Poštnina pavšallrana. Strokovni list za povzdigo gostilničarskega obrta. Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem List izhaja 25. vsakega meseca. = ■■ —•= i Za člane v ..Deželni zvezi" včlanjenih zadrug stane list celoletno K 20’—. Sicer stane ' list celoletno K 24.—, polletno K 12.—, četrtletno K 6.— ; posamezne številke ■ - ■ ■—= 2 kroni. — ■ —- . ^ Cena inseratom: */« strani K 4'—, pri večkratnih objavah popust. = Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. 16. Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8. 18. ure. Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave je pošiljati do 20. vsakega me- seča, s tem dnem se uredništvo zaključi. —■ - —■■■■- Št. 9. V Ljubljani, 25. septembra 1921. Leto VIII. Vabilo. Ustanovni občni zbor Mie mstiltaiiev t K0M1 se bo vršil v torek, dnt 4. oktobra 1921 v gostilniških prostorih gosp. B611am v Kočevlu ob 10. dop. Na dnevnem redu je konštituiranje načelstva t. j. volitev načelnika, namestnika odbornikov in namestnikov. Posvetovanje o notranji ureditvi zadruge, razni predlogi in nasveti. K najštevilnejši udeležbi vabi Franc Šlajmer predsednik pripravij. odbora. Črno, temno je obzorje. Gostilničarsko gospodarstvo ogroženo! Najstrašnejše, kar se more kakemu obrtnemu stanu prizadejati, se zbira sedaj na obzorju skupnega gostilničarstva Jugoslavije. Ministrski svet je sprejel jednoglasno iri zakonodajni odbor le z malim nesoglasjem ravno tako pritrdil v celoti zakonski osnovi za pobijanje alkoholizma, s katerim zakonom naj se vzakoni popolnoma zabranitev točenja vseh vrst alkoholnih pijač celi dan v soboto in nedeljo. Vže v letošnji marčevi številki smo v članku »Bodimo na sitraži« podali načrt tega zakona, iz katerega razvidite, da ako postane resnično zakon oziroma ako ga skupščina kot takega sprejme, bo marsikoja gostilna lahko dala slovo svojemu stoletnemu obstanku. Ta zakonska osnova je delo abstinentov, koji so vse svoje sile vgnezdili v ministrstvu za narod, zdravje, v kojiem že cela tri leta delajo z vso zmožnostjo in nezmožnostjo, da uničijo in pritisnejo k tlom gostilniško obrt. Morda bo trajalo samo še nekaj dni ali tednov, ko bo zakonodajni odbor predložil v parlamentu v Beogradu to za celi gostilničarsko - kavarn. stan najčmejšo in najstrašnejšo zakonsko osnovo, da postane zakon. Kličemo tudi danes zopet: »Bodimo na straži!« da nas ta zakulisna igra treznostnih in abstinentnih organizacij ne prehiti nepripravljene. Ko so naše osrednje organizacije, osobito centralni* Savez v Beogradu jn naša zelo marljiva zagrebačka posest-rima zvedela o tem dejstvu, se je napotila desetorica zagrebških tovarišev, porabljajoč zajedno priliko poseta ljubljanskega velesejma, k nam v Ljubljano ter je načelstvo ljubljanske zadruge nemudoma pozvalo bližnje odbornike Zveze in načelnike bližnejših zadrug na soboto dne 10. septembra na sestanek, da se zasliši tozadevno poročilo predsednika zagrebačke Zveze in sklenejo dogovori, kako se bo postopalo ob času, kadar nam naši zaupniki v Beogradu sporočjio bližajoči se čas, ko bo imela priti ta osnova pred parlament. Ciospod predsednik Pavlekovič iz Zagreba je v več kot enournem razlaganju po dobljenih izbornih informacijah pripovedoval celi potek in pripravljanje od strani abstinentarskih prvakov te osnove. Znano je, da so pri neki seji gg. ministri osnovo podpisali, ne da bi kdo kaj či-tal in vsled tega je prišla ta v zakonodajni odbor, kjer čaka biti predložena skup- ščini v sklepanje. Izrekel je bojazen, da bo zakon prav gotovo sprejet, ker ima vlada svojo poslušno večino, morda, morda s kakimi malimi izpretnembami. Predstavljena dejstva finančnemu ministru, da bi tak zakon povzročil tudi velik izpad državnih davščin in uničenje vinorejstva, ker bi konzum vendar velikansko padel, je g. minister odvrnil, da ne dela to ni-kakih skrbi, ker če ni dohodka davščin po eni strani, se morajo' plačati temu primerne od druge strani. Vinopitje ne bo vsled tega: prav nič zmanjšano ter bo vinogradnik prišel ravno tako na svoj račun. Udarec meri torej edino le na go-stilničarstvo. Pravil je nadalje, da imajo propagatorji za ta zakon pripravljenih že nebroj statističnih utemeljevanj', s katerimi bodo stopili pred parlament, tako trdijo sodišča, da se poboji in poškodbe dogajajo vedno le ob sobotah in nedeljah. Bolnišnice da potrjujejo, da se pojavlja v njih velik del bolnikov, ki so uživali v preveliki meri alkohol. Šole da trdijo, da duševni slabiči so le v rodbinah, kjer se vdajajo starši alkoholu in tako zna priti, da bo ves parlament v prepičanju, da stori dobro za narodno zdravje, ako vtesni točenje alkoholnih pijač v zmiislu, kakor ga predvideva osnova. Ti protialkoholisti imajo velikanske svote denarja na razpolago1-, pošiljajo svoje zaupnike celo v Ameriko na informacijska potovanja. Stavila se bo baie zahteva, da mora zakon prepovedovati točenje vseh alkoholnih pijač, ki bi vsebovale več kakor 4% alkohola. Pridemo tedaj na stopnjo dandanašnjega piva, ki vsebuje samo 4% alkoholne snovi. Protiakcija gostilničarstva proti tem nakanam bo veljala ogromno denarja, zainteresirati bi morali v to vse naše vele- tržce z vinom, tovarne z rakijo in pivom, da v to gmotno prispevajo, a kakor se kaže, bodo pivovarnarji neradi k temu kaj vložili, ker njihovim izdelkom osnova zakona takorekoč pot odpira, ker se priporoča le pijače s 4 stopinjami alkohola, ie tedaj pri teh podjetjih malo izgleda na podporo. Sluti se, da bo okrog 10. ali 20. oktobra prišla ta osnova pred parlament in je sklenjeno za sedaj tole obrambno delo. Vsa načelstva zadrug, koder teh ni, pa posamezni odličnejši tovariši, bodo pozvani pismeno ali telegrafično za sklicanje protestnih shodov in odposlatev utemeljenih protestnih spomenic, da v največjih masah taki protesti dospejo parlamentarni komisiji. Zajedno se bo zbral v Vuko-varu tisti čas kongres gostilničarstva cele kraljeviie, ki odide po zborovanju v Beograd pred parlament in ne preneha preje z demonstracijo, dokler se ta osnova ne spremeni, oziroma ne odpravi v tako uničevalnem tonu za gostilničarski stan, ki naj bi bil oropan edinih dnih, to je sobote in nedelje v tednu, na katerih edino je slonelo doslej njihovo obratovanje in s tem tudi eksistenca. Organizacije morajo skrbeti tudi za pokritje gmotnega stroška, kateri bo s tem nastal, kar bo veljalo na stotisoče. Ne sme se tukaj reči, bodo Že vodstva ali načelstva to svoje ukrenila, ampak vsak poedinec bo moral tukaj prispevati, kajti gre se za vojsko, ki ima rešiti vse gostilničarstvo propadanja. Veletrgovce z vinom in tvorničarje alkoholnih pijač je pozvati na krepko denarno podporo te akcije, ki bo zahtevala težkih moralnih in materijalnih žrtev. Brez sredstev je boj nemogoč. Za sedaj opozarjamo1 torej na to, da kadar dospejo tozadevne vesti iz Beograda od naše osrednje organizacije, od katere bomo dobili tudi navodila' za nadaljno voditev borbe, bodo razposlana vsem zadrugam navodila, kako postopati. Poglavitno bo pač, takrat nemudno sklicanje izvanrednih občnih zborov, na katerih se bodo sklenili ostri protestni ugovori in nemudoma poslali telegrafično in pismeno na pristojno mesto. Naš centralni Savez je sicer, kakor smo čitali poročila, pri zakonodajnem, odboru v Beogradu že dosegel toliko, da zakonska predloga ne pride v dosedanji obliki pred parlament, marveč bodo zaslišani preje še zastopniki interesentov, kakor se je to zgodilo pri ministrski naredbi z dne 13. novembra leta 1919. o omejitvi točenja alkoholnih pijač. V toliko smo za enkrat potolaženi in imamo sicer izborno organizirano stražo v Beogradu, ki obvešča naše organizacije o vsakem pokretu v tej zadevi, vendar ne smemo zaupati vsega tej čuječnosti, ker sovražnik je zvit in kakor je vtihotapil predlogo v podpise mi* »istrskemu svetu, tako bi znal to vtihotapiti tudi pred parlament, kjer bi se pojavila nenadoma kakor morska kača iz vode. Opozarjamo tedaj ohraniti čuječnost in na dani signal vsi v enem trenotku planiti na boj. Za enkrat naj posamezne organizacije ne podvzamejo samostojnih akcij da, bo učinek v danem trenotku tem ogromnejši. Policijska ura. Deželni vladi, oddelek za notranje zadeve, v Ljubljani se je podalo zopet naslednjo prošnjo: Odločba deželne vlade, da velja policijska ura za vse kraje po deželi od 16. novembra zopet 9ta ura zvečer, daje povod, da se oglašajo vse zadruge v Sloveniji proti tej neutemeljeni utesnitvi gostilniškega obratovanja po deželi. Ze mnogokrat se je dokazovalo, da dela tako skrčena policiska ura le težkoče občinstvu in neprestani strah obrtnikom, biti vsaki čas kaznovanim, ubija tedaj prostost ljudstva in otežkočuje brez vsakih vzrokov obratovanje gostilničarstva. Vsak trenotek je gostilničar, kojcga gostje ne ubogajo, že ob 9. uri zapustiti lokal in se poskriti v svoje domove, v nevarnosti biti kaznovan, ako je varnostni organ pedanten. Kjer ni potrebe ali gostov, se itak ne trati luč po nepotrebnem, kjer pa se nahaja občinstvo v lokalih, je pa naravnost muka, že ob 9. uri jih goniti domov. Ob velikih cestah ali večjih krajih pa je to še težje, ker se ustavlja potništvo, vozniki ali sedejo skup vaščani na kozarec okrepčilne pijače ter nočejo razumeti, zakaj se jih preganja. Organizacija si vsled tega, ker jej prihajajo od vseh strani in pokrajin Slovenije v tej zadevi utemeljene pritožbe gostilničarskih zadrug, dovoljuje zopet prositi za vzdržno ureditev teh razmer in izreči željo, da izda deželna vlada na podrejena oblastva naročilo, da naj se policijskim organom službeno naroča, da smejo v obratih, koder so zbrani ljudje kot mirni in dostojni gostje. telerirati obratovanja prosto policijsko uro v zimskem času istotako do 11. ure kakor poleti, oziroma kakor'se to dovoljuje mestom, naj velja isto tudi za večje kraje, mesta, trge in vasi po deželi, sicer pa v splošnem vsaj do 10. zvečer. Ta to-loranca je bila od nekdaj, še pod tujim go-spodstvom, neumevno je tedaj, zakaj mora ravno gostilniška obrt v naši mili, slo-bodni domovini trpeti tako tlačenje in utesnjevanje, ker ni v to v splošnem niti najmanjšega povoda. Pijančevanju se s tem niti trohice ne pride v okom, kajti pijanec, ki je obenem tudi postopač, se ga napije že zjutraj, v večernih urah pa se okrepčujejo le tisti, ki so celi dan težko in pridno delali, da si na to v čim širšem prostem času pri čaši okrepčilne kapljice v pošteni družbi zopet poživijo dušo in telo. ★ ★ ★ Poziv na podpisovanje! Z ozirom na predstoječi proglas ministra financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev izroča se javni subskribciji nominale dinarjev 500,000.000— 7% državnega investicijskega posojila 1921 ki bo v teku 50 let povrnjeno ter se izdaja v obveznicah po 100, 500, 1000, 5000 in 10.000 dinarjev. Subskripcija začenja 1. septembra in konča 30. septembra 1921 ter se vrši pri vtseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev med uradnimi urami. Podpis obveznic se vrši al pari, t. j. za vsakih 100 dinarjev obveznice se položi 100 dinarjev v gotovini brez kakih pristojbin ali odbitka. Subskripcijo vodi v Slovenfji »Slovenski konzorcij« v imenu podpisanih denarnih zavodov. Subskripcija se vrši tako, da se podpiše prijavnica, na kateri izpolni podpiso-valec vsoto, katero podpisuje ter pri tej priliki položi takoj dotično vsoto v gotovini. Za položeno vsoto dobi od dotičnega zavoda začasno potrdilo za podpisani iznos posojila. To potrdilovinora podpisovalec skrbno shraniti. Po preteku predpisanega roka ss bodo podpisane obveznice razdelile takoj. podpisanim zavodom, da jih izroče podpisovatelju proti vrnitvi izdanega mu potrdila. Obveznice bodo opremljene s kuponsko polo. Prvi kupon zapade dne 15. marca 1922., obresti tedaj teko od 15. septembra t. 1. Zamena začasnih potrdil za originalne obveznice se bo vršila samo na istem mestu, kjer se je podpis izvršil. Posojilo služi v investicijske svrhe, predvsem zboljšanju naših prometnih razmer, tedaj samo v občekoristne namene. Z naredbo so vzakonjeni: amortizacija, jamstvena sposobnost, lombard, oprostitev vseh davkov in doklad, trajanje posojila, konverzija, zastaranje, uporaba posojila itd. — 7% obrestovan je je zelo po-voljno, sigurnost obveznic in obresti je od države zajamčena s hipoteko na investicijskih objektih, obresti vrhu tega v državnem proračunu z dohodki investicijskih objektov. Iz vseh navedenih razlogov sc more tedaj posojilo najtopleje priporočati. S subskripcijo tega notranjega posojila pokažemo tudi inozemstvu svojo moč; da pa bo uspeh tem večji, je dolžnost vsa-cega. da vloži svojo razpoložljivo gotovino v posojilo in se trudi, da podpisovanje prodre v čim širše sloje naroda. Ljubljana, meseca avgusta 1921. Slovenski konzorcij za 7% državno Investicijsko posojilo 1921: Jadranska banka, Ljubljana, Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, Mestna hranilnica, Ljubljana, Slovenska eskomptna banka, Ljubljana, Kreditni zavod za trg. in ind., Ljubljana, Kmetska posojilnica, Ljubljana, Kranjska hranilnica, Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, Ljubljana, Slovenfska banka, Ljubljana, Ljudska posojilnica, Ljubljana, Mariborska eskomptna baika, Maribor, Kranjska deželna banka, Ljubljana, Splošna prometna banka, Ljubljana. ★ ★ ★ Prospekt 7% državnega Investicijskega posojila 1921 v iznosu din. 500,000.000 —. Minister financ kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poziva na temelju na-redbe z dne 27. junija 1921, št. 7941, vza^ konjene s členom 130. Ustave, na podpis 7% državnega investicijskega posojila 1921 v nominalnem iznosu din. 500.000.000. To posojilo je investicijsko* ter se bo porabilo izključno v občekoristne namene, kakor: dopolnitev in razširjenje železniškega prometa, popravila železniških prometnih sredstev, gradba novih in do-vršenje započetih železniških prog, ureditev in gradba pristanišč, cest, potov itd. Posojilo v nominalnem iznosu od dinarjev SOO.OOO.OOO’— se izdaja al pari v komadih po din. 100’—, 500'—, 1000’—, 5000'— in 10.000'— v 50.000 serijah po 100 številk. Obrestuje se po 7% na leto ter se izplačuje dekurzivno brez vsakega odbitka v polletnih kuponih In sicer 15. marca in 15. septembra vsakega leta pri vseh javnih blagajnah in v to pooblaščenih denarnih zavodih brez odbitka kakršnegakoli davka, kolka in takse. Prvi kupon se izplačuje 15. marca 1922. Prvih 10 let se posojilo ne more konvertirati ter v tem času tudi obrestna mera ne znižati. V slučaju, da se posojilo po preteku 10 let konvertira, se mora ime-jiteljem obveznic ponuditi izplačilo v nominalnem iznosu. Posojilo je amortizacijsko. Amortizacija, ki se mora provesti tekom 50 let, začenja 4 leta po emisiji ter se - vrši enkrat na leto pri Generalni direkciji, državnih dolgov z žrebanjem ali odkupom po določenem amortizacijskem načrtu, natisnjenem na obveznici. Posojilo je zavarovano s hipoteko, potrebna vsota za anuitete (obresti in amortizacijo) se bo stavila vsako leto v državni proračun, za pokritje pa bodo služili predvsem dohodki investicijskih objektov. Kuponi zastarajo pet let po dospelosti, izžrebane obveznice pa 30 let po žrebanju. Posojilo bo kotirano na vseh domačih borzah. Obveznice tega posojila so istopravne z ostalimi državnimi obveznicami, uživajo pupilarno varnost, morejo se polagati' kot kavcije, uporablljati za fonde, ustanove, depozite pri vseh javnih blagajnah in privatnih podjetjih. i Obveznice se morejo po zakonitih predpisih lombardirati pri Narodni banki kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev ter njenih podružnicah. Obveznice in kuponi tega posojila so prosti vseh sedanjih in bodočih državnih davkov in pokrajinskih okrajnih in občinskih doklad, kakor tudi vseh taks in pristojbin v kraljevini. Podpisovanje se vrši od 1. do 30. septembra 1921 pri vseh denarnih zavodih kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev pod zgoraj navedenimi pogoji (za vsakih 100 dinarjev obveznice din. 100'— v gotovini). Za kontrolo porabe tega posojila se bo izvolil poseben parlamentarni odbor. Ko bo celo posojilo porabljeno, podal bo minister financ Narodni skupščini kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev poročilo o njega skupni uporabi. Razno. Proslava 701etnice kr. namestnika gospoda Ivana Hribarja. Dne 19. t. m. se je v imenu gostilničarske zveze poklonilo načelstvo po predsedniku zveze g. Kavčiču in podpredsedniku ljubljanske zadruge g. Krapežu jubilarju in izreklo svoje častitke v imenu vsega gostilničarstva Slovenije. Gospod kraljevi namestnik je sprejel našo deputacijo s posebno ljubeznjivostjo in se izjemoma z njo dalje časa razgovarjal. — Živel! Ad multos annos! Gostilničarji in trgovci z vinom! Dne 13. t. m. navečer prišla je krasna rosa, katera je mnogo pomagala naši trgatvi. Pričakujemo izvrstno haloško kapljico, katera bode reklama za več let. Priporočam se vam, kot stari kupovalec in prodajalec pristnih haloških vin. Poznam vsak vinski hrib, kje raste boljše blago. Postregel sem že mnogim in so bili vsi popolnoma zadovoljni. Želim tudi letos postreči z dobrim blagom in s primerno ceno. Kdor želi kaj dobrega imeti, naj se obrne na mojo firmo: Ivan Debeljak, posestnik, gostilničar In trgovec z vinom, Medribnik, Sv. Barbara v Halozah. Kompletna :: ocetllensko naprava:: za 9 luči, v prav dobrem stanju se po nizki ceni proda. — Več pove Franc Jakše v Novem mestu 35. Pristno haloško vino lastnega pridelka nudi DAVORIN TO MB A H St. lfid pri Ptuju. Tranzitna klet v Bohoričevi ulici 28, se odda z vso kletarsko opravo za izvrševanje vinske in žga-njarske trgovine z navodili za odjemmke ter tudi mnogo vinske posode. Pipe za sode jedilno orodje, košarice za Jedilno orodje, zobotrebce, tase itd. priporoča trgovina 2 galanterijo in drobnarijo Baloh & Rosina MflmBOB, Brajshi trg 3. HALO! * HALO! KDOR REFLEKTIRA NA NAJCENEJŠO REKLAMO IN ANONCE, | NAJ SE OBRNE NA IM MAJNTIHGER — ^ PROTOKOLIRANI j ANONČNI IN RE- S KLAMNI ZAVOD H ED R M ED S LJUBLJANA, ZG0R. ŠIŠKA 89. 1. kranjska tovarna mineralnih vo5i, sodavice i. t. 9. Ljubljana, Slomškova ulica itev. 27 priporoča: »o - *•%•* ' ” Delniška pivovarna Laško » _ '* . marčno pivo dvojno marčno pivo temno porter pivo Prva jugoslovanska prometna pisarna LJUBLJANA Dalmatinova ulica št. 3,1. Reklamacije* revizija tovornih listov, trgovska Špedicija :: in gospodarski:: promet.------- Naznanilo! Cenj. občinstvu ter vsem turistom vljudno naznanjam, da sem otvoril gostilno In prenočišče v Stražišču pri Kranju. Točil bom vedno najboljša pristna vina vseh vrst, preskrbljeno bo za vsakovrstna gorka in mrzla jedila, ker je v hiši dobro vpeljana mesarija in prekajevalnica. Za solidno postrežbo jamči Anton Križnar, posestnik in gostilničar. srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol-mazilo, ki je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno __ osebo po posti 15 kron pri V? TRNKOCZV, lekarna, Ljubljana Slovenija. I II (servijete), jedilno orodje, zobotrebce, košarice za jed, orodje, papir in stročnice za cigarete, razno drobnarijo, potne košare, pletarske izdelke itd., itd. priporočata na drobno in debelo BALOH & ROSINA MARIBOR, Grajski trg 3. V: VINO ! —g Vinometre *Bernatot“. — Asbestov bombaž In prašek. — Eponlt. — Francosko želatino. Lipovo oglje. — Marmornat prašek. — Modro galico. — Natrijev blsulflt. — Ribji mehur. Špansko zemljo. —Tanin.— Žveplo na asbestu. — Žveplo v prahu. — Limonovo kislino ■ - Vinsko kislino.— Soda blkarbono. — Strupa proste barve Itd. —■ —■ ima v zalogi po najnižji ceni Drogerija Anton Kanc Ljubljana, Zidovska ulica 1. I Z v? nmi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namiznimi in buteljskimi vini postreže gostilničarjem najceneje in najsolidneje tvrdka T. MENCINGER, Ljubi]? na, vogal Sv. Petra ceste In Resl|eve ceste. === Velopražarna aa kavo a elektrl&nlm obratom. ===== ===== Zaloga mineralnih vod. = •v Poziv na upis akcija Gostioničarske banke. Gospodin ministar trgovine i industrije svojom odlukom VI. Bp. 3626 od 4. avgusta ove godine potvr-dio je pravila Gostioničarske banke. Gostioničarska banka ima osnovni kapital od 5,000.000*— dinara podeljen u 25.ooo akcija od po 2oo din. Cilj Gostioničarske banke je, da v prvome redu pomaga i osniva preduzeča za nabavki i proizvodnju svih vrsta artikala potrebnih vfradu gostioničarja (ho-telira i kafedjija). Upis akcija ove banke počine 1. septembra' ove godine i traja do 1. oktobra. Pri upisu polaže se kao prva uplata 25°|0 od nominalne vrednosti akcije i 10 dinara po akciji na ime osnivačkih troškova. Upis se u Beogradu vrši u kancelariji Udruženja gostioničara, hoteljera i kafedjija, Nemanina ulica br. 42 preko puta Slavije, u ostalim mestima upis vrše pododbori udruženja i gostioničarski savezi, koji pripa-daju savezu Jugoslovanskog gostioničara. Pozivaju se svi gostioničari (hoteliri i kafedjiji), da sami pohitajo sa upisom ovih akcija. Subskripcijo (upis) za Slovenijo je prevzela Obrtna banka v Ljubljani. BEOGRAD, 5. septembra 1921. Zaloga stekla, porcelana in svetnik Fr.Kollmann v Ljubljani dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem pri večji naročbi izdatno znižane cene. ss it fi. Bajec cvetlični salon Pod Trančo 2 vrtnarija Tržaška cesta 34 v Ljubljani. ** 'ŠT' Mazilo zoper t,Srbečico" garje, lišaje za ljudi in živino, stane en lonček 12 K, po pošti 15 K. Mazilo je belo, ne smrdi, ne maže perila. — Dobi se v lekarni Mocz9, Ljubljana. Kioska trgovina io restavracija ■ Peter Stepic; Spodnja Slika Štev. 256 priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, istrskih in štajerskih vinskih goric. Telefon št. 262. ■ K n H n w n M N N m H N N Slivovko tropinovec rum cocnac-medicinal razne fine likerje :: ter vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka :: Gregorc & Verlič n Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7. g S O D E vseh velikosti, za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo, — =: vse solidna in trpežna izdelava. — ---- Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila Jer po najnižjih cenah. — Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. Solidno delo. Franjo Repič ■odarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolozijska ulica it. 18 1 H pekarija, slaščičarna in Tg kavarna | Stari trg 21 std se priporoča sl. občinstvu Iva posebno z dežele $$ na zajutrk. j Z A L O G O | VINA izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem FRANC KURALT gostilničar v Kranju. Posredovalnica za slu! gostilničarske zadruge v Ljubljani Marije Terezije cesta štev. 16 posreduje brezplačno za vse službo Iščoče : v gostilničarskem obrtu : Gospodarji Iz Ljubljane plačajo 60 v, — = z dežele 1 K. ■ : Tovariši gostilničarji I Poslužujte se te ugodne prilike! Rijrstjs slovenska hranilnica priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih ulu iz dolenjskih, hroatsklh in štajerskih uinskih goric ter zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici. Ulm l|ll|i Cjubljana, Prešernova ulica št. 3. jt imeli koncem leti 1918 vlog rezervnega zakladi . . . K „ 2,500.000 — Sprejema vloge vsak delavnik Za varčevanje Ima vpeljane lične — domače hranilnike. ---------------- Hranilnica Je papilarno varna. Dovoljuje posojila na zemljišča in poslopja proti nizkemu obrestovanju in obligatornemu odplačevanju dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov imi ustanovljeno Kreditno drultvo. “ brinjevec se dobi po primerni teni pri Franc Riglju no Bratu pošta Borovnica, Kranjsko. t Pivovarna „UNION“ v Ljubljani’1 (Spodnja Šiška) priporoča svoje izborne izdelke, kakort marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah. Dobč se tudi tropina ln sladne cime, ki so kot živinska krma zelo priporočljivo. Izdaja ln zalaga »Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Avguštin Z aj ec. — Tisk »Narodne tiskarne".