnino, ki
bo, ko bo izvedena revizija,
v vseh predvidenih podjetjih,
po napovedih znašala okoli
1 milijardo DEM, lahko doka-
pitalizirala	prepotrebna
obratna sredstva v vrsti podje-
tij s perspektivnimi proizvod-
nimi programi.
- S tem bi zagotovili ohrani-
J"*""J -Pu-uuu delovnih
.FS&v.drueih Dodietivb n*hi
izplačilo plač in drugih pre-
jemkov v skladu z določbami
kolektivnih pogodb.
V interesu delavcev in čla-
nov Neodvisnosti-KNSS je, da
Služba družbenega knjigovod-
stva deluje najmanj v taki
obliki in s sedanjimi pristoj-
nostmi toliko časa, dokler ne
bo končan proces lastninjenja.
Sklicevanje pobudnikov
ukinitve SDK med samim pro-
cesom lastninskega preobliko-
vanja družbene lastnine, češ
da imajo Računska sodišča tu-
di na Zahodu, je po oceni Ne-
odvisnosti-KNSS navadno de-
magoško sprenevedanje. Ra-
čunska sodišča tam sicer de-
jansko obstajajo, vendar pa je
predpostavka njihovega učin-
kovitega delovanja kontrola
lastnikov nad poslovanjem po-
djetij. Le-to pa bomo pri nas
dobili šele čez 5 let ali še kas-
neje.
Po podatkih s katerimi raz-
polagamo, doslej kljub doka-
zanim kršitvam zakonov v ne-
kaj 100 podjetjih, ne poznamo
primera, ki bi bil pravno raz-
čiščen, odgovorne osebe pa
ustrezno kaznovane.
Neodvisnost-KNSS,
predsednik:
FRANCE TOMŠIČ
Pojasnilo
V Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Če je
mogoče, pripišite tudi tele-
fonsko številko, kamor vas
lahko po potrebi pokliče-
mo. Pismo ne sme presegati
45 tipkanih vrstic. Daljša
pisma bomo v uredništvu
krajšah tako, da ne bo pri-
zadet smisel sporočila.
Še opozorilo: po spreje-
mu novega zakona o javnih
glasilih, 23. aprila 1994, so
uredništva dolžna objaviti
le odgovor na objavljeno
informacijo ter popravek
objavljene informacije,
s katero sta prizadeta pra-
vica ali interes pisca,
o vseh ostalih pismih pa se
odloča v skladu z uredni-
ško politiko.
Kje ste, trgovci!
V občini Šmarje pri Jelšah
so ostale štiri vasi brez špece-
rijske trgovine: Beli potok, Pe-
čica, Lemberg in Gabernik.
Trgovina je obstajala že
v stari Jugoslaviji. Napravite
vsaj potujočo trgovino. Danes
v vseh zakotnih vaseh odpirajo
trgovine in dobro napredujejo.
Trgovci, znajdite se, ne bo vam
žal!
Želim vam veliko uspeha.
MARIJA POVALEJ,
Slovenj Gradec
Tovarišem apel
Tovariši veljaki tega veka,
kam razšli ste se v hipu? Za
vami le kupček dreka, ostal je
na zapuščenem kipu;
Tovariši veljaki, kje je cas,
ko ideja vaša je žarela. Naj da-
nes, vidim vaš obraz, če srca se
gore, kot so gorela.
Ideja rojena za slepe, je vid-
nim vzela življenje. Vam pol-
nila pridno žepe, nas pahnila
v trpljenje.
Tovariši veljaki tega veka,
vsaj še enkrat, samo za hip
- pojavite se in očistite dreka,
vašega idola zapuščen kip. _
MIRKO NIKOLIČ,
Grobelno
¿-mi-ivALÊ,
POHVALE
Upokojenci ne
mirujejo
Upokojenci, združeni v dru-
štvu upokojencev Sedraž, so
pri svojem delu dokaj aktivni.
Poleg dela v lastnem društvu
sodelujejo tudi pri delu gasil-
skega društva, rdečem križu,
društvu invalidov. Pa tudi pri
drugih delovnih akcijah v do-
mači krajevni skupnosti radi
priskočijo na pomoč oziroma
so pri delu aktivni prav oni.
Prijateljske stike pa so stkali
tudi s sosednjo krajevno skup-
nostjo, zlasti s Kulturnim dru-
štvom Marno, s katerim dobro
sodelujejo.
Poleg tega pa si vzamejo tu-
di čas za družabna srečanja, ki
jih običajno združijo s spozna-
vanjem kulturnih in naravnih
lepot naše domovine. Lahko
rečemo, da so doslej spoznali
kar mnogo kotičkov Slovenije.
Samo letos pa so že obiskali
ptujski konec in Kozjansko, se
podali na Gorenjsko, zdaj pa
že kujejo načrte za obisk Ko-
roške, pa tudi na Martina ne
bodo pozabili.
Preteklo nedeljo pa so za-
menjali avtobus za osebne av-
tomobile in peš hojo in se po-
dali v Govce, kjer so preživeli
lepo nedeljsko popoldne na pi-
kniku pri lovski koči. Srečanje
je s harmoniko popestril mladi
harmonikaš Miran, pripravili
so nekaj družabnih iger in se
spomnili tistih, ki jim pri delu
pomagajo.
Za prijetno popoldne so po-
skrbele prizadevne organiza-
torke piknika, članice DU Se-
draž, ki so lepo izpeljale akcijo
ter oskrbniki Lovske koče
v Govcah, družina Napret.
M. D.
Ekološko-ribiški
tabor Slivniško
jezero,
ali kako osnovnošolcem pri-
bližati naravo, jih naučiti ob-
čutiti in jo varovati
Slovensko ekološko gibanje
ter Ribiška družina Voglajna
z RTG Slivniško jezero, sta od
29. junija pa do 1. julija letos
pripravila za slovenske osnov-
nošolce ekološko-ribiški tabor
ob Slivniškem jezeru. Tabor je
bil jubilejni, saj je bil že deseti
po vrsti.
«p pa ie 39 izbra-
nih osnovnošolcev iz cele Slo-
venije. V bogatem programu
pod vodstvom mentorjev, pe-
dagogov in vzgojiteljev, go-
spodov Milana Strausa, Ervi-
na Koširja, Milana Hundata,
Jožeta Kovačiča, Albina Dol-
žana in Rada Lipica, so otroci
v bogatem programu spozna-
vali živalstvo in rastlinstvo te-
ga naravnovarstvenega rezer-
vata, tekmovali v ribolovu na
največjo ribo, predvsem pa se
seznanjali z varstvom in čuva-
njem narave in merili moči
v različnih športnih zvrsteh.
Za zaključek pa so pripravili
ribiški piknik za starše otrok,
ki so bili na taboru.
Organizatorji so tabor izpe-
ljali s sredstvi donatorjev, brez
materialne udeležbe staršev
otrok - udeležencev tabora.
In ker smo občutili navduše-
nje naših otrok do takšne pri-
reditve, se starši otrok zahva-
ljujemo prav vsem in vsakemu
posebej, ki so v organizacijo in
izvedbo tako široko zasnova-
nega tabora vložili delček se-
be. Hkrati pa želimo, da bi .
takšni tabori bili deležni širše
družbene podpore, saj je nji-
hov namen in cilj spoštovati
naravne danosti, ohranjati na-
ravo za danes in jutri.
Skozi taka in podobna sre-
čanja je namen organizatorjev
povsem dosežen. Saj izročila
po spoštovanju narave, nje-
nem ohranjanju in čuvanju,
vendarle sejejo na rodna tla.
Iskrena hvala torej organi-
zatorjem, pedagogom, mentor-
jem in vzgojiteljem 10. ekolo-
ško-ribiškega tabora ob Sliv-
niškem jezeru.
V imenu staršev 39. otrok
udeležencev Mladinskega
ekološko-ribiškega tabora,
ANITA OGULIN,
Ljubljana
Pohvala Društvu
invalidov občine
Žalec
Nadvse sem hvaležna za
izlet, ki ste ga pripravili za
težke invalide na Kozjansko.
V teh hudih časih je človek res
potreben duševne hrane kot
tudi razvedrila, saj prebiješ
tedne in mesece med štirimi
stenami. Vse dni, včasih tudi
noči, premišljujem, kako lepo
ste nas razvesehli. Na tem
izletu je bilo lepo, saj sem do-
mov prinesla lepe vtise.
Resnično sem hvaležna Dru-
štvu invalidov občine Žalec,
posebno moram pohvaliti go-
spo tajnico Vero Orlovič, pa
tudi gospoda predsednika DIO
Žalec Francka Ribiča, ki sta
bila tako prijazna do nas, tež-
kih invalidov in tudi do mene.
Iskrena hvala.
Včasih sem zelo rada priha-
jala v vaše društvo. Žal sedaj
ne morem brez spremstva ni-
kamor več, ker sem bolj kot ne
nepokretna.
Želim si, da bi nas, težke
invalide, na izletih vedno tako
lepo spremljali in nas razvese-
ljevali in bih tako dobri in pri-
jazni. V samem društvu DIO
Žalec vam želim veliko delov-
nih dni, tudi lepih sončnih dni,
predvsem pa zdravja!
Vedno se vas spominjam, in
vas lepo pozdravljam!
LIZIKA KRAGE LJ,
Petrovče
Št. 28 - 14. julij 1994
124
Še pred koncem lela opel tigra
Ob lanski predstavitvi opla
tigre (na sliki), avtomobila, ki
naj bi bil zgolj študija in dokaz
Oplovega pogleda v ne tako
oddaljeno prihodnost, se je
zdelo, da gre še za en avtomo-
bil, ki ga bodo odpeljali v mu-
zej. Sedaj pa je jasno, da bo
oktobra letos stekla serijska
izdelava in tudi prodaja tega
avtomobila.
Nastal bo na osnovi lani ob-
novljene corse (skupna dolžina
393 centimetrov), zunanja po-
doba pa kaže na ugodno kom-
binacijo velikih stekel in road-
stersko ukrojene pločevine.
Motorja bosta za začetek dva:
1,4-litrski z močjo 90 KM in
1,6-litrski štirivaljnik, ki bo
zmogel 109 KM (to je motor, ki
je sicer namenjen za corso
GSi). Serijsko bo tigra oprem-
ljena z dvema zračnima var-
nostnima blazinama, piroteh-
ničnimi zategovalniki var-
nostnih pasov, zavornim siste-
mom ABS ipd. Po sedanjih na-
povedih, ki pa so predvsem
ugibanja, naj bi osnovna razli-
čica tigre stala nekako 25,
zmogljivejša izvedenka pa
manj kot 30 tisoč mark.
Najhitrejšega
jaguarja bo
poganjal
bencinski
šestvaljnik
Britansko-ameriški Jaguar
(lastnik je ameriški Ford) se
pripravlja na predstavitev
najhitrejšega jaguarja XJ 6.
Tega bo poganjal šestvaljnik
z gibno prostornino štiri litre,
313 KM in turbinskim polnil-
nikom, kar pomeni, da bo avto
zmogel pospešiti do 100 km/h
v pičlih šestih sekundah. To je
za razmeroma težko vozilo ze-
lo zadovoljiv dosežek, prav ta-
ko hitrost 270 km/h. S temi
zmogljivostmi bo jaguar XJ
6 pravzaprav hitrejši od limu-
zine XJ 12 (dvanajstvaljni mo-
tor), dovolj privlačna pa naj bi
bila tudi cena - nekako 120 ti-
soč mark.
Suzuki alto v novi karoserijski
podobi
Novi suzuki alto (na sliki) je
evropsko premiero doživel
v letošnji Ženevi, slovensko na
nedavnem avtomobilskem sa-
lonu, domačim kupcem pa naj
bi bil po sedanjih napovedih
naprodaj proti koncu leta.
Suzuki alto je bil vse doslej
dovolj uspešen avtomobil (pr-
vič so ga izdelali leta 1978, do-
slej pa že več kot 538 tisoč
vozil), sedanja karoserijska in
siceršnja pomladitev pa je se-
veda boj za boljši tržni uspeh.
To je trivratna kombi limuzina
zmerno sodobne oblike,
s skupno dolžino 3495-mili-
metrov in 2335-milimetrsko
medosno razdaljo. V avtomo-
bil vgrajujejo bencinski štiri-
valjnik z gibno prostornino
993-kubičnih centimetrov in
39,5 kW/52,9 KM pri 6500 vrt-
ljajih v minuti. Slovenski
predstavnik Suzukija, Suzuki
Wolf in partnerji, seveda pri-
čakuje dobro prodajo tega
majhnega avtomobila, pri če-
mer naj bi bil naprodaj za
manj kot 20 tisoč mark.
Konsignatorji dovolj ugodno
Ce za letošnje tri mesece
upoštevamo le prodajo oseb-
nih avtomobilov preko urad-
nih zastopnikov tujih avtomo-
bilskih tovarn (brez sivega
uvoza), potem so lahko kon-
signatorji zadovoljni. Šestind-
vajset zastopnikov je namreč
do 31. marca prodalo 6500 tu-
jih avtomobilov, kar je sicer
manj kot lani v tem času, ven-
dar vseeno zadovoljivo.
Med konsignatorji je bil se-
veda najbolj uspešen ljubljan-
ski Avtoimpex, ki je Sloven-
cem v tem času prodal 1556
škod, pri čemer je bil prav
v marcu posel s češkimi avto-
mobili daleč najugodnejši (632
avtomobilov). Avtoimpexu
sledi prav tako ljubljanski La-
da Avto, ki je na slovenskem
avtomobilskem trgu v tem ča-
su našel 1000 kupcev ruskih
avtomobilov. Prav Lada Avto
in Avtoimpex sta z ladami in
škodami najbolj pripomogla
k dokaj ugodnim prodajnim
rezultatom in najverjetneje bo
vrstni red vsaj na prvih dveh
mestih (ko gre za konsignator-
¡e) ostal bolj ali manj nespre-
menjen vse do konca leta. Nad
prodajo volkswagnov, seatov
л audijev, ki jih pri nas urad-
io ponuja Porsche Inter Auto,
;e seveda ne kaže pritoževati
747 avtomobilov), gotovo smo
ahko zadovoljni tudi s tistim,
car sta letos ^тЧ^Гмакаг
tfntnrs (Ford) m Auto MaKar
dal po 434 fordov oziroma fi-
atov in povsem realna je dom-
neva, da oba zastopnika z le-
tošnjimi prodajnimi rezultati
ne bosta prav bistveno zaosta-
jala za lanskimi. Obe domači
tovarni, torej Revoz in Cimos,
sta do konca marca prodali
približno petino tistega, kar se
jima je posrečilo lani. Tako so
Novomeščani za renaulte nav-
dušili 3332 kupcev pod Kara-
vankami, Koprčani pa za ci-
troene 1144. Za Cimos je bil
letošnji tretji mesec najuspeš-
nejši doslej, za Novomeščane
pa nekaj skromnejši (ugodnej-
ša je bila prodaja v februarju),
vendar skoraj ni pravih mož-
nosti, da bi dosegli lanski po-
slovni rezultat.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je
uspel zbrati okoli 650 vozil. Prodajo avtomobilov so organizatorji
ocenili kot solidno, natančnih podatkov o prodaji pa nismo prejeli. Na
tokratnem sejmu je bilo tudi veliko kupcev iz tujine, med katerimi so
prevladovali zlasti tisti iz republik nekdanje Jugoslavije, ki se v glav-
nem odločajo za nakup ruskih Lad ali vozil Crvene Zastave iz
Kragujevca.
Načrti VW, Audija, škode in
Seata do leta 2000
Nemški avtomobilski kon-
cem, ki združuje štiri avtomo-
bilske znamke (Volkswagen,
Audi, Seat in Škoda), si seveda
obeta boljše čase, po drugi
strani pa je skoraj do podrob-
nosti jasno, kaj in kako naj bi
delali do konca tisočletja. Na-
črtov je veliko, veliko naj bi
bilT°et"f tlk-predkoledarsfdm
bodo postavi-
li na ogled audi A4, zamenjavo
za sedanji audi 80. Povsem nov
bo polo, še vedno najmanjši
avtomobil pri Volkswagnu.
Prihodnje leto se bodo posta-
vili z novo velikoprostorsko li-
muzino (Volkswagen), na voljo
bo tudi avant A4, obnovili naj
bi škodo favorit, nekaj novosti
bo tudi pri španski tovarni Se-
at. Leta 1996 bo povsem ob-
novljen passat, Volkswagen bo
končno rodil novi mestni avto-
mobil, pri Audiju si bodo omi-
slili športnika z oznako S4, pa
malčka A3, največji audi A8
bo na voljo tudi kot kupe, pri
Škodi bodo prenovili formana,
nova bo Seatova marbella. Čez
nekako tri leta, torej 1997, pri-
de na vrsto prenova golfa (to-
rej golf IV), na novo bodo ka-
roserijsko oblekli audija A6,
dodali bodo še a vanta A6,
medtem ko bo A4 naprodaj tu-
di kot kupe. Leta 1998 se bo na
cesti končno prikazal novi
hrošč, ki ga sedaj poznamo še
kot concept I, pojavil se bot
udi СГП If li-""" ,-*-- j"
pri Škodi si bodo menda omi-
slili kombi. Tik pred iztekom
tisočletja bo pri kupcih tudi
hrošč v kabrioletski izvedenki,
golf variant ali karavan je tudi
predviden za obnovo, nova bo
ibiza. Na sliki: audi A8 kupe,
avtomobil prestižnejše vrste.
Zgolj za nekatere
lamborghini diablo SE 30
Lamborghini diablo SE 30
(na sliki) je avtomobil, za ka-
terega večina zmore najti zgolj
presežnike. To je nova izve-
denka športnika, prva po ti-
stem, ko je nekdaj italijanski,
nato ameriški in sedaj indone-
zijski Lamborghini zamenjal
lastnike.
Diablo SE 30 ponuja obliko,
ki je pač ni mogoče prezreti,
vendar so še bolj vznemirljive
vozne lastnosti oziroma zmog-
ljivosti. Avtomobil poganja
sredinsko nameščeni dvanaj-
stvaljnik s po štirimi ventili na
valj, gibno prostornino 5707
kubičnih centimetrov, 525 KM
pri 7.100 vrtljajih v minuti ter
navorom 428 Nm pri 5.900 vrt-
ljajih v minuti. Skoraj 1,5 tone
težko vozilo tako zmore naj-
večjo hitrost 330 km/h, do 100
km/h pospeši v točno štirih se-
kundah. Kot je nekako v nava-
di, je cena manjša skrivnost,
vendar je dovolj znano, da si je
mogoče takšen avtomobil omi-
sliti za nekako 600 do 700 tisoč
mark. In da se je pri tem treba
postaviti tudi v nekaj krajšo
vrsto, je prav tako res.
Št. 28 - 14. julij 1994
25
Nov premik v organizaciji
Združenje radijskih postaj Slovenije po novem
Združenje radijskih postaj
Slovenije, katerega članice
so lokalne in regionalne slo-
venske radijske postaje in
katerega osnovni skupni
projekt je Festival radijskih
postaj Slovenije, namenjen
prikazu in tekmovanju ra-
dijske produkcije, v zadnjih
dveh letih pa tudi skupne ra-
dijske oddaje: mesečni pogo-
vori s predsednikom države,
premierom in predsednikom
državnega zbora, je prešlo
v novo razvojno fazo. Zdru-
ženje bo postalo društvo,
pravna oseba s svojim žigom,
tako da bo še bolj formalizi-
ralo in »institucinaliziralo«
svoje delovanje.
Posledica nove usmeritve,
ki presega dosedanjo nefor-
malno organizacijo, je kom-
pleksnost dejavnosti Zdru-
ženja, skupnih interesov in
projektov in pika na i raz-
pravam in polemikam na
zadnjih skupščinah Združe-
nja o njegovem statusu in
prihodnosti, smiselnosti nje-
govega delovanja in ciljih.
Združenje, ki povezuje prak-
tično vse slovenske lokalne
in regionalne radijske posta-
je in ki se je že uveljavilo kot
4. nacionalna mreža, prepro-
sto ne more več delovati kot
neformalna združba, če želi
v novih »medijskih« razme-
rah z uveljavitvijo Zakona
o javnih glasilih in Zakona
o RTV Slovenija ohraniti
svoj vpliv in zaščititi intere-
se svojih članic.
Področij, na katerih ima
Združenje pomembne nalo-
ge, je zares veliko: Sporazum
o ustanovitvi in delovanju
Združenja, ki ga mora
skupščina še potrditi, zahte-
va skupno nastopanje do fi-
nančnih problemov in skup-
nih porabnikov storitev,
oblikovanje skupnih stališč
in sodelovanje pri program-
skih, tehničnih in ekonom-
skih vprašanjih, skupno na-
stopanje do državnih orga-
nov, gospodarske zbornice,
društva novinarjev, politič-
nih strank, sindikatov in
drugih javnih ustanov ter
združenj, skupno nastopanje
do RTV Slovenija in radij-
skih postaj doma in v tujini,
ki niso članice Združenja,
oblikovanje skupnih stališč
do nacionalnih programov
ter strokovnih tehničnih
služb (oddajniki, PTT).
Glavna dejavnost Združe-
nja seveda ostaja Festival
radijskih postaj in skupne
radijske oddaje, Združenje
pa bo pripravljalo tudi stro-
kovne in aktualno-politične
seminarje.
Najvišji organ Združenja
je skupščina, vsaka članica
Združenja pa ima v skupšči-
ni enega predstavnika.
Skupščina, ki se sestaja več-
krat na leto, je sklepčna, če
je navzočih najmanj dve
tretjini delegatov, odloča pa
z večino prisotnih delegatov.
Sklicuje in vodi jo predsed-
nik Združenja, to pa je sedaj
glavni in odgovorni urednik
Radia glas Ljubljane Aleš
Kardelj. Njegova namestni-
ca je Irma Benko, direktori-
ca Podjetja za informiranje
iz Murske Sobota, v katerega
sestavi je tudi tamkajšnji ra-
dio Murski val.
Skupščina ima tudi izvršni
odbor, ki je njeno operativno
telo, njegova člana po polo-
žaju pa sta predsednik in
podpredsednik Združenja.
Mandat izvršnega odbora
skupščine traja 4 leta, pred-
sednika in podpredsednika
pa dve leti. Združenje ima
tudi svoje sekcije (za zdaj
dve, propagandistov in teh-
nikov) in komisije, ki deluje-
jo samostojno, vendar so
dolžne spoštovati stališča in
odločitve skupščine ter so
dolžne skupščini poročati
o svojem delu najmanj en-
krat letno.
Osrednja letna skupščina
je ob vsakoletnem Festivalu
radijskih postaj Slovenije,
katerega prireditelj je letos
Radio Celje. Ob vse bolj od-
mevnem medijskem dogod-
ku v Celju je zato pričakova-
ti, da bo Združenje na osnovi
redefiniranih izhodišč iz
Sporazuma o ustanovitvi in
delovanju Združenja radij-
skih postaj Slovenije tudi
simbolično odprlo novo po-
glavje svojega delovanja.
ROBERT GORJANC
Združenje radijskih postaj
Slovenije sestavlja 21 članic:
Koroški Radio Slovenj Gra-
dec, Murski val, Radio Cer-
kno, Radio glas Ljubljane,
Radio Kranj, Radio Posavje-
Brežice, Radio Ptuj, Radio
Sevnica, Radio Šmarje pri
Jelšah-Stajerski val, Radio
Trbovlje, Radio Triglav Jese-
nice, Radio Velenje, Radio
Žiri, Studio D Novo mesto,
Radio Marš Maribor, Radio
Študent Ljubljana, Radio
Morje, Radio Radlje, Radio
Ormož, Radio Sraka in Ra-
dio Celje.
Radio Celje odkriva in spoznava
V poletni programski shemi je Radio Celje znova začel akcije na terenu. Lani smo se skrivali
v zanimivih krajih, letos pa so kraji znani, zato pa skrivamo predmete, ki so značilni za ta okolja,
vmes pa podeljujemo še nekaj praktičnih nagrad. Ob tem lahko poslušalci izvedo veliko zanimi-
vega o krajih, ki so vredni obiska, in tamkajšnjih ljudeh. Prvi dve skrivalnici predmetov je na
Rogli in v skansenu v Rogatcu opravila Mateja Podjed, včeraj je skrivala predmete Vesna Lejič, ki
je bila v Rogatcu asistentka. Za dobro zvezo je skrbel vodja tehnike na Radiu Celje Bojan Pišek.
Četrtek, 14. julija, 10.30
Mali 0
Brezplačna borza ponudb in potreb s Theom Bostičem tudi
poleti ostaja na programu. Poletje je čas, ko se tudi značilnosti
takšne borze nekoliko spremenijo.
Petek, 15. julija, 10.15
Filmski sprehodi
Za beg pred neznosno vročino so lahko primerne tudi klima-
tizirane kinodvorane. Če je na sporedu še dober film, toliko
bolje. Po dolgem poletnem dnevu pa se prileže tudi letni kino.
Kaj, kam, kdaj v oddaji, ki jo pripravlja Aleš Lednik.
Sobota, 16. julija, 20.00
Večerno-zabavni program
V Laškem se ta dan začenja največja slovenska turistično-
zabavna prireditev Pivo in cvetje. Kot vsako leto je tudi tokrat
bogata zasedba nastopajočih. Vrhunec, morda spet z rekordnim
obiskom, bo čez teden dni, z začetka prireditve pa se bo oglašal
Tone Vrabl.
Ponedeljek, 18. julija, 20.00
Vrtiljak polk in valčkov: Ansambel Tonila
verderberja
Znova zanimiv gost v oddaji, ki jo pripravlja Tone Vrabl. Dve
uri prijetne glasbe in kramljanja, primerno za večerne urice na
balkonu ah vrtu.
Brane Roncel
Festival Jazza v Križankah
Od srede do petka prejšnji
teden se je v ljubljanskih Kri-
žankah odvijal velik glasbeni
dogodek: tradicionalni 35. Fe-
stival jazza.
Letos je splet srečnih okoliš-
čin pripomogel, da smo si ime-
li priložnost ogledati in doži-
veti velikane jazza, ki sodijo
v sam svetovni vrh.
Ime Brane Rončel je tesno
povezano s to zvrstjo glasbe,
marsikdo pa verjetno ne ve, da
je Brane umetniški vodja tega
festivala, pa tudi Festivala
jazza v Münchenu, ki bo od 14.
do 28. julija. Prav to sovpada-
nje terminov je omogočilo na-
stop umetnikov tudi pri nas.
Brane Rončel bo torej gost
sobote oddaje Glasba je življe-
nje. O njem verjetno še ne ve-
ste vsega, zato vas vabimo na
srečanje v naši oddaji.
V nagradni igri ob 130-let-
nici Pivovarne Union smo na-
grade namenili: Jožetu Špelku
iz Krke, Janušu Smrekarju iz
Kamne Gorice ter Francki Tr-
ček iz Ptuja. Gorsko kolo pa še
čaka.
Ste že slišali za italijanski
pregovor »Boj se hudobnega
soseda in začetnika na violi-
ni«? Kako krivično! Vsak vir-
tuoz na violini je bil nekoč tu-
di začetnik...
Ali morda veste, kakšna je
razlika med radijsko postajo
in policijsko postajo?
Na radijski postaji si lahko
sam izbiraš program...
SIMONA H20
RADIJSKI SPORED
od 14. do 20. julija
RADIO CELJE
Četrtek, 14.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30 Mali
0,12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik
13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10
Glasbeni express, 17.00 Kronika, 18.00 Rock blok (Aleš Uranjek), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Petek, 15.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC
novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glas-
bene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija
tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Celjski magazin (Nada Kumer), 19.00
Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 20.00 Zaključek programa.
Sobota, 16.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.35 Domača melodija tedna, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika RS, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila,
8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 14.05 Glasba
je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski
biser, 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20, 19.00
Večerni športno-zabavni program, 24.00 Zaključek programa.
Nedelja, 17.7.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05
Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, Pribl 18.00 Zaključek
programa.
Ponedeljek, 18.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30
Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS,
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25
Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 Športni kviz, 12.00 BBC novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Glasbene želje,
14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos
RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Podalpski pop, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle, 19.30
Večerni program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone
Vrabl), 22.00 Zaključek programa.
Torek, 19.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.20
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00
Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, lll.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečaj-
nica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija
tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi
(RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 18.00
Zimzelene melodije, 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche Welle,
20.00 Zaključek programa.
Sreda, 20.7.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
RS, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo
OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika RS, 7.25
Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poro-
čilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05
Odkrivamo, predstavljamo, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 12.00
BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Napovednik, 13.10
Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00
Kronika, osmrtnice, 18.00 Pop loto, 19.00 Večerna poročila, 19.05
Deutsche Welle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek programa.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure,
ob nedeljah pa od 8.00 do približno 19.00 ure, na UKV frekvencah
95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Vesna Lejič, Mateja Podjed, Janez
Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel
Vodja tehnike: Bojan Pišek
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, fax: 441-032,
Studio: 441-310, 441-510.
Št. 28 - 14. julij 1994
26
ü/lelodiie moria in sonca
Prva tretjina letošnjega festivala Me-
lodije morja in sonca je že za nami. Prejš-
nji četrtek se je v novogoriški Perli zgodil
mednarodni tekmovalni večer, na kate-
rem so nastopili nekateri priznani glas-
beniki z evropske zabavno-glasbene sce-
ne. Med njimi sta bila tudi letošnja zma-
govalca za pesem Evrovizije, Irca Paul
Harrington in Charlie McGettigen.
Slovenske barve so precej neuspešno
zastopali Pop designovci in Helena Blag-
ne. Žirija je med petnajstimi nastopajo-
čimi izbrala najboljše; zmagal je italijan-
ski družinski kvintet Baraonna s skladbo
»I Giardini d'Alambra«, druga je bila
Nemka Alexis, tretje mesto pa sta osvoji-
la Maltežana Chris in Moira.
Večer mladih slovenskih glasbenikov,
starih do 19 let, bo jutri, 15. julija, na
mestnem trgu v Kopru. Dan kasneje bo
na istem prizorišču ob 21.30 finalni večer
MMS, na katerem bodo spet v večini sta-
ri znanci tega festivala. Faraoni se bodo
predstavili s skladbo »Mi ljudje smo kot
morje«, Irena Vrčkovnik bo zapela o »Si-
reni«, Napoleon o »Morski ptici«, Panda
se bo predstavila s skladbo »V novi dan«,
Victory pa s pesmijo »Poletne mačke«.
Dominik Kozarič bo prepeval »Brez nje«,
Majda Arh bo poskusila z »Oprosti mi«,
starosta Janez Bončina Benč pa s sklad-
bo »Abraham«. Tomaž Domicelj bo spet
prisoten, tokrat ne z Jamajko, ampak
z »Afrika, mama Afrika«, Damjana bo
zapela »Daj mi ljubezen nazaj«, Čudežna
polja se bodo predstavila z »Nono Valen-
tino«, Malibu samo z »Valentino«, Agro-
pop pa s skladbo »Kje si nocoj«.
Na zmago seveda računajo vsi, še naj-
bolj pa nepopravljivi optimist Tomaž
Domicelj, ki pravi, da bo »Afrika, mama
Afrika« zagotovo največja uspešnica le-
tošnjega poletja.
SŠ
Za Liubečno že
50 polfinalistov
Sedem predtekmovalnih na-
stopov izmed desetih, na kate-
rih izbirajo sodelujoče v dveh
polfinalih Zlate harmonike
Ljubečna 94, je že končanih.
Bih so v Plattlingu v Nemčiji,
Besnici pri Kranju, Slovenj
Gradcu, Nazarjah, Majeni pri
Sežani, Studencu pri Sevnici
in v soboto v Matkah pri Žal-
cu, sodelovalo pa je preko 265
harmonikarjev, kar je več kot
na podobnih prireditvah,
prejšnja leta.
V dve polfinali se je s teh
sedmih predtekmovanj uvrsti-
lo 50 harmonikarjev. Povsod je
bila udeležba dobra, obisk
izreden in organizacija odlič-
na. Zanimivo je, da so nasto-
pajoči vsako leto mlajši, letos
so imeli najmlajšega udeležen-
ca v Besnici pri Kranju, star je
bil komaj šest let. Do konca so
ostala še tri predtekmovanj a:
17. julija v Ratežu pri Novem
mestu, 24. julija v Cezanjevcih
pri Murski Soboti in 31. julija
v Dolenji Trebuši pri Idriji.
Najboljši z vseh desetih pred-
tekmovanj bodo nastopili
v dveh polfinalih, ki bosta av-
gusta v Rogaški Slatini in
Mengšu. Finalni nastop bo le-
tos prvič trajal dva dni, 10. in-
11. septembra na Ljubečni,
Zlata harmonika pa je uvršče-
na v mednarodni koledar fe-
stivalov CIOFF, ki deluje v ok-
viru UNESCA.
T. VRABL
ilmmm, fflmmm, nimmm, mmmm
Bog podrsava z nogo v ritmu skupine Crash Test Dummies
Iz kanadskih logov zadnjih
nekaj let, poleg zvezd stalnic
Bryana Adamsa in Neila Yo-
unga, ni bilo benda, ki bi tako
razburkal svetovno glasbeno
sceno, kot je to uspelo skupini
Crash Test Dummies z njiho-
vim drugim albumom »God
Shuffled His Feet« in seveda
s planetarnim hitom »Mmmm,
mmmm, nimm, mmmm«.
Vse skupaj se je začelo v ka-
nadskem mestu Winnipeg
pred šestimi leti. Brad Ro-
berts, takrat še študent filozo-
fije, je skupaj s prijatelji usta-
novil skupino, ki je ob viken-
dih v lokalnem klubu preigra-
vala čudaške priredbe skladb
Alice Cooper j a in stare irske
pesmi. Po dveh letih tovrstne-
ga početja je Bradu in njegovi
ekipi uspelo posneti demo ka-
seto, ki so jo nato ponudili
v poslušanje vsem večjim ka-
nadskim založnikom. Ti so
skupini sicer priznavali inova-
tivnost in nadarjenost, resnih
ponudb pa ni bilo, predvsem
zaradi besedil, kajti bila so
polna črnega humorja, pesi-
mizma in ironije.
Leto kasneje so vendarle na-
šli založbo Arista, ki je podpr-
la njihovo vizijo pop ročka, in
rezultat tega sodelovanja je
prvi LP »The Ghosts That
Hunt Me«. 350 tisoč prodanih
izvodov jim je sicer prineslo
precejšnjo mero popularnosti
v Kanadi. V Ameriki, in malo
kasneje še po vsem svetu, pa so
uspeli šele letos z že omenje-
nim drugim albumom, ki ga je
produciral Jerry Harrison (ex
Talking Heads). Po njegovi za-
slugi je na trenutke že kar ču-
daški zvok skupine (govorimo
seveda o pop bendu) posnet
zelo elegantno, tako da ustreza
zahtevnejšim poslušalcem in
tistim, ki so jim dovolj prijetne
melodije refrenov.
Crash Test Dummies - pevec
Brad Roberts, njegov starejši
brat in basist Dan, klaviatu-
ristka Ellen Reid, bobnar Mic-
hael Dorge in specialist za
v Kanadi precej eksotične in-
strumente (mandolino, harmo-
niko, marimbo) Benjamin
Darvill imajo velike načrte.
Nameravajo biti vsaj tako
slavni kot Bryan Adams in na
sceni tako dolgo kot Neil Yo-
ung. Trenutno so na turneji po
Ameriki skupaj z Elvisom Co-
stellom, kmalu pa naj bi jih
videli tudi na tej strani Atlan-
tika. To bo tudi zadnja prilož-
nost za slovenske promotorje,
da kanadski kvintet zvabijo
v našo deželo, preden postane
zares slaven.	SŠ
Šaleški odmev na Ptujski festival
V Cvetkovcih pri Ormožu je
bilo izbirno tekmovanje za na-
stop na finalu 25. festivala do-
mače glasbe na Ptuju v začet-
ku septembra. Od sedmih sku-
pin so se v finale uvrstile štiri:
Šaleški odmev iz Velenja, Gaj
iz Mozirja, Krim iz okolice
Ljubljane in Mladi Štajerci iz
Maribora.
Šaleški odmev (na sliki) je
tako po izdaji prve kasete »Po
plesišču naokrog« ter uspeš-
nem nastopu na Radiu Celje,
kjer se je s skladbo Domotožje
uvrstil v nadaljevanje oddaje
Domačih 5 kot zmagovalec
drugega kroga, dosegel še tret-
ji uspeh: prvič bo nastopil na
ptujskem festivalu. Trenutno
so nekateri člani ansambla na
dopustu, že prihodnji teden pa
jih čaka kar pet nastopov na
Pivu in cvetju v Laškem. Stro-
kovni vodja Šaleškega odmeva
Tone Videč je povedal, da bo-
do po nastopu v Laškem vse
sile usmerili v pripravo za čim
boljši nastop na festivalu, kjer
bo letos v treh dneh nastopilo
okoli 30 ansamblov. V Šale-
škem odmevu, ki je član KUD
Vinska gora, igrajo (spredaj)
Sandi Osetič (kitara), Marko
Videmšek (harmonika), (v sre-
dini) Jani Planko (pevec), Dar-
ja Gaber (pevka), Slavko Pod-
vratnik (klarinet in vodja an-
sambla), (zgoraj) Alojz Kotnik
(bariton in bas kitara) in San-
di Golavšek (trobenta).
T. VRABL
Studenček snema »Urško«
Oktet Studenček se je lotil
priprave svoje druge samo-
stojne kasete, na kateri bodo
večinoma pesmi skladateljev
Ipavcev in drugih slovenskih
avtorjev.
Kaseto snemajo v studiu
Zlati zvoki pri Igorju Podpe-
čanu. Devet pesmi so že posne-
li, tri pa še bodo v začetku
septembra. Vodja okteta Stu-
denček Ivo Knez je povedal, da
bodo kaseti dali naslov po
znani pesmi Urška, jeseni pa__
bodo pripravili več koncertov
in na njih tudi predstavili svoj
izdelek, ki pomeni uvod v pro-
slavljanje petnajstletnice ok-
teta, kar jih čaka prihodnje le-
to. Pri nastajanju nove kasete
znane vokalne skupine Stu-
denček sodeluje tudi NT&RC,
saj je oktet že več let stalni
gost dveh naših največjih ak-
cij, novoletnega obiska v celj-
ski porodnišnici in izleta 100
kmečkih žensk na morje.
TV
Parada domače glasbe v Vojniku
KUD France Prešeren iz
Vojnika in ansambel Francija
Zemeta ter dramska skupina
»Mali oder smeha« bodo pri-
pravili 1. parado domače glas-
be Vojnik 94, ki se bo v petek,
15. julija, pričela ob 18. uri.
Idejo za zanimivo priredi-
tev, ki naj bi postala tradici-
onalna, je dal Franci Zeme,
z njo pa želijo poživiti poletno
dogajanje v mestu ter vanj pri-
vabili veliko ljubiteljev dobre
domače glasbe. Na 1. paradi
domače glasbe bodo sodelovali
ansambel Staneta Mikole,
Cvet iz Radeč, Bratje Slatinek
iz Vitanja, Bistriški odmev,
ansambla Simona Legnarja in
Vinka Cverleta, Podkrajski in
Šaleški fantje, Polskavski
kvintet, Franci Zeme, Vigred
iz Laškega, oktet Petrol, har-
monikarji Francija Zemeta in
harmonikarka Tanja Cretnik.
Za humor bo poskrbel Fantek
iz Šoštanja, organizator pa
pripravlja tudi posebno prese-
nečenje. Udeleženci parade se
bodo zbrali pri zdravstvenem
domu in se od tam napotili
proti prireditvenemu prostoru
pri gasilskem domu. V paradi
bodo tudi kočije in kosci, pa še
kdo bo popestril to brez dvo-
ma zanimivo prireditev. Vsi se
bodo predstavili v pestrem
programu, za veselje po njem
pa bo skrbel ansambel Franci-
ja Zemeta.	TV
Pokaži, kaj znaš
V Dobju bo tamkajšnje pro-
svetno društvo 31.julija že
dvaindvajsetič pripravilo pri-
reditev Pokaži, kaj znaš. To-
krat se bo vse dogajalo na pro-
stem. Vabljeni so tako pevci
kot tudi ansambli, nastopil pa
bo tudi ansambel Francija Ze-
meta. Prireditev se bo začela
ob 15. uri, končala pa - kot se
spodobi — z zabavo, ki naj bi
trajala do enih zjutraj. G. S.
Najnovejši album že rahlo
pozabljene californijske pevke
ROBIN BECK bo posnet v stu-
diu Real World, katerega last-
nik je Peter Gabriel, ki bo tudi
producent projekta. Beckovo
poznamo predvsem po velikem
hitu iz leta 1989 »First Time«,
lansiranem v sklopu takratne
reklamne kampanje Coca-Co-
le. Po nekaj manjših uspešni-
cah je njena zvezda hitro ugas-
nila, dokler se nanjo ni spom-
nil Gabriel, pa si je Robin slu-
žila kruh kot spremljevalna
vokalistka v losangeleških
studiih.
Na prvem mestu angleške
lestvice malih plošč je že četrti
teden skladba »Love Is Ali
Around« britanskega pop
kvarteta WET WET WET. Tik
za njimi so Big Mountain s pri-
redbo »Baby, I Love Your
Way« in pa nepredvidljivi
THE PRODIGY s čudaško od-
trganim tehno komadom »No
Good«. Na lestvici velikih
plošč v Angliji kraljujejo teh-
no magi THE ORB s »Pomme
Fritz«, v Ameriki pa beli rap-
perji BEASTIE BOYS (na sli-
ki) in njihove bolne komuni-
kacije »111 Communication«.
Newyorški trio REEL 2 RE-
EL se po uspehu z mega uspeš-
nico »I Like To Move It« spet
vrača na lestvice. Tokrat s ko-
madom »Go On Move«, ki ga
je, kot večino ostalih, napisal
in produciral malokdaj ome-
njeni in videni tretji član sku-
pine Erick Morillo. Glasbo tria
na videospotih in živih nasto-
pih predstavljata le v Trinida-
du rojeni rapper Mark Quas-
hie in plesalka Lisette Maldo-
nado.
Neumrljiva darkerja Jim in
William Reid, ki delujeta pod
imenom JESUS AND THE
MARY CHAIN, sta se po eno-
letnem premoru spet vrnila
v studie, kjer snemata materi-
al za album »Stoned And Det-
hroned«, ki bo objavljen že 15.
avgusta. ■•
Na današnji dan, pred dalj-
nimi 92 leti, se je rodil WO-
ODY GUTHRIE, eden izmed
začetnikov v sredini šestdese-
tih precej popularne folk glas-
be. S številnimi sedaj že skoraj
ponarodelimi skladbami je
imel velik vpliv na delo Boba
Dylana, Petra Segerja, Joan
Baez in drugih zvezdnikov
folk ročka.
»The Real Things«, drugi al-
bum neustavljive dvojice
2 UNLIMITED, se prodaja še
bolje kot prvi, ki še vedno vi-
soko kotira na nekaterih
vzhodnoevropskih letvicah. Po
prvem hitu »The Real Thing«
sta Anita in Ray pripravljena
za naskok na sam vrh svetov-
nih lestvic z balado »Nothing
Like The Rain«.
V vsakoletni anketi revije
Playgirl je STING zasedel pr-
vo mesto na listi seksualno
najprivlačnejših zvezdnikov.
Za njim je Meat Loaf (na sliki),
ki je s svojimi 130 kilogrami in
izjemno energijo že lani nav-
dušil bralke te revije. Tudi Ed-
die Vedder, pevec grungerjev
Pearl Jam, je tik pod vrhom
najprivlačnejših, kjer se bo
najbrž, kljub nedavni poroki
z dolgoletno prijateljico Beth
Liebling, znašel tudi prihod-
nje leto. Bralke te ženske ver-
zije Playboya namreč že nekaj
let dajejo prednost poročenim
moškim.
Najnovejši izdelek ameri-
ških SPIN DOCTORS, veliko
ploščo »Turn It Upside
Down«, so kritiki raztrgali.
Doktorji na novem albumu
v večini skladb preigravajo
fraze s prejšnjega, v šestih mi-
lijonih izvodih prodanega al-
buma »Pocket Full Of Krypto-
nite«.
Skupina ABRAKADABRA
deluje že pet let, šele letos pa
jim bo uspelo izdati svoj prve-
nec. Večino materiala zanj so
kitarist Janez Jelovšek, klavi-
aturist Primož Ahačič, pevec
Tomaž Ahačič, basist Boštjan
Jurca in bobnar Dario Plesni-
čar posneli v studiu Napoleon
v Kamniku.
22. avgusta bo pri Mute Re-
cords, največji neodvisni za-
ložbi na svetu, izšla plošča
»Translovenija Express«. Na
njej bodo priredbe skladb le-
gendarnih KRAFTWERK, ki
so jih v zadnjih dveh letih na-
redili najvidnejši predstavniki
slovenskega tehna in alter
ročka.
STANE ŠPEGEL
Zmagoslavje Primorskih fantov
V Števerjanu je bil 24. festi-
val slovenske domače glasbe.
To je za Ptujskim naš drugi
najstarejši festival, svoj sedež
pa ima na drugi strani meje,
v Italiji.
Letos je nastopilo 27 ansam-
blov, zanimivo pa je, da prvič
samo dva s celjskega območja
— Savinjski kvintet iz Prebolda
in Cvet iz Radeč. Po mnenju
strokovne žirije je bil najboljši
ansambel festivala v celoti
Primorski fantje, ki bodo ko-
nec meseca in v začetku avgu-
sta dvakrat nastopili na Celj-
skem - v Prožinski vasi za ga-
silce in na Vinskem Vrhu ali
po novem pri Sv. Štefanu za
krajevno skupnost. Tako bo
možno »v živo« slišati to odlič-
no skupino, ki je lani na vseh
treh festivalih osvojila nagra-
de ter bila po mnenju revije
Kaj in njenih bralcev progla-
šena za najboljši ansambel
v Sloveniji.
Nagrado števerjanskega ob-
činstva je dobil ansambel Go-
riški fantje, za najboljšo vo-
kalno izvedbo Jože Skubic in
Slapovi, za najboljši kvintet
Laufarji, najboljši trio s pevci
je Krim, najboljši trio brez
pevcev Trio Svetlin, za naj-
boljše besedilo pa je bil nagra-
jen Ivan Sivec.
TV
Št. 28 - 14. julij 1994
27
Abrakadabra prihaja
Abrakadabra ni nikakršna
čarovnija, temveč čisto prijet-
na pop skupina petih fantov,
zbranih iz Ljubljane, Kranja
in Tržiča, starih približno 25
let.
Skupina se je kadrovsko
ustalila po Pop delavnici '92.
Starim glasbenim mačkom je
popolnoma jasno, da je pogoj
za delovanje stalna zasedba,
saj je ena začetnih faz vsakega
ansambla »obdobje nog« - ko
tisti, ki iz kakršnega koli ra-
zloga ne sodijo zraven, dobijo
izstop iz ansambla. Kranj sko-
ljubljanska glasbena naveza
ima to obdobje že za sabo, se-
daj se bodo lahko posvetili
resnemu delu.
Primož (klaviaturist), Janez
(kitarist), Dario (bobnar), To-
maž (glavni vokalist) in »veliki
boss« Boštjan (bas kitara) so
sklenili, da bodo še letos izdali
svojo debitantsko kaseto, saj
se jim je nabralo že kar precej
Poletnih 13
Radio Velenje pripravlja
v sodelovanju z velenjskim
Gostom in tednikom Kaj jutri,
v petek, 15. julija, ob 18. uri
pred Delavskim klubom glas-
beno prireditev Poletnih tri-
najst. Nastopili bodo Brendi,
Irena Vrčkovnik, Robi Hor-
vart, Sanja Mlinar, Magnet,
Miki Šarac, Danijel Smid,
Agata Šumnik-Zgonc, Milan
Petrovič, Prerod, Darko Kegl,
Manja Šalamun in Vlado
Cverle, na prireditvi pa bodo
izbrali najdebelejšo družino,
ki bo sodelovala v boju za
osebni avto.	US
materiala. Avtor večine skladb
je Boštjan Jurca, ki je obenem
tudi deklica za vse v bendu.
Od skladb, ki so jih ponudili
radijskim postajam, se najbolj
prijemljeta pesmici Copata in
Abrakadabra.
Kot glasbeni gostje so na-
stopili že v nekaterih televizij-
skih in radijskih oddajah ter
na večjih prireditvah, postali
so tudi reden gost Zlatega srč-
ka, največjega otroškega festi-
vala pri nas. Tudi sicer so ljub-
ljenci otroške publike, kar je
dobra dolgoročna naložba,
v glavnem pa igrajo za širok
krog ljudi. S kaseto bodo ver-
jetno počakali do jeseni, saj
v razprodanih poletnih termi-
nih ne bi ostalo dovolj časa za
promocijo in ostale stvari, ki
spremljajo izid.
Na letošnjem Zlatem srčku,
ki ga je spremljala tudi prire-
ditev Srčkov žur, so člani sku-
pine Abrakadabra kljub sla-
bemu vremenu zaigrali v živo
in predstavili zelo »poslušljiv«
pop, ki bo brez dvoma všeč
slovenskemu poslušalstvu. Si-
cer pa bomo verjetno tudi
o njihovi kaseti še spregovo-
rili.
Do takrat pa se pustite
Abrakadabri začarati v živo
na kateri od številnih priredi-
tev, saj bodo nastopali po vsej
Sloveniji, če pa bi jih kdo po-
treboval, lahko pokliče Bošt-
jana po telefonu (061) 273-021.
Baje čarajo tudi po telefonu.
SLA VC L. KOVAČIČ
Pop loto
Nihče ni napovedal pra-
vilnega vrstnega reda
skladb, nagrada, ki jo po-
darja sponzor oddaje Pop
loto, trgovina ORIS MASH,
je sedaj vredna že 15.000
SIT. Za skladbe, ki jih je
izbral Stane Špegel, lahko
glasujete v sredo, 20. julija.
Kupone pošljite na dopis-
nicah na naslov: Radio Ce-
lje, Prešernova 19, Celje.
Gas pa dolge luči
Muhe, Jci me zjutraj žgeč-
kajo, so neverjetno vztrajne,
vztrajnejše od katerekoli bu-
dilke do sedaj. Pa to ni edina
stvar ki me muči te dni. Že
samo dejstvo, da s temle po-
ročilom zamujam petindvaj-
set ur, ne bo nikogar tako
razveselilo kot urednike, ki
svoje zdravje v zadnjem času
poleg stresa, izpostavljajo
intenzivnemu klima zrače-
nju. In danes zjutraj sem tu-
di jaz ena sama klima napra-
va brez globinske orientaci-
je, počutim pa se kot sesalec,
kar nekje tudi sem, ki mu je
treba zamenjati vrečko. Pri
tem praznjenju pa je čisto
možno, da vsebino stresemo
kar mimo koša in tako neka-
ko naj bo tudi zdaj. Prizane-
sel bom najprej sebi in svoji-
ma najbližjima, ki sta z Ma-
retom odskakljala na trav-
nik ovohavat rožice in lovit
frizbi.
Lepi pozdravi prihajajo od
povsod, kjer bi se želel usta-
viti vsaj na kratek obisk, pa
je do počitnic izgleda vsaj
tako daleč kot do penzije, ta-
ko da lomimo drač j e z nez-
manjšano močjo. Brišemo
prah z življenjskih ambicij
in verjamemo v lepši jutri,
vztrajamo na svoji poti in nič
nas ne zmoti. S Sanjsko sva
ta planet v svojih pogovorih
prevrtala že podolgem in po-
čez, pri tem pa sila redko na-
šla plodna tla za optimizem,
ki je samoroden seveda pre-
živel tudi vse krivice, ki jih
naokoli trosi že prav vsakdo,
ki si lahko privošči svoj fevd
ograditi z žičnato mrežo in
potem je taglavni na »svoji«
zemlji. Medtem ko je imetje
za večino ljudstva tudi edina
garancija za preživetje, se
lakomnost z vsemi svojimi
otroci vred bohoti kot kolo-
radski hrošči na nešprica-
nem krompirju in potem se
je treba zalege lotiti ročno:
ličinko za ličinko v globoko
pločevinko. To je sila nepri-
jetno početje, kar dobro vedo
v glavnem kmetje, pa vendar
še nekako najbolj zdravo, se
mi zdi, čeprav so v naših
krajih dolga stoletja ljudje
preživeli tudi brez škroba-
stih gomoljev in je gotovo tu-
di res, da bi lahko tudi mi.
Škodljivce je pač treba brez-
pogojno zatreti, ne glede na
to kaj o tem misli ta ali oni
družbeni sistem. Le da je pri
medčloveških odnosih ma-
nualno reševanje toliko bolj
neprijetno oziroma nepopu-
larno, zato tudi revolucije
poznamo le še kot zgodovin-
ski pojav, drugače pa se zdi
cela zadeva že rešena. Pa ni!
Marsikaj še ni, boste rekli,
pa tudi gre, vendar nekje je
treba začeti, pa ne bomo
menda ostali pri malopro-
dajnih cenah, si metali pesek
v oči in klobasah o lopovšči-
ni trgovcev, ki se debelijo na
naš račun in na račun poceni
delovne sile, tako na Taj-
skem, kot pri nas. Tudi če si
ogledate filmonado o Door-
sih ne boste nič kaj pamet-
nejši, vaša ušesa in oči pa
bodo dobila nekaj sladke
marmelade, ki sojo vholiho-
livudu napravili iz grenke
življenjske zgodbe o bogu
kot večnem gorivu podob-
nem premogu. Kaj naj vam
še naložim, ne da koga zato-
žim? Morda za teden pero
odložim, saj so pred nami
zgodovinski časi in pozor-
nost mora biti usmerjena
v prihodnost. Zdravja in sre-
če voščim in prosim poljubi-
te otroke! Do morja je dvesto
kilometrov po cesti, vozite
trezni! Adijo!
Št. 28 - 14. julij 1994
28
Vek
Pavle Zidar je nekoč
zapisal, da naredi vsako
življenje iz sebe vse. Ali
pa vsaj poskuša. In življe-
nje je razdeljeno po ra-
zličnih obdobjih; otro-
štvo, mladost, odra-
slost ... Potem, na pri-
mer, na čas, ko si mrtvo
zaljubljen, ali na obdob-
je, ko čustvom sploh ne
pustiš blizu. Na čas, ko
imaš dosti družbe, ko žu-
riraš, in na obdobje, ko
hodiš spat že ob de-
setih ...
Vsekakor pa je živeti
zanimivo in poskusiti je
vredno vse.
Življenje teče počasi,
posamezna obdobja se
končujejo hitreje. Pona-
vadi se zaveš, kako lepo
je bilo in koliko ti je ne-
kaj pomenilo, šele takrat,
ko se konča. Potem osta-
nejo spomini. Lepi in
manj lepi. Nekaj znancev,
morda en prijatelj. In ve-
liko izkušenj.
Pa vsakič ena avantu-
ra. Ampak, tokrat je bilo
še marsikaj več...
NINA M.
Usojena za skupaj
Piše: Simona
»Ob štrih pri meni. O.K.?« je
zaklicala Tadeja v pozdrav
in izginila za vogalom.
V šoli so pripravljah ples
in Nataša se je s prijateljico
odločila, da pojde nanj. Ob
pol štirih se je odpravila od
doma. Prispela je do prijate-
ljičine hiše in pozvonila. Od-
prla ji je mati: »Zdravo, Na-
taša. Tadeja si je zlomila no-
go. Je v bolnišnici in ne more
priti.« »So obiski dovoljeni?«
je vprašala Nataša. »Da,
vendar je naročila, da moraš
ti danes na ples.«
»Ni šans. Kar zdajle grem
k njej!«
In tako je, namesto na
ples, odšla v bolnico. V cvet-
ličarni je kupila šopek rož in
steklenega laboda. Nenado-
ma pa je nekaj treščilo vanjo
in labod je »šel po gobe« ozi-
roma na tla... Nataša se je
besno ozrla proti krivcu in
zagledala temnookega fanta
z nedolžnimi, modrimi očmi.
Zazrl se je vanjo. Ustnice so
se mu počasi prevešale v na-
smeh.
»Zelo smešno, če gre v nič
tisoč tolarjev, kaj?« je meni-
la. »Se opravičujem, ampak
mudi se mi na obisk,« se je_
med smehom opravičeval.
»Hvala enako.« »No, tu imaš
nekaj za škodo, oprosti in
pozabi,« se je zasmejal in iz-
ginil.
»Simpatičen fant,« je Na-
taša pomislila in počasi je
tudi njo minila slaba volja...
Obisk je minil. Nataša je
odšla na malico v restavraci-
jo in medtem ko je jedla, je
za seboj nenadoma zaslišala:
»Je prosto?«. »Da.« »Midva
sva pa usojena za skupaj,
kaj?« Šele zdaj se je ozrla in
_ opazila fanta, ki se je dobro
uro prej zaletel vanjo. »Da,
res nama je usojeno,« je med
smehom zamrmrala. Pričela
sta se pogovarjati o raznih
stvareh in kar nekaj časa je
minilo, preden sta se poslo-
vila. »A mi daš telefonsko
številko; lahko bi se kdaj do-
bila. Saj veš - usoda!« »Ja,
vem, ampak ti je ne dam. Če
bo usoda hotela, se bova sre-
čala tudi brez telefona.
Bye!«
Nataša je odšla domov,
vendar zvečer ni mogla za-
spati. Žal ji je bilo, da ni
vedela njegovega imena, pri-
imka ... Všeč ji je bil. Vendar
je zaupala usodi.
Alešu se je godilo podob-
no. Tudi on ni vedel ničesar
o njej, pa vendar je upal, da
ju bo usoda združila.
Dnevi so minevali in pri-
bliževalo se je poletje. Tade-
ja je bila že zdrava in ko je
nekega dne prišla domov, je
našla v nabiralniku vabilo
na zabavo s kresom. Z Nata-
šo sta se odločili, da bosta
šli.
Ura se je približevala šesti.
Nataša si je oblekla kavboj-
ke in najboljšo majico.
Bil je že mrak. Ko sta pri-
speli, je veličasten ogenj že
zagorel. Dekleta in fantje ob
njem so prepevali. Bilo je le-
po, ura pa je tekla. Prijeli so
se za roke in peli naprej.
In Nataša je nasproti, na
drugi strani ognjenega kro-
ga, zagledala... njega. Nje-
gov obraz je bil še lepši kot
ponavadi. V njegovih očeh se
je svetil ogenj upanja. Ogenj
ljubezni; ogenj - usode. Od
sreče so ji solze stopile v oči.
Tudi on jo je zagledal in ste-
kel prosti njej. Pristala sta
v objemu in oba v en glas
rekla: »Usojena za skupaj!«.
Danes živita srečno. Zave-
data se, da jima je to srečo
poklonila usoda...
Kadar ognji dogorijo
(Janez Bončina Benč)
Kadar ognji dogorijo ljubezni niso več rdeče
kadar ognji dogorijo se v ogorke spremenijo,
kadar ognji dogorijo v noč izginejo cigani,
v prazni duši brez toplote se rodijo samuraji.
Spet iskal sem njen obraz med praznimi zidovi,
spet njeno sem želel telo pod svojimi plazovi,
spet iskal sem drobno sled v predalu in omari,
spet sem želel da vrne se in z dotiki me nahrani.
Kadar ognji dogorijo ljubezni niso več rdeče,
kadar ognji dogorijo v noč izginejo cigani.
To ni ljubezen in niso to spomini moji stari,
to niso želje, ne strasti, ne njeni večni čari,
le nostalgija grabi me za vsa minula kratka leta,
zapojem c'est la vie, samuraja pot je prav prekleta.
Kadar ognji dogorijo ljubezni niso več rdeče
kadar ognji dogorijo se v ogorke spremenijo,
kadar ognji dogorijo v noč izginejo cigani,
v prazni duši brez toplote se rodijo samuraji.
Z NT&RC v Gardaland
Tja bodo kmalu z nami odpotovali tudi: Bojan Završnik,
Smrekarjeva 18, Celje; Alja Tihle, Nova Cerkev 120, in Darjan
Drobne, Cesta 14. divizije 11, Štore. Nasvet: preden greste na
železnico smrti, ne malicajte!
Yo, Darci!
To, da so tvoje misli tako
mračne, mi sicer ni prav nič
všeč, a vendarle. Kaj me briga,
kdo mi bo pojedel jezik in
kdaj, do takrat bo namreč pre-
teklo še dosti vode. Razen tega
imam tudi par rogov, ki so
prav blizu gobca. Pa konec!
Glej, Darka, ne trpi samo go-
vedo. Ne vem, kakšen je tvoj
pogled na svet, a jaz sem (še
vedno) za globalno politiko
vseživalske uprave. Poglej te
cirkuse! Živali dan za dnem
v istih, tesnih kletkah, vedno
na poti,... Kje je pravica !
Sam sem sicer čisto okej, še
vedno lep, pameten, itd, itd,
itd. Pa ti? Pravzaprav bi se res
lahko kje dobila. Kje, kdaj,
kako, zakaj, čemu, na kakšen
način, pod katerim pogojem?
Jaz imam skoraj toliko časa
kot V.l. Lenin v tem trenutku.
Precej. Ti mi samo odpiši, do
takrat pa imaš tule eno luštka-
no sličico mene na moji naj-
ljubši livadi. Upam, da se čim
prej snideva
tvoj
HUBI
Spomini
Kako hitro minevajo letni časi
letni časi mojih in tvojih dni
Pride dan, ko se zaveš
da že daleč je mladosti čas
Takrat se spomni svojih dni
tekanja po livadah in gozdnih poteh
kako si prisluhnil melodiji vetrov
opazoval si ptico
kako svobodno lebdi
visoko na nebu
se spominjaš, ko si se prvič zaljubil
Da, takrat je bilo res lepo
Takrat se spomni vsega
dokler te spet ne zajame
vrtinec današnjega življenja
ČARLI
Čarli, piši še! NINA M.
Št. 28 - 14. julij 1994
291
If gosjem redu
Prvi dan pobožične razpro-
daje v veleblagovnici Selfrid-
ges na Oxford Streetu je več
kot tisoč kupcev v neurejeni
vrsti čakalo, kdaj bodo prvič
po praznikih odprli trgovino.
Pokojni gospod Harry G.Sel-
fridge, ki je pred davnimi leti
izumil letne razprodaje, bi bil
prav gotovo vesel prizora pred
svojo trgovino, toda medtem
ko se razprodaje iz leta v leto
kaj dosti ne spremenijo, se je
začela spreminjati slavna bri-
tanska navada, da se je treba
pri čakanju na karkoli posta-
viti v vrsto.
Britancem tako ljuba nava-
da discipliniranega čakanja
doživlja ob koncu tega tiso-
čletja resne udarce z dveh
strani: na avtobusnih postaja-
liščih brezobzirneži kar naprej
preskakujejo vrsto, kar Otoča-
ne sicer precej vznemirja, re-
čejo pa običajno nič, ker to pač
ni njihova stvar. Drugo nevar-
nost predstavljajo takoimeno-
vani »modernisti«, ki poskuša-
jo z različnimi izboljšavami
sploh preprečiti, da bi morali
ljudje še kje čakati.
Izvor vrste
Zgodovinar Carlyle je leta
1937 prvič uporabil besedo vr-
sta oziroma gosji red (queue)
v zvezi s Francozi, ki so — po
njegovem mnenju — »nadarjeni
za spontano stanje v vrsti«.
Štirideset let kasneje je bil Pa-
riz še vedno opisan kot »naj-
boljši kraj, kjer lahko čakate
v vrsti«.
Teorija o čakanju v vrsti se
je začela v začetku stoletja, ko
so vrsto uvedli pred glavno
Koebenhavensko telefonsko
govorilnico. V Britanijo je pri-
šla kmalu za tem, in je tukaj
tudi ostala. Druga svetovna
vojna je bila zlato obdobje sta-
nja v vrsti, ko so se civilisti
priključili vsaki vrsti v upa-
nju, da vodi do trgovine, v ka-
teri dejansko nekaj prodajajo,
pojasnjujejo zgodovino termi-
na in fenomena »queue« v bri-
tanskem časopisu Indepen-
dent on Sunday. Kot so izra-
čunali v raziskavi, ki so jo iz-
vedli na Univerzi v Minnesoti,
preživijo Britanci kar pet let
življenja v vrsti, medtem ko na
primer posvetijo iskanju iz-
gubljenih ali založenih stvari
samo 12 mesecev. Toda mnogi
danes niso več dovolj potrpež-
ljivi, da bi disciplinirano stali
v vrsti in v tem tudi ne vidijo
nobenega čara. Na glavni lon-
donski avtobusni postaji Vic-
toria so zaradi nenehnega pre-
rivanja potnikov uvedli sistem
vkrcavanja na avtobuse, ka-
kršnega najdete na letališčih.
Sicer pa se je zakon džungle
preselil tudi na avtobusna po-
stajališča. Kot meni Rufus
Barnes z londonskega odbora
za regionalni potniški promet,
se ob delavnikih z železniških
postaj po vsem Londonu vsuje
množica potnikov, ki se skuša-
jo čimprej vkrcati na avtobu-
se. »V prizadevanjih, da bi se
zgnetli skozi vrata vozila, ne-
kateri uporabljajo celo komol-
ce,« je zaprepadeno izjavil go-
spod Barnes.
Ne glede na občasno jutra-
njo uporabo komolcev pa se
Britanci presenetljivo ljubeče
oklepajo stare navade čakanja
v vrsti. Tujcem v Londonu kaj
kmalu pade v oči »vrsta«, ki jo
sestavljata samo dva Britanca,
kajti tudi če sta na avtobus-
nem postajališču (ali kje drug-
je), se bosta postavila drug za
drugim in ne kako drugače.
Kot je pred leti izjavil že hu-
morist George Mikes v eni iz-
med svojih knjig, v katerih se
norčuje iz Otočanov, tvori An-
glež vrsto že, če kje čaka sam.
Britanci za razliko od Mikesa,
ki je madžarskega rodu, gleda-
jo na svojo navado kot na ne-
kaj čisto običajnega in logič-
nega. »To nam gre vsekakor
bolje od rok kot večini drugih
narodov,« je priznal David
Worthington, ki že več deset-
letij proučuje fenomen čaka-
nja v vrsti. Na vprašanje, ali se
je Britanija v zadnjih nekaj le-
tih začela odmikati od tradici-
je organiziranega čakanja in
se vse bolj ogreva za neorgani-
zirano prerivanje, pa je Mr-
. Worthington previdno odgo-
voril, da postajajo tudi Britan-
ci vse bolj evropski, zato je
tendenca verjetno res v upada-
nju čakanja v vrsti, kar ozna-
čuje kot »prevzemanje vzorcev
obnašanja, ki so značilni za
Evropsko unijo«.
Na splošno Otočani čakanja
gotovo ne ljubijo prav poseb-
no, vsekakor pa jim je ljubše
od prerivanja, kajti pri tem bi
se morali dotakniti neznancev,
kar je po britanskem prepriča-
nju skrajno neprimerno. Fizič-
na distanca je severno od Ro-
kavskega preliva namreč ne-
kaj, kar resno in dobesedno
upoštevajo. Obiskovalce Bri-
tanskega otočja tako rada pre-
seneti tudi razdalja, na kateri
ostajajo domorodni sogovorni-
ki pri pogovoru - nekoliko je
večja od nevidnega prostora,
ki si ga okoli sebe v mislih
začrtamo Slovenci, zato se
lahko človek, ki tega ne ve,
čisto po nepotrebnem počuti
precej neprijetno. K »fizični
distanci« spada tudi prostor,
ki človeku pripada na ulici
— v Londonu se skoraj ne zgodi,
da bi vam kdo hodil tik za
hrbtom.
Novejši pristop
Poleg prerivanja se je čaka-
nju v vrsti mogoče izogniti tu-
di na druge načine. V super-
marketih po vsej državi je že
dolgo v navadi, da stranke pri
delikatesi ob prihodu vzamejo
listek s številko, in vedo, da ne
bodo postrežem, dokler se ne
bo pojavila na monitorju, kar
jim daje pogosto priložnost, da
se v vmesnem času sprehodijo
med drugimi policami in ne
zapravljajo časa v vrsti. Siste-
ma številk se je prvi domislil
neki škotski mesar leta 1895:
kupec je vzel leseno paličico
s številko, ko je vstopil v trgo-
vino in prišel na vrsto ko je
mesar poklical njegovo oziro-
ma njeno številko. Ta sistem
deluje v nekoliko bolj prefi-
njeni obliki tudi na dovršenem
Centru za rezervacije za Inter-
Cityjeve vlake na železniški
postaji Waverley v Edinburg-
hu. Potnik prejme posebno
karto, na kateri je zapisano,
kako dolgo bo moral čakati,
preden pride na vrsto. Isti si-
stem bodo uvedli tudi na lon-
donski železniški postaji Wa-
terloo na terminalu za vlake,
ki bodo vozili skozi predor pod
Rokavskim prelivom.
Toda tradicija
trdovratno ostaja
Vsa revolucionarna tehnolo-
gija bo sicer olajšala zoprno
čakanje, nikdar pa ne bo mo-
gla, do zadnjega izkoreniniti
vrst tipa »gosji red«, pišejo
v nedeljskem Independents
Noben sistem, pa naj bo še ta-
ko dober, ne more na primer
odpraviti vrst pred okencem
agencije sredi Leicesterskega
trga v strogem centru Londo-
na, kjer vsak dan prodajajo
vstopnice za večino gledahšč
v West Endu po polovični ceni.
Ob pol treh popoldne se lahko
vrsta upajočih in čakajočih
razteza dvakrat čez trg, kar
pomeni več kot uro čakanja.
»Najbolj pa bega dejstvo, da se
marsikdo kljub velikim ta-
blam postavi v napačno vrsto
ali pa bi rad kupil karte za
predstavo, ki je razprodana,«
pravi direktor agencije Brian
Keeping in svojo trditev pod-
pre še s praktičnim primerom:
»Vsak dan se najde kdo, ki ča-
ka na vstopnice za musical
Phantom of the Opera, ki je
razprodan za dva do tri mese-
ce vnaprej, kar je točno napi-
sano na tablah pred agencijo«.
Morda nekateri med tistimi,
ki se znajdejo v napačnih vr-
stah, preprosto uživajo že v sa-
mem čakanju. V prestižni ve-
leblagovnici Harrods vedo po-
vedati, da se je pred dvema
letoma neki gospod na silve-
strski večer postavil v »vrsto«
pred vhod trgovine, ob devetih
zjutraj, 1. januarja, ko so trgo-
vino res odprli, pa se je počasi
in dostojanstveno odpravil
domov.
Piše: Mojca Belak
Nova »evropska« vrsta.
Pripomba nam vsem prijetno dene, a smo
veseli, da je ogled mimo.
»Medvedki in čebelice, zbor pred štab-
nim šotorom! Na programu je >pokaži kaj
znaš<. Jutri ob 9. uri se začne mnogoboj. Vsi
bomo držali pesti za najboljši uspeh.«
Čeprav so bili najmlajši tekmovalci stari
komaj deset let, so tekmovali zelo resno.
Spodbujali smo jih, dajali zadnja navodila
in trepetali ob tekmovanju. Vsak uspeh je
dvigal moralo v našem taboru, posebno pri
tekmovalcih.
Zadnji dan. Razglasitev rezultatov.
»Deseto mesto so dosegli..., deveto...«
Napeto pričakujem... »Prvo mesto med-
vedki in čebelice iz Rogaške Slatine.«
Med nami je zavreščalo. Tega nismo pri-
čakovali. Napeto poslušamo, katera mesta
so dosegli starejši...
»Taborniki iz Rogaške Slatine 4. me-
sto... tabornice iz Rogaške Slatine 3.
mesto.«
Vsi so prejeli diplome. Od prvega do tret-
jega mesta so prejeli praktične nagrade.
Prva nagrada za urejenost tabora je pri-
padla nam.
Polni ponosa in veselega razpoloženja
smo se vračali domov. To bo veselje na šoli,
ko smo dosegli takšne uspehe!
Pa smo se zmotili. Ravnatelj se ni prav
nič veselil z nami, čeprav so bili vsi njegovi
otroci pri tabornikih. Še več. Ni nam dovo-
lil, da bi diplome obesili v šolski vitrini.
Tam pa je visela diploma telesne vzgoje.
Dosegli so peto mesto na medobčinskem
tekmovanju, kjer je tekmovalo šest občin.
v ustih je bilo nekaj grenkega priokusa.
Zakaj tako? Saj so vendar tekmovali učenci
naše šole. Od povsod drugod smo dobili
Pohvale...
Nismo se vdali. Se bolj smo se zagrizli
v delo. V naše vrste so množično vstopali
novi člani...
K vojakom
Mož je dobil poziv k vojakom: oficirska
šola v Bileči.
»To je pa daleč!« zastokam.
»več kot dan vožnje,« pravi mož. »Če vsi
prestojijo, bom'tudi jaz.«
»Lesen kovček moraš imeti.«
»Sposodil si ga bom.«
S sinovoma smo se vsak dan pogovarjali
o vojakih. Zdelo se nama je, da bosta to
sprejela čisto normalno. Odhod in slovo na
železniški postaji. Vsi trije mu mahamo,
dokler ga ne vidimo na oknu. Nihče ni
jokal. V grlu pa me je tako tiščalo, da nisem
mogla govoriti.
Vračali smo se skozi park. Hotimir je
začel skakati po travi, za njim še Borut.
Nobeno prepričevanje ni nič zaleglo. Stekla
sem za njima na travo.
»Ne grem domov!« je jezno dejal Ho-
timir.
»Grem pa sama!«
»Ne! sta se zadrla oba hkrati in šla za
mano. Vso pot do doma sta sitnarila. Pri-
pravim jima večerjo.
»Ne bom jedel,« se oglasita.
»Potem pa spat!«
»Tudi spat ne grem!« sta bila spet eno-
glasna.
»Saj nam bo očka vsak dan pisal in kma-
lu se bo vrnil!«
»Kdaj je to >kmalu?«
»Čez leto dni!«
»To je pa dolgo!« in planeta v jok, čeprav
te časovne mere nista poznala. Ne morem ju
pomiriti.
»Vesta kaj? Že danes lahko pišemo očku.
Kaj bi mu pisala? Povej ta!«
»Da bo očka velik junak,« pravi Hotimir.
»Nosil bo puško,« hlipa Borut.
Počasi je nastajalo pismo z njuno vsebi-
no. Vsi trije smo se pomirili in legli spat
v spalnico. Njuna soba je odslej samevala.
Še sem morala povedati, kako bo velik ju-
nak, nosil bo puško in bombe in vsak dan
nam bo pisal... Počasi ju je zmanjkovalo...
Sama sem še dolgo premišljevala, kaj nam
bo prinesel jutrišnji dan...
»Kdaj nam bo očka pisal?« je bilo prvo
vprašanje drugi dan.
»Jutri!«
»Kdaj bo ta jutri?« protestirata.
»Očka se vozi dan in noč. Potem piše
pismo. Pismo pa spet potuje dan in noč. Še
dvakrat bosta šla spat in prišel bo tisti
>jutri<, ko bomo dobili pismo.«
»To je pa dolgo, dolgo...«
Spet nista nič lačna in tudi na dvorišču se.
ne bi igrala.
»Mamica, beri nam kaj!«
Skupaj smo brali in prelistavali Martina
Krpana. Veselje pa ni hotelo priti med nas.
Peti dan je prispelo pismo. Večkrat sem ga
morala prebrati na glas, posebno vrstice, ki
so bile namenjene sinovoma. Še so bile te-
žave... »Ne bom jedel...« »Ne grem na
dvorišče...« »Negrem v vrtec...«
»Očka je pisal, da pridno ubogajta !«
»Saj te ubogava !« sta bila enoglasna.
»Kako pa, če nič ne jesta?«
»Jedla sva v vrtcu in nisva lačna !«
Kar štirinajst dni smo se takole prepriče-
vali, preden sta se malo umirila. Kdo bi si
mislil, da bosta tako pogrešala očka...
Vsak dan smo pisali pismo in otroka sta
pošiljala risbice. Naenkrat je bilo »štrajka«
konec. Normalno sta jedla in se igrala
z drugimi otroki. Očka je moral vsak dan
del pisma posvetiti sinovoma. Če tega ni
uspel, sem morala to dodati sama. Približno
tako, kot učenka Breda, ki je vneto brala
domačo nalogo in se zagledala v eno točko
v zvezek. Postala mi je sumljiv,a in sem
pogledala v njen zvezek, ki je bil prazen.
»Brala« je brez napake. Vendar sem jo po-
svarila, naj drugič vseeno napiše nalogo.
Takih »napak« branja sinova pri meni nista
opazila. Tako je »očka« vsak dan napisal
kaj zanimivega za njuno življenje.
»Tovarišica,« me je nagovoril ravnatelj.
»Od drugega tedna naprej boste imeli pouk
popoldan.«
»Popoldan vrtec ne dela,« zastokam.
»To je vaša skrb! V tej učilnici bo dopol-
dan pouk za posebno šolo,« je končal.
Kaj sedaj?Kam naj dam otroka?Nekaj ur
popoldan je v vrtcu varuška, a ne tako
dolgo, kot je moj pouk.
Povem svoje težave v vrtcu.
»Vrtec dela do štirih. Vi pa takrat pošljite
učenca ponju. Bosta že v razredu počakala
do konca pouka.«
»Kaj bodo pa rekli drugi učitelji? To ven-
dar ne smem.«
»Ne zmenite se za to! Bosta že kje v kotu
risala, da bo mir.«
Rečeno storjeno. V razredu sem poiskala
prostovoljce, ki so hodili zadnjo uro po
otroka. Kandidatov je bilo dovolj. Izbrala
sem odlične učence in se pogovorila z njiho-
vimi starši. Vsak dan so zamudili deset mi-
nut pouka. Največkrat je prišel na vrsto
Helmut, ker je bil v razredu najboljši in
najhitrejši pri učenju. Čakala sem na pri-
pombe učiteljev. Prišle so kar kmalu, seve-
da za mojim hrbtom.
»Že zdaj vlači otroke v razred, kaj šele
bo.«
Naredila sem se, kot da nič ne slišim.
Trikrat na teden je bila zadnja ura telesna
vzgoja, dvakrat na teden glasbena vzgoja,
enkrat pa likovni pouk. »Učenci ne bodo
preveč zamudili,« sem se tolažila.
Počasi sta se sinova v razredu navadila.
Vsak dan sta pol ure preživljala med »veli-
kimi« otroki. Učitelji niso dajali več pri-
pomb, učenci pa so ju sploh takoj sprejeli
medse.
Najhujše je bilo, kadar smo imeli učitelj-
sko konferenco. Te so trajale pozno v noč,
tudi do dvaindvajsete ure. Ponavadi niso
bile v naprej napovedane. Takrat ju je pe-
ljal domov sosedov Boris, ki je tudi bil
odličen učenec, in sta me počakala pri njih.
Tam se nista dobro počutila. Po navadi sem
ju našla spati v kakem kotu s posušenimi
solzami na obrazu.
Od vsega najhujše je bilo pomanjkanje
denarja. Odplačevala sem posojilo za dnev-
no sobo, vrtec, potem, pa je ostalo le toliko
denarja, da bi se lahko trikrat na teden
pošteno najedla. Na jedilniku je bilo naj-
večkrat zelje, fižol in krompir. To se danes
bere kot neresnica, vendar je bilo tako.
Št. 28 - 14. julij 1994
130
Št. 28 - 14. julij 1994
31
Št. 28 - 14. julij 1994
132
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH -ŽEROVNIK
Tistih, ki se ukvarjajo
z vprašanji modnih smernic,
letošnje poletne razmere ne
zanimajo več. Njihove oči so
namreč že kar nekaj časa upr-
te v prihajajoče hladnejše dni
in verjetno razmišljajo tudi že
o tem, kaj bomo oblačili pri-
hodnje poletje.
Nam se s tem ni treba uba-
dati, zapovedi našega oblače-
nja so predvsem udobno,
praktično in »všečno«. Letoš-
nja moda na srečo dovoljuje
marsikaj, kar lahko nastane
s pomočjo domačih spretnih
prstov, precej pa je tudi drugih
dodatkov, ki na različne nači-
ne popestrijo bolj ali manj soč-
ne dni.
Tako pravi tudi naša modna
svetovalka Vlasta Cah-Žerov-
nik, ki bo v vrtinčenju pred-
stavila cigansko eksotično ro-
mantiko. Vendar, tudi pri mo-
di velja, da nikoli ne smemo
pretiravati!
Uredništvo
Dolce, Gabbana & Gipsy
Pravzaprav se italijanska
kreatorska dvojica imenuje
Dolce & Gabbana, Gipsy pa je
osrednji modni hit njunih in
tudi več drugih eminentnih
avtorjev letošnje . poletne
mode.
V svetu glasbe imajo cigan-
ske melodije vselej rezerviran
prostor pod soncem, ta prostor
pa si je ciganska eksotična ro-
mantika priborila tudi v svetu
mode.
Nič novega, bi lahko rekli
tisti, ki so prvi modni val iz
Turčije, Maroka in Orienta
v sedemdesetih letih že doži-
veli. Takrat je kraljevala hipi-
jevska moda s pisano cvetlič-
nimi vzorci, svetleče in kon-
trastne barve ter rustikalen,
bakren nakit. Tudi letošnje
gospodične Gipsy se bodo po-
kazale v vsem čaru orientable
mode. Nosile bodo indijski
madras, vzhodnjaške črte, ba-
tik, patchwork, cvethčne mo-
tive s starih gobelinov, šokant-
ne kontraste v barvah oranže,
fuksije, pistacije, najbolj in-
tenzivnih modnih tonov, curry
rumene, vse to v čim bolj ne-
pričakovanih kombinacijah,
pravih zmešnjavah. Če prište-
jemo še razigrani etno-ognje-
met z maroškimi kaftanami,
turškimi hlačami, indijskimi
sariji in sarongi, bo kar dovolj
za smel, ekstravaganten polet-
ni videz.
Pa nikar ne posumite, da vas
imam namen napeljevati k sla-
bemu okusu! Vsega tega vam
seveda ni potrebno istočasno
navesiti nase, v kolikor niste
drzni mojstri kombiniranja.
Vonj po Orientu vnesite v svo-
jo poletno, še posebej večerno
počitniško garderobo le
z drobno začimbo v obliki ek-
sotično poslikane svilene rute,
širokih cvetličnih hlač, obrobe
s svilenimi cofki, mrežastega
šala, na katerega ste prišile
bleščice v obliki bronastih ko-
vancev ...
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca julija:
KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH OBLAČIL LETOŠ-
NJEGA POLETJA VAM JE NAJBOLJ VŠEČ?
a)	Sarong (dolgo ovijalno krilo na preklop),
b)	romantične cvetlične in čipkaste obleke,
c)	mikro mini majčke in telovniki,
d)	lanen »delavski« kombinezon.
Odgovor na
nagradno vprašanje:
Ime in priimek:.....................................
Točen naslov:......................................
....................*................Tel. št:.......
Starost.......... Teža:..........Konfekcijska št:
Najljubše barve:....................... ...........
I ZDRAVILNE RASTLINE
Smreka
Çoris Jagodic
Smreke, jelke, borovci, ma-
cesni spadajo med borovke. To
so vedno zelena in smolnata
drevesa, le macesen vsako leto
izgubi iglice. Iglavci pokrivajo
ogromne površine na severni
polobli.
Pelod in plodnice se razvije-
jo na isti rastlini v storžih, ki
so sestavljeni iz lusk. Pelod
izhaja iz pelodnih vrečk, ki so
pod luskami storžev. Peloda je
vedno veliko in ga raznaša ve-
ter. Včasih ga je toliko, da se
rumeno obarva celo zrak in
dežuje rumen dpž. Luske
iglavcev nosijo dve semenski
zasnovi, iz katerih se po opra-
šitvi razvije seme.
Pri iglavcih nabiramo smo-
lo, skorjo in vršičke. Zgodaj
spomladi ah pozneje v višjih
legah nabiramo mlade, 3 do
5 cm dolge poganjke, ki še ni-
majo razvitih iglic. Potrgane
vršičke posušimo v tankem
sloju v senci na prepihu ah pa
na soncu. Vršičke nabiramo na
stranskih vejah, na tistih dre-
vesih, ki jih bodo podrli. Nabi-
ramo tudi smolo, in sicer tako,
da v smreko ah bor navrtamo
luknjo, nastavimo žlebič in
v primerno posodo prestreza-
mo čisto smolo. Vršički dišijo
po smoli in so nekoliko gren-
kega, smolnatega okusa. Poleti
nabiramo tudi dorasle iglice in
jih prav tako posušimo v senci
na prepihu ali pa v sušilniku.
Iz odpadnih vej, iglic in lubja
z destilacijo pridobivajo ete-
rično olje in kot končni izdelek
tudi katran. Z destilacijo smo-
le pridobivamo terpentin.
Smrekovi in borovi vršički
vsebujejo eterično olje, smolo,
vitamin C, glikozid picein,
grenčino pinipikrin, vosek,
čreslovine itd.
Najpomembnejše delovanje
smrekovih vršičkov je v moč-
nem antiseptičnem učinku
eteričnega olja in smole na di-
halne organe, ledvica in jetra.
Zato uporabljamo čaj iz svežih
ah lepo posušenih vršičkov pri
vnetju žolčnega mehurja, žolč-
nih kamnih, pri vseh obolenjih
dihalnih organov, kot so bron-
hitis, pljučnica, astma, vnetje
grla, ljudsko zdravilstvo ga še
danes priporoča tudi pri tu-
berkulozi. Blaži tudi bolezni
ledvic in njihovih izvodil, čaj
se lahko pije tudi pri vnetjy
mehurja, ledvičnih čašic in
prostate.
Za čaj potrebujemo eno ve-
liko jedilno žlico vršičkov.
Prelijemo jih z enim htrom
vrele vode ah mleka, pokrije-
mo in pustimo pol ure, da se
nekoliko ohladi. Precedimo in
tekočino zasladimo z žhco me-
du. Čaj ves dan pijemo po po-
žirkih pri nadležnem kašlju,
katarju in gripoznih obolenjih.
Če popijemo vroč čaj, spodbu-
ja potenje in čisti kri.
Iz smrekovih vršičkov pri-
pravljamo tudi sirup. Znana
sta dva enostavna recepta. Po
prvem vzamemo petlitrski ko-
zarec in ga napolnimo izme-
nično s plastjo svežih smreko-
vih vršičkov in s plastjo slad-
korja. Zadnja plast mora biti
sladkor. Kozarec zavežemo in
ga postavimo na sonce ali na
peč, da se sladkor raztopi. To
traja kakih 14 dni. Vsebino
medtem vsak dan premešamo,
nazadnje sok precedimo in
stisnemo ostanek. Sirup nali-
jemo v majhne stekleničke, jih
dobro zamašimo in shranimo
na hladnem prostoru. Čez
ostanek vršičkov in sladkorja
nalijemo dobro domačo sh-
vovko in pustimo stati čez noč.
Nato vseskupaj precedimo in
tako dobimo pijačo, ki jo po
malem uživamo pri spomla-
danski utrujenosti, slabem po-
čutju, slabi prebavi, ker po-
spešuje izločanje žolča.
Drugi način je bolj enosta-
ven. Naberemo 2 kg svežih
smrekovih vršičkov in jih pre-
kuhamo v 9 litrih vode, nato
pokrijemo in pustimo stati dva
dni na hladnem. Tretji dan te-
kočino precedimo ter dodamo
1 kg sladkorja in pol kg medu.
Segrejemo, da se ves sladkor
in med raztopita, še vroče na-
lijemo v steklenice in jih nato
dobro zamašimo. Pri težavah,
ki sem jih že omenil, popijemo
vsak dan skodehco tega si-
rupa.
Smrekove iglice pa uporab-
ljamo za pripravo aromatič-
nih, zdravilnih kopeli. V petli-
trski lonec damo dva kg ighc
in jih prelijemo z mrzlo vodo.
Segrejemo do vrenja in pokri-
to pustimo četrt ure, da se ne-
koliko ohladi. Vsebino prece-
dimo v kopel in se v tej vodi
tudi kopamo. Eterično olje,
terpentin in smola izboljšajo
prekrvavljenost kože. Zaradi
globinskega učinka kopeli
uporabljamo pri revmatičnih
obolenjih, putiki, pri telesni
utrujenosti in izčrpanosti.
Tudi smrekova smola je
zdravilna. Če jo pridobimo
v čisti, tekoči obliki, jo lahko
zaužijemo v majhnih količi-
nah. Spodbuja delovanje in
izločanje žlez z notranjim izlo-
čanjem, pospešuje delovanje
jeter, da izločajo več žolča.
S tem se uravna tudi nepravil-
na prebava, olajša se neprijet-
no napihovanje in izginejo vsi
pojavi, ki to spremljajo. Smolo
uporabljamo tudi zunanje.
Ker vsebuje precej terpentine,
draži kožo, če pride z njo
v stik. Na tem mestu se koža
bolj prekrvavi in s tem se
zmanjša bolečina. Zato ljud-
sko zdravilstvo še danes pri-
poroča svežo smrekovo smolo
za pripravo najrazličnejših
zdravilnih masti. Tako predpi-
suje star recept, da vzamemo
po enakih delih smrekove
smole, olivnega olja, čebeljega
voska, gabezovih korenin in
medu ter vse kuhamo na majh-
nem ognju. Ko se vse razpusti,
dobro premešamo in precedi-
mo v lonec. S tem mazilom so
zdravili bolečine v kolenih, tr-
ganje v udih, ozebline, pa tudi
stare rane, ki se niso hotele
zacehti. Včasih so uporabljali
tudi samo smolo in če so jo
povezali na obolelo mesto, so
se celile rane in omilile so se
bolečine. Z mažami, ki vsebu-
jejo smolo, zdravi ljudsko
zdravilstvo tudi čire in tvore
na koži in tedaj se ta nadloga
prej izčisti in zaceli.
Ce smolo destiliramo z vod-
no paro, dobimo čisti terpen-
tin ter kolofonijo kot trdi osta-
nek. Terpentinovo olje je nosi-
lec zdravilnega delovanja
smole. Kot mazilo draži kožo
in povzroči, da se poveča njena
prekrvavitev. S tem se izplav-
ljajo snovi, ki povzročajo vnet-
je in bolečine. Čisto terpenti-
novo olje so priporočali tudi za
vdihavanje pri prehladnih
obolenjih. Z inhalacijo vročih
par se je povečala prekrvavi-
tev v pljučih, z draženjem
bronhialnih sluznic pa se je
povečalo tudi izločanje sluzi,
tako da se je bolnik lažje od-
kašljal. Danes terpentin nado-
meščajo z manj agresivnim
smrečnim eteričnim oljem.
Doma si lahko pripravimo
mešanico iz 5 cl terpentine in
5 cl smrečnega olja in nato te-
kočino mešamo v pol kg mor-
ske soli. To dišavno sol upo-
rabljamo kot dodatek h kope-
lim, v katerih kopamo prehla-
jene otroke in tudi odrasle. To-
pla kopel preprečuje poslabša-
nje bolezni, prekrvavi in se-
greje celo telo in odpravi utru-
"jenost, zlasti po napornem de-
lu ah hoji.
Šifra:
Pikapolonica 94
Redno berem vašo rubriko.
Sama še nimam izdelanega
horoskopa, v neki reviji sem si
izračunala ASC, vendar ne
vem, če pravilno — ali sem dvoj-
čica ali bik.. Zanima me, če
sem se pravilno odločila glede
šole in kako mi kaže v življe-
nju nasploh.
Ivana: Rojena si z ASC
v dvojčkih, prav pa si se odlo-
čila glede šole, saj ti jeziki zelo
ležijo. V zračnem znamenju
tehtnice pa se nahaja tudi Me-
sec. Nadarjena si za vse, kar se
tiče estetike, lepih umetnosti
in za kontakte z ljudmi. Naj-
več energije boš čutila od po-
mladi do jeseni, hladni meseci
od novembra pa do februarja
pa ti ne bodo najbolj naklonje-
ni. Če boš v življenju potovala,
potem se raje odločaj za daljše
relacije, kajti v tujini boš
spoznala večino pomembnej-
ših ljudi. Za otroke se ne odlo-
čaj prehitro, prav tako tudi ne
za poroko, kajti prva izbira ni
vedno tudi končna. Pazi na di-
hala in ledvice, prav tako se
izogibaj uživanju poživil. Pre-
vidnejša bodi v kontaktih
z izrazitimi tipi kozoroga.
V življenju boš uspešna če boš
združila delovne cilje s prija-
teljstvi in tujino.
Šifra: Poletni
post
Pošiljam vam svoje podatke
in upam, da bom prišla kmalu
na vrsto. Ker imam nekaj te-
žav s svojo postavo in zaradi
tega tudi z zdravjem, sem se
odločila, da bom imela letos
poleti post, vendar zanima,
kdaj je ugoden dan za začetek
posta, pa tudi, ali bom uspela
pri tem.
Ivana: Prav ste se odločili,
da povprašate še planete, ah
so vam naklonjeni. Vehko lju-
di se danes odloča za post brez
pravih predpriprav in brez
zdravniškega pregleda (ta se
priporoča pri postih, daljših
od 7 dni). Prav tako je dobro
o tem prebrati vsaj kakšno
knjigo, še bolje pa dve ah tri.
Kajti vsak človek je drugačne
psihofizične konstitucije in te-
mu primerno se lahko tudi po-
sti. Glede na vaš horoskop bi
vam svetovala zmeren post, ki
naj traja največ 8 dni. V tem
času pa se že kak teden prej
odpovejte mesu, cigaretam in
alkoholu ter uživajte lahko,
svežo in surovo hrano. Le tako
bo vaše telo uspešno priprav-
ljeno na post. V času posta pij-
te vročo vodo, zeliščne čaje,
uživajte algo spirulino, cvetni
prah, lahko pa tudi sok iz bo-
rovnic, jagod ah našega lokal-
nega svežega sadja. Izogibajte
se bananam, grenivkam in po-
marančam ter limonam. Bodi-
te vehko v naravi, vendar ne
pretiravajte pri sprehodih,
soncu ali v vodi. Vedite, da ob
poštenju notranji organi poči-
vajo, zato ne forsirajte telesa.
Vstajajte s sončnim vzhodom
in hodite spat po sončnem za-
hodu. Ker boste to počeli v ča-
su počitnic, najbrž ne bo tež-
ko. Vsako jutro opravite kli-
stir, da sperete strupe iz telesa.
Še teden dni po postu pa jej te
tako kot pred postom — majhne
obroke sveže in vitalne hrane
večkrat na dan. Šele po tednu
dni lahko uživate ostalo hra-
no. Le tako boste obdržali do-
bro počutje in vitkost. Dobro
bi bilo, da si v knjigarni kupite
tudi kakšno knjigo znanega
mojstra zdravega življenja
Mantaka Chie. Njegove po-
mlajevalne tehnike masaže in
dihanja vam bodo prav tako
zelo pomagale. Še posebej pa
morate poskrbeti za kožo. Pri-
meren čas za začetek posta pa
je za vas 9. avgust. Pa vehko
vztrajnosti in uspeha za na-
grado vam želim!
RASTLINE IN Ml
Rosa, slana in pozeba
Rosa nastane, če se vodni
hlapi na tleh ali na rastlinah
kondenzirajo pri temperatu-
ri nad 0° Celzija. V primeru,
da se kondenzacija izvrši
pod 0° C, dobimo slano.
Pri nastajanju rose se
sprošča kondenzacijska to-
plota, tla pa dobijo kinetično
energijo. Jakost obeh energij
je odvisna od sevanja talne
toplote. V jasnih nočeh, ko je
sevanje take toplote močno,
nastane tudi več rose. Po
oblačnih nočeh pa rose sko-
raj ni, ker se talna toplota, ki
seva, odbija od oblakov.
Rosa je pomembna pred-
vsem za epifite, to so rastli-
ne, ki rastejo na drugih rast-
linah, vendar niso paraziti,
in za lišaje, saj pospešuje nji-
hovo rast.
Slana voda neposredno
prehaja iz parne v trdno fa-
zo. Ta naravni postopek lah-
ko s pridom uporabimo tudi
pri zaščiti rastlin pred po-
zebo.
Dobro se obnese predvsem
trajno rosenje pred mrazom.
Toplota, ki se sprošča pri
zmrzovanju vode, namreč
vzdržuje temperaturo rastli-
ne in ledene obloge pri -0,5°
C. Paziti moramo le, da pri
rosenju ne porabimo preveč
vode, sicer lahko rastline
preveč oledenijo. rosenje je
potrebno vse do odtajanja
ledu.
Z rosen jem lahko prepre-
čimo mraz do -6° C.
MILAN VOGRIN
Št. 28 - 14. julij 1994
33
Št. 28 - 14. julij 1994
34
Št. 28 - 14. julij 1994
35
rojstva
Celje
V celjski porodnišnici so ro-
dile:
1.7.: Jožica KOSMAČ iz Re-
čice ob Savinji - deklico, Vale-
rija FLERE iz Prebolda - de-
vico, Anita KOLEŠA iz Šent-
iurja - deklico, Tri vuna MILO-
VAC iz Frankolovega - dečka,
Polonca JEŽOVNIK iz Žalca
- deklico, Bega RASTODER iz
Laškega - deklico, Anka JAN
iz Celja - deklico, Mira KOVA-
ČEC iz Rogaške Slatine - de-
klico, Melita FLORJAN iz
Prebolda - deklico in Darja ŽI-
BRET iz Celja - deklico;
2.7.: Jasmina AŠKERC iz
Celja - deklico, Marija PRE-
PADNIK iz Luč - dečka, Ma-
rinka BRATOVENSKI iz Pri-
stave - dečka, Leopoldina HE-
RIČ iz Ponikve - dečka, Urša
ŠPAN iz Planine - deklico in
Ana KRAJNC iz Celja - de-
klico;
3.7.: Štefanija KOČEVAR iz
Polzele - dečka, Slavka JAKO-
PIČ iz Loč pri Poljčanah - de-
klico, Marjeta KRAJNC iz Ce-
lja - dečka, Jerica FRECE iz
Dob j a pri Planini - deklico in
Smilja GAGIČ iz Polzele - de-
klico;	,
4.7.: Alenka GRUŠOVNIK
iz Frankolovega - dečka, Eliza-
beta LAZNIK iz Slovenskih
Konjic - deklico, Vesna GRAČ-
NAR iz Zreč - dečka, Jolanda
KUKOVIČ iz Zreč - dečka,
Vesna PETRIN iz Žalca - de-
klico, Mirjana POKLEKA iz
Celja — deklico, Jožica OŠKO iz
Huma na Suth — dečka, Lenčka
KITAK iz Rogatca - deklico in
Darja ČREPINŠEK iz Celja
—	dečka;
5.7.: Romana ŠKET iz Roga-
ške Slatine - deklico, Irena SE-
KOLEC iz Loč pri Poljčanah
-	dečka in Tanja HRIBERNIK
iz Slovenskih Konjic - deklico;.
6.7.: Metka KRIŽ iz Šmart-
nega ob Paki - dečka in Fani
KRIŽNIK iz Dobja - dečka.
ESiSai
Celje
Poročili so se trije pari, od
teh: Sandi DOMŠEK iz Celja
in Mihca BRODEJ iz Selc.
Šentjur pri Celju
Zakonsko zvezo sta sklenila
dva para in sicer: Ivan GU-
ČEK iz Presečnega in Silva
BOBEK iz Žegra ter Abdul
PUŠNIK iz Jakoba pri Šent-
jurju in Marjana ZELIČ iz Vo-
druža.
Šmarje pri Jelšah
Zakonsko zvezo sta sklenila
Anton PEVEC iz Strtenice in
Andreja MARZEK iz Zg. Tin-
skega.
Velenje
Poročila sta se Zdenko
VOLK iz Skornega in Mojca
PODVRŠNIK iz Zavrha pri
Galiciji.
Žalec
Poročili so se: Danijel BE-
DRAČ in Vida POTOČNIK
oba iz Žalca, Alojz KORENAK
iz Lokovine in Suzana STAHL
iz Brega pri Polzeli, Anton
DROBE Ž in Vesna COLNA-
RIČ oba iz Prebolda ter Iztok
ARZENŠEK in Mateja ROJ-
ŠEK oba iz Polzele.
smrti
Celje
Umrli so: Jožef PANGERL,
62 let iz Žepine, Julijana LE-
SKOVŠEK, 93 let iz Začreta,
Ana LIPIČNIK, 85 let iz Lju-
bečne, Cvetana JURAČ, 55 let
iz Preloga pri Konjicah, Ra-
do] ko PUŠONJIĆ, 34 let iz Ce-
lja, Ernest KOS, 86 let iz Lju-
bečne, Štefanija ŠTOR, 61 let
iz Kompol, Zofija CVIRN, 64
let iz Celja, Martin ZEM-
LJAK, 63 let iz Brega pri Pol-
zeli, Jožef GRAŠIC, 85 let iz
Kamne gore, Frančiška MO-
TOH, 59 let iz Celja, Justina
AHTIK, 83 let iz Celja, Franc
KUPEC, 74 let iz Rogatca, An-
ton JAZBEC, 40 let iz Vranja,
Ivan OGRIZEK, 48 let iz Ce-
rovca pod Bočem in Kristina
RATEJ, 83 let iz Trnovelj pri
Celju.
Šentjur pri Celju
Umrla je Lucija ROMIH, 82
let iz Brezja ob Slomu.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Mihael KOLAR,
64 let iz Šentvida pri Grobel-
nem, Alojzija VRESAK, 73 let
iz Predela, Jožef LESJAK, 66
let iz Križan vrha, Mihael
CENTRIH, 63 let iz Zagorja,
Štefan GOLOB, 83 let iz Belo-
va in Anton ZAVOSNIK, 92
let iz Žalca.
Velenje
Umrli so: Ivanka BELE, 85
let iz Nazari j, Leopold FAL-
NOGA, 64 let iz Frankolovega,
Janko ŽITNIK, 41 let iz Vele-
nja, Stanislav KONEC, 57 let
iz Velenja, Slavko MESELD-
ŽIJA, 43 let iz Velenja, Janez
GOLOB, 71 let iz Ter, Marta
GRUBER, 50 let iz Velenja,
Jožef KLEMENČIČ, 66 let iz
Topolšice in Jožef ČERNELČ,
49 let iz Šoštanja.
Žalec
Umrli so: Justina TOPO-
LOVŠEK, 63 let iz Zabukovi-
ce, Robert KOPRIVA, 24 let iz
Žalca in Ana ŠAL AMON, 56
let iz Kamenč.
[dežurstva
i lekarn
CELJE: Glavna lekarna na
Stanetovi ulici v Celju je od
ponedeljka do petka odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 13., od 13. ure dalje v so-
boto, do ponedeljka do 7. ure
zjutraj pa je organizirano 24-
urno dežurstvo. Enako velja
tudi za praznike.
ŠENTJUR: Od ponedeljka
do petka od 7. do 18. ure, ob
sobotah od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Od ponedeljka do
petka od 7.30 do 18. ure, ob
sobotah od 8. do 12.
MOZIRJE: Od ponedeljka
do petka od 7. do 19. ure, ob
sobotah od 7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE:
med tednom je odprta od 7.30
do 13. ure in od 14. do 20., ob
sobotah od 7.30 do 13.ure, ob
nedeljah pa imajo redno de-
žurstvo od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih imajo organizirano
24-urno dežurstvo, z enourno
prekinitvijo med 12. in 13. uro.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Med tednom je odprta od 7.30
do 18.30 ure, ob sobotah od
7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Delovni čas med
tednom je od 7.30 do 19.30 ure,
ob sobotah od 7.30 do 14. ure,
vsako nedeljo imajo dežurstvo
od 8. do 11. ure.
dežurstva
zdravstvenih
domov
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: Redno ambulantno de-
lo opravljajo od 7. do 13. ure,
popoldan od 13. do 20. ure pa
imata vsak dan redno delo po
dve ambulanti in sicer ob po-
nedeljkih Mozirje in Ljubno,
v torek Nazarje in Gornji
Grad, v sredo Luče in Nazarje,
četrtek Mozirje in Nazarje, ob
petkih pa le Mozirje. Telefon
v Mozirju 831-421.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Soth, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni delovni čas je vsak
dan od 7.30 do 13.30 ure, ne-
prekinjeno dežurstvo pa je or-
ganizirano od 15. do 7.30 ure
naslednjega dne. Telefon 711-
251.
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je odprta vsak dan dopoldne (razen ob
nedeljah in praznikih) od 8. do 10. ure in popoldne od 16. do
17. ure, sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizi-
rana v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivovarne,
tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Dežurstvo je organizi-
rano od 14. do 6. ure zjutraj, telefon 0609 616-786. V rednem
delovnem času lahko pokličete na telefon 714-144 in 0609 616-
786. Ambulanta za male živali je odprta vsak dan, razen ob
nedeljah in praznikih, od 7. do 9. ure in od 16. do 17. ure.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
17. julija, bo dežural dr. vet. med. Ciril Kralj, telefon (0609) 616-
978, od 18. julija dalje pa dr. vet. med. Marija Rup, telefon (0609)
616-978.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 14. ure vsak dan, od 14. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
V času popoldanskega in nočnega dežurstva pokličite na šte-
vilko mobitela 0609 618-772.
BORZA DELA_
Informacije o prostih delovnih mestih, objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, na območni enoti Celje,
dne 11.07.94. Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih
Št. 28 - 14. julij 1994
136
Št. 28 - 14. julij 1994
37
Št. 28 - 14. julij 1994
138
Št. 28 - 14. julij 1994
39
Št. 28 - 14. julij 1994
|40
Poroka po knežje
Celjski župan »Anton Rojec-
knežje mesto« je zares neunič-
ljiv. Preteklost, ob kateri po-
zablja na sedanjost, ga je zopet
navdihnila z briljantno zami-
slijo. Celjani naj bi se namreč
v bodoče veselili še na eni pri-
reditvi - Poroki v knežjem me-
stu. Če bo stvar uspela, bo
Ljubljančane gotovo kap, sta-
novalce na celjskem Glavnem
trgu pa...
Naser ga serje
Sprehajalci ob Savinji zad-
nje čase (tudi s strahom) opa-
zujejo črn BMW z registrsko
tablico CE 52-85V, ki se pre-
važa kar po sprehajališču za
pešce med Čopovo ulico in
mestnim kopališčem. Objestni
voznik je taisti črnolasi gospo-
dič temnejše polti, ki je do ne-
davnega strašil pešce po modri
coni s podobnim avtomobilom
in registrsko oznako NASER.
Avto in tablice je očitno me-
njal, grdih šoferskih manir pa
očitno ne. Morda pa v Celju
vendarle imamo kakšnega po-
licista, ki bi ga bilo toliko
v hlačah, da bi mlademu pre-
drznežu stopil na prste, par-
don, na gume?
Čudežni pločnik
Bodoči teharski župan Fer-
do Ježovnik je ugotovil, da bi
po logiki stvari moral biti
pločnik v glavni ulici bodoče
občine vsaj tronadstropni. Po
njegovih izračunih naj bi ga
namreč kar trikrat financirali,
menda tudi na račun ureditve
teharskega grobišča.
Trda roka
Predsednik enega velenjskih
skupščinskih zborov Jože Me-
lanšek ima trdo roko. To skle-
pamo po tem, ker »njegov«
zbor krajevnih skupnosti nima
nikoli težav s špricanjem. Da
pa trda roka ne najde vedno
pravega mesta, dokazujejo tu-
di težav(ic)e na Melanškovem
prvem delovnem mestu, v ko-
munalnem podjetju.
Poletno čiščenje
Današnji četrtek bo silno
naporen za člane mozirske
vlade. Preračunano v prepro-
ste številke člane vlade čaka
kar 27 točk dnevnega reda. Za
tretjino so si krivi sami, saj je
sklicana seja vlade, za dve
tretjini pa lahko krivijo mozir-
sko skupščinsko vodstvo, ker
je prav tako za danes sklicalo
sejo skupščine. Če se bo vse
izteklo po računih, bodo Mo-
zirjani počistili ne le za nazaj,
pač pa tudi precej za naprej.
Šport pred knapl
Vse bolj se poraja občutek,
da se Velenje iz Titovo-kna-
povskega mesta razvija
v športno prestolnico. Najprej
skoki, potem atletika in tenis,
vse najmanj v državnem meri-
lu. Po nepreverjenih vesteh sta
dežurna krivca za ta razplet
Herman Rigelnik (ex Gorenje)
in Franc Avberšek (ex rudnik).
Župan Jože »Pepi« Čakš: »Šmarjaki, nabrusite kose in srpe!
Klas je že dozorel!«
Ivanu Slavcu-Lebenu je s šalo Slaba to-
lažba zopet uspelo prepričati naše bralce,
namenili so mu namenili največ glasov. Med
drugim je zanjo glasovala tudi Majda Taš-
ner iz Iršičeve 6 v Celju, ki smo jo izžrebali
za nagrado med prispelimi kuponi.
Šala tedna
Slaba tolažba
»Gospa, vi ste ena redkih,
ki so učakale tako visoko
starost, saj se bližate že 90
letom. Vas lahko vprašam,
koliko drži pregovor, da ima
star kozel tudi trd rog?«
»Bežite no... Le kdo vas je tako naplah-
tal?! Moj kozel je že od 60. leta brez vsakega
roga.«
Strah
Neka ženska se je pozno ponoči vračala
domov. Pot jo je vodila preko pokopališča.
Ženska vsa zmedena od strahu na drugi
strani pokopališča opazi moškega. Takoj ga
zaprosi, naj ji dela družbo. Moški seveda
prilliti in skupaj se odpravita preko poko-
pališča. Ženska začne razlagati, da jo je
strah ponoči iti čez pokopališče, moški pa ji
odvrne: »Tudi mene je bilo strah, ko sem bil
še živ.«
Psihologija
Vojaški psihiater seje hotel prepričati, ali
je novi rekrut, ki je študent visoke komerci-
alne fakultete, povsem normalen. Vprašal
ga je: »Ali hodite z dekleti?«
»Ne,« je odgovoril rekrut.
»Kako to, ah ne čutite želje, da bi hodili
z njimi?«
»Seveda čutim tako željo.«
»In zakaj potem ne hodite z njimi?« je
vprašal psihiater.
»Ker mi žena tega ne dovoli,« odgovori
rekrut.
Dvojčka
Nadrejeni stopi v pisarno in reče Janezu:
»Imamo prosto delovno mesto, na katerem
bi lahko zaposlili vašega brata dvojčka.«
»Brata dvojčka?«
»Da, tistega, ki sem ga včeraj videl na
nogometni teloni, medtem ko ste bili vi na
pogrebu svojega strica«
Skromna želja
Zagrizen nogometni navijač je umrl na
petek in bi moral biti pokopan v nedeljo.
Njegova žena je prosila, naj bi pogreb pre-
stavili na ponedeljek. Uslužbenec pogreb-
nega zavoda jo je vprašal, ali ima za to
kakšen poseben razlog. Tedaj mu žena ra-
zloži: »Tako rada bi videla, da bi bil vsaj
eno nedeljsko popoldne doma.«
25. obletnica
Mati vsa razburjena odhiti v mesto po
opravkih.
Preden odide, naroči odrasli hčeri, naj
speče potico za petindvajseto obletnico po-
roke. Hčerka pripravi testo in vse potrebno,
a ne najde valjarja za testo. Zato vpraša
očeta, če ga je kaj videl. Oče odgovori: »Vi-
del ga nisem, čutil pa sem ga, ko sem ob
polnoči prišel iz gostilne.«
Eksplozije ne bo
Mlad mož se zjutraj ogleduje v ogledalu in
si govori: »Kakšna postava! 80 kg dinami-
ta!« Žena pa zlobno pripomni: »Le da je
zažigalna vrvica prekratka.«
Šale so prispevali: Zlatka BUDNA iz Dobja,
Ljudmila GOTAR iz Laškega, Irena KRAM-
PRŠEK iz Loke pri Žusmu, Klara OBLAK iz
Celja, Jelka PLEVNIK z Polzele in Justina
GOSTEČNIK iz Braslovč.
KUPON
Najbolj sem se nasmejal šali:.
Moj naslov:_
Mariborsko orožje je spet na tapeti,
z aferami ne prizanašajo nam niti poleti.
Preveč je politike pri iskanju pravice,
obtožence kmalu bomo poslali še v vice.
Državljan žal mora vse potrpeti,
če hoče v deželi tej vsaj preživeti.
Kdo vse promoviral je turizem slovenski,
da tujci na cesti trpijo v muki peklenski?
Ceste graditi res se ne da za drobiž,
a biti brez njih za turizem je križ.
Kako si obetamo bogato turistično žetev,
če pa nihče ni skrbel za uspešno setev?
FRANCI ČEČ
Žeja po prevelikem uspehu ga je pripeljala
žejnega čez vodo.
Politiki so zelo radodarnih rok, če imajo kje
vzeti.
Hotel je biti odprtega srca, zato je zamenjal
ključavnico.
Če najdeš v juhi muho, jo brž pojej. Sicer se ti
lahko zgodi, da jo zaračunajo kot prilogo.
Vsak teden izbruhne kakšna nova afera. Mar
živimo na vulkanskem območju?
FRANCI ČEČ
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Iz ene harmonike naredil dve
Ena ohcet in ena harmonika dajo skupaj
dve harmoniki.
Takšno formulo si je zamislil pred leti
Alojz Kojnik iz Trnovelj, ki pravi, da je
v življenju zamenjal gotovo za en senen voz
harmonik. Veselje je dobil takoj po prvi
ohceti, na kateri je kot fantič sicer skozi ves
večer igral le dve - tri melodije, ampak lju-
dje so noreli, nekdo pa mu je za harmoniko
ponudil več kot je bila vredna.
»Včasih je bilo ogromno harmonik po
podstrešju, muzikantov pa malo in ker je
bila tudi stiska, so radi prodali instrumente.
Jaz sem imel veselje, da sem >glihu< in obi-
čajno sem še malo >fouš< igral za probo, češ
kako je vse skupaj razglašeno in največkrat
smo šele po dveh, treh urah udarih v roke.
Zares odlična harmonika se je takrat našla
in spominjam se ene, ki je imela vstavljene
tudi zvonove, ki so zaigrali, če si pritisnil na
dodatni gumb pri basih.
Skoraj 200 ohceti sem dal skozi in dogod-
kov okrog njih je bilo zares veliko. Na Po-
nikvi sta se, naprimer, na isti dan možili
mati in hči. Jaz sem igral pri hčeri in ker je
bilo očitno pri nas bolj >luštno<, so se svatje
iz materine gostije kompletno preselili
k nam.
V	tisto hišo, kjer sem jaz igral, sem običaj-
no še prišel in na neki domačiji v Sv. Štefa-
nu sem jih kar 7 s harmoniko spravil v za-
kon, pa še zlato poroko smo tam pred krat-
kim proslavljali.
Će se je le dalo, sem proti jutru zlezel na
dimnik in tam igral jutranjico, ljudje pa so
do takrat, ko je kuharica ponovno pripravi-
la peč, plesali okoh hiše in peli.
V	nedeljo dopoldne, ko je prišel fotograf,
je bilo tudi >luštn<. Jaz sem običajno takrat
snel pokrov kmečke peči in na zadnjem čr-
nem delu izpisal letnico dogodka. Na foto-
grafiji se je potem videlo, kot da bi bila
letnica vgravirana. Veselil sem se tudi sre-
čanja z muzikanti pri Fotoliku, ko smo sku-
paj zaigrah, da se je slišalo daleč naokoli.
Danes je veliko odličnih mladih muzikan-
tov, tudi harmonik je veliko, tako da je za
nas manj dela. Če pa je veselja toliko kot
nekdaj, pa nisem čisto prepričan?!«
EDI MASNEC
Ena Iz Lojzovega rokava
Mihovim se je rodil sinček, luštkan in
ljubek fantiček. Kot dojenček je bil izredno
priden, nič ni jokal, lulal je in kakal kot vsi
dojenčki. Pri letu je normalno shodil, vpih-
nil svečo in še vedno je bil čisto brez glasu.
Igral se je z vrstniki, brez besed ubogal
starše in neke nedelje, pri štirih letih, ko so
bili vsi zbrani okoli mize, je srknil juho in
izdavil: »Madona, ta juha je prevroča.«
»Kako,« so se vsi čudili, »ali ti govoriš?«
»Seveda. Ampak do sedaj mi ni bilo treba,
ker je bilo vse v redu!«
Št. 28 - 14. julij 1994