Poitnlna platani w gotovini Ur MO Štev. 277. V Ljubljani, v ponedeljek, 1. decembra 104i-XX Leto VI. Ickljočna pooblalfenka n oglaflevanje Hililioak«^ ta tujega | lavora: Untoo« Pobblicite Italiana S. A_ Milana Urad Blitva IB a prava: lapitarjeva k, Ljubljana Redazione Amministrazione Kopitarjeva 6. Lobiana. Conoeaaioaart« eactnstva pet Ib pabtfflcfli dl provenienca italiana ed estera: Uniona PubblicitA Uallana ti A. Milano, Boji v Libiji pofenjujejo 12 angleških letal uničenih — S torpedom zadeta sovražna križarka Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil SO. novembra naslednje vojno poročilo št. 546: V bitki r Marmariki je včeraj r splošnem nastopil odmor. Delne borbe so bile v osrednjem odseku in na fronti pri Solumu. Nič pomembnega ni poročati s fronte pri Tobruku in Bardiji. Sovražno letalstvo je napadlo Derno, Tripolis in Bengazi. V teku napadov je italijansko-nem-ška protiletalska obramba sestrelila štiri letala, enega nad Derno, enega nad Tripolisom c zajetjem oficirjev posadk, dve pa nad Bengazijem in sta letali padli goreči v morje. V letalskih borbah je nemško letalstvo sestrelilo sedem letal. Naši letalci so bombardirali železniško središče Marsa Matruh in nadaljevali akcijo proti mehaniziranim oddelkom sovražnika na oporišča Giale. Naše pomorsko izvidniško letalo je zbilo enega izmed napadalcev. V osrednjem Sredozemlju sta dve torpedni letali pod poveljstvom kapitana pilota Marina Ma-rinija in poročnika pilota Severina Mayerja napadli sovražno pomorsko skupino. Eno križarko sta dva torpeda močno zadela | Operacijski pas, 1. dec. s. Posebni dopisnik agencije Stefani javlja: Oddelek sovražnikove mornarice, o katerem govori predvčerajšnje uradno poročilo, sta napadli v srednjem delu Sredozemskega morja dve naši letali. V imenovanem oddelku sta pluli dve »0.000 tonski križarki in dva rušilca, katere vse je opazilo neko naše ogledniško letalo. Torpedni letali sta takoj posegli v boj in imeli uspeh. Dva torpeda sta zadela križarko. Nad ladjo sta pljusknila visoka stebra vode in gostega dima. Berlin, 1. dec. s. Angleška propaganda skuša prikazati ofenzivo v Libiji kot neke vrste »drugo fronto«. To je zelo smešno. To bojišče, neke vrste afriški nadomestek, nima prav nobene zveze z boji v Rusiji, ker ni odvezal niti enega vojaka od Moskve, niti ne od ostalih nemških zaveztii-kov ter nima tudi nobenega časovnega sorodstva z vojno na Vzhodu, kakor ga je imela italijansko-nemška ofenziva v letošnji spomladi z boji na Balkanu. Angležem gre zgolj za dvig svojega ugleda, posebno pa zato, da bi dobili etik s severno francosko Afriko, da bi tako dobili v roke popolno nadzorstvo nad Sredozemsk:m morjem in da bi tako razblinili bajko o nemški nepremagljivosti. Veliki načrti Krnske vlade Rim, 30. nov. Stefani. Dne 29. novembra se je zbral ministrski svet k zelo važni seji. Na dvanajsti dan ogorčenih borb na marmariškem bojišču je poslal pozdrav Italijanom-junakom v Gondarju, katerih zmagovito zastavo je Domovina izročila mladim, ki jo bodo nekoč v zmagoslavju ponesli v te kraje prepojene s krvjo italijanskih borcev. Ministrski svet je poslal pozdrav tudi borcem na marmariškem bojišču, in ekspedicijskemu zboru v Rusiji, ki se v tesnem prijateljstvu z nemškimi četami borijo proti pohlepnim britanskim načrtom in proti poslednji obrambi boljševizma. Potem pozdravlja tudi junaško prebivalstvo Južne Italije in na otokih, ki svetu daje sijajne dokaze o neomajni volji italijanskega naroda, da se bo boril do zmage. Na predlog Ducejp in šefa fašistične vlade, je bil odobren nov zakonski načrt v davčnih olajšavah v korist narodnega združenja družin padlih v vojni. Zakonski načrt obravnava nove ukrepe v prid nacionalnega dela bojevnikov pri melioracijah v Pontinu. Poseben zakonski osnutek bo zaščitil tudi koristi vpoklicanih, ki se ne morejo udeležiti natečajev za vstop v državno službo ali pa . opraviti potrebne izpite. S posebnima zakonskima 1 načHoma je bila proglašena obveznost prijave Okrog Moskve so boji naisrditejsi Ruski prestolnici grozi obkolitev v obliki klešč — Na jugu boji pri Taganrogu zahodno od Rostova Iz Hitlerjevega glavnega stana, 30. nov. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Pri Rostovu in ob kolenu Donca 60 prizadele nemške čete s sodelovanjem letalskega orožja sovražniku pri odbijanju njegovih, tudi včeraj ponovljenih množe6tvenih napadov, ponovno najhujše izgube. Bojna letala so zažgala v vzhodnem delu zaliva pri Taganrogu skladišče petroleja. Na področju pri Moskvi je pridobiti napad pehotnih in oklepnih oddelkov nadaljnje ozemlje. Pred Petrogradom je bil odbit močnejši sovražnikov po6kus izpada, podipiran od oklepnih vozil Na vi&cjkem severu so oddelki bojnih letal nadaljevali uničevanje važnih naprav na murmanski železnici. Nadaljnji učinkoviti letafeki napadi 60 bili usmerjeni proti letališčem in železniškim napravam v južnem in srednjem odseku fronte. Petrograd in Moskva sta bila podnevi bombardirana. Pred angleško obalo so napadli brzi čolni v noči na 29. novembra močno zavarovan sovražni Vesti 1. decembra Nemci uradno poročajo, da so zasedli Voloko-lamsk, kraj, ki so ga sovjetska poročila omenjala čestokrat kot glavno odporno središče sovjetskih sil. Volokolamsk je tudi važno železniško središče. Vsi brazilski časopisi poročajo o hrabrih branilcih v Gondarju. List »Platea« objavlja članek, v katerem pravi, da je to priznanje najčistejšega junaštva, ki predstavlja italijansko moralno zmago. Pred odhodom ▼ Warmspring je imel predsednik Roosevelt daljšo posvetovanje s tako imenovanim vojnim kabinetom, v katerem je bil tudi Stimson in ' "ijaški voditelji. Po konferenci je Roosevelt podal izjavo, v kateri je poudaril, da ladje, ki bodo plule v Španijo in Portugalsko, kakor tudi one, ki bodo plule po Pacifiku, ne bodo oborožene. Komunski kralj Mihael in kraljica mati sta prispela v Firenzo, kjer bosta ostala nekaj časa v vili Sparta, ki je last romunske kraljice Helene. Velika Britanija je pokupila ves sladkor v republiki San Domingu, ki se ceni na 400.000 do 500.000 ton, poroča DNB iz Neyworka. Iz Berlina se je v Bukarešto vrnil podpredsednik romunske ■»lade Mihael Antonescu. Na postaji so ga sprejeli njegov brat maršal Antonescu, elani vlade in diplomatski predstavniki zavezniških držav. DNB objavlja zanimive podatke o kitajsko-ameri-škem sodelovanju, ki kaže vso neiskrenost Združenih držav pri pogajanjih z Japonsko. Iz poučenih virov se je zvedelo, da je bilo v Arizoni ustanovljeno posebno vežbališče za izobrazbo kitajskih letalcev. Tjakaj je že dospelo 50 Kitajcev. Včeraj je sovjetska vlada odgovorila na turško noto glede potopitve turške ladje. V kolikor je znano, sovjetska vlada ne zanikuje turških trditev. Po eni strani pravijo, da bodo sovjetske ladje na Črnem morju še nadalje potapljale vsako ladjo, ki jo bodo zalotile na potu med turško obalo ter bolgarskimi in romunskimi lukami. Neresnična je angleška trditev, da bi angleški podmornici »Tigris« in »Trident« na Severnem morju potopili osem nemških prevoznih ladij, -šest drugih pa težko poškodovali, zatrjujejo nemški vojaški krogi. Res pa je, da so Nemci izgubili zadnje mesece le neko majhno prevozno ladjo v novreških vodah. V vsem času, od kar se bije boj na vzhodnem bojišču, so Nemci izgubili od svojih oskrbovalnih ladij manj, kakor trdijo Angleži, da sta jih potopili samo pri enem napadu imenovani dve podmornici Vsega skupaj so angleške podmornice za časa vzhodnih bojev potopile štiri majhne ribiške ladje, ki so lovile ribe ob norvešk' obali. konvoj ter so potopili petrolejsko ladjo s 7000 br. reg. tonami. Nadaljnji parnik je bil torpediran in bržkone potopljen. V 6everm Afriki so nadaljevale nemško-italiian-ske čete 6voje protinapade. Pri tem 60 bili uničeni nadaljnji sovražnikovi ok;epni vozovi. Nemška strmoglavila bojna letala, kakor tudi oddelki lovskih in rušilnih letal, so razpršila angleške kolone ter zbirališča oklepnih vozil. Uspešno 60 bila bombardirana oskrbovaima pota sovražnika pri Marsa Mafruhu. Nemški lovci so sestrelili v bojih v zraku brez lastnih izgub 5 angleških letaL V času od 22. do 28. novembra je izgubilo sovjetsko letalstvo 207 letal, izmed katerih jih je bilo sestreljenih 79 v bojih v zraku, 53 jih je sestrelilo protiletalsko topnišitvo, ostanek pa je bil uničen na tleh. V istem času smo izgubili na vzhodni fronti 24 lastnih letal. Helsinki, 1. dec. s. Sovjetsko topništvo je bilo v zadnjih 24 urah silno živahno. Finske baterije so enako silovito odgovarjale. Na bojišču v Kare-lijski ožini je bil ogenj sovjetskega pehotnega orožja zelo šibak. Finsko topništvo je obstreljevalo sovražnikove postojanke. Ujeta sta bila dva sovjetska padalca za finskimi črtami. Pri Sivajer-viju sta se dvobojevali topništvi. Finsko topništvo je prisililo k molku sovražnikovo topništvo in preprečilo utrjevalna dela. Zasedena je bila neka vas. Na bojišču v vzhodni Kareliji so se na južnem odseku nadaljevali trdi boji proti uporno branjenim sovražnikovim postojankam. Nekoliko severneje je sovražnik s silno srditostjo napadal. Ugotovilo se je, da so Sovjeti svoje vojake podžgali s tem, da so jih napojili z alkoholnimi pijačami, toda povsod so bili Sovjeti zavrnjeni. Rim, 1. dec. s. List »Pravdat piše, da Nemci polagoma napredujejo proti Moskvi, kar je za sovjetsko prestolnico lahko usodno in zato je potrebno povečati vojni napor, da se Moskva obrani. Sovjeti pravijo, da so najbolj kritične točke na odseku pri Klinu severozahodno od Moskve. Bitka se vedno bolj pomika proti srednjem odseku, kjer nastopajo tudi finske čete. Zadnja poročila z bojišča pravijo, da je nemško napredovanje uspevalo na vseh odsekih in da se bije neizprosen boj. Poročajo tudi, da so stopili na delo tudi angleški in amerikanski lovci. Sovjetski listi objavljajo poročila in fotografije, ki kažejo ta letala na .delu in imenujejo to začetek obilne ameriško-an-gleške pomoči Rusiji. Stockholm, 1. dec. e. Kakor poroča list »Alton Bladetc, so Sovjeti zbrali pred Hangoejem veliko skupino svojih prevoznih ladij, kar govori za to, da se resno pripravljajo na preselitev svoje posadke iz Hangoeja. Finski radio je v ruski oddaji opozoril sovjetske čete, naj se izognejo vsakemu poskusu, da bi pri umiku uničile mesto, ker se jim utegne to krvavo maščevati. Stockholm, 1. dec. Dopisnik »Daily Telegra-pha« iz Washingtona piše, da v Ameriki razmišljajo o tem, da utegne dobiti Finska vojno napoved od Anglije. Dopisnik angleškega lista pravi, da so Angleži in Amerikanci jezni na Fince, ker je ta država pristopila k protikomunističnemu i paktu in je odklonila vse predloge, da bi prenehala z vojskovanjem proti Rusiji. Helsinki, 1. dee. e. Zadnje dni je bilo na bojišču pri Hangoeju zmanjšano delovanje sovražnikovega topništva. Japonska je že zavzela svoje stališče k prekinitvi razgovorov med njo in Združenimi državami, zatrjujejo japonski listi Tokio, 1. dec. s. Japonski listi soglasno zatrjujejo, da vse taktiziranje Amriških Združenih Držav na noben način ne bo vplivalo na Japonsko, ki je sedaj že zavzela svoje stališče. Jasno je, da stremi ta taktika za tem, da bi ojačila obkrožitev, ki so jo izvedle anglosaksonske sile. Toda listi pravijo, da ima tudi potrpljenje svoje meje in da sedaj Združene države prevzamejo nase veliko odgovornost za dogodke, ki utegnejo še nastopiti. Šanghaj, 1. dec. s. Ameriški mornarji iz šang-hajske garnizije so odpotovali na čezatlantski ladji »Predsednik Harrisonc. Ladjo so spremljale podmornice in rečne topniške ladje. Ladja »Predsednik Harrisonc se bo ustavila v Manili, prestolnici Filipinov. Šanghaj, 1. dec. s. Z odhodom 4. polka ameriških mornariških strelcev iz Šanghaja, je odšel s kitajskih tal zadnji oddelek severnoameriških bojnih enot. Ameriške topničarke bodo poslej imele svoje oporišče v Manili in bodo pripravljene na to, da bi v primernem trenutku odpeljale osebje ameriškega veleposlaništva in konzulatov. Britanske in ameriške oblasti izvajajo nov pritisk na svoje državljane in zahtevajo, da vsi Angleži in Amerikanci zapuste Kitajsko in Japonsko. Ameriški državljani morajo zapustiti tudi Hong-kong. 1* Manile in Siugapcoi eja se je vrnilo 2000 Japoncev v domovino. V r«s:ednjih dneh se bo vrnilo 10.000 Japoncev iz Zilruženih držav in iz britanskih posestev, medtem ko v holandski Indiji ni bilo več Japoncev kakor en sam. Več japonskih ladij je odplulo v Združene države, da bodo tam pobrale japonske državljane. Šanghaj, 1. dec. s. Severnoameriški topni-čarki »Luso< in »Osku« sta zapustili Šangnaj. Z ladjama se je odpeljal tudi poveljnik oddelka severnoameriškega bojnega brodovja na Jangceju, podadmiral Glasford, ki se bo ustavil v Manili. Po kitajski reki Jangce plovejo še rušilec »Walkerc ter topniški ladji »Tutuila« in »Mindanae«. Šanghaj. 1. dec. s. Listi razpravljajo o odhodu ameriških mornariških strelcev in pravijo, da se ne bodo nič več vrnili in se bo tako zaključilo stoletje anglo-amerikanskega vojaškega delovanja na kitajskem ozemlju. Šanghaj, 1. dec. s. čete singapoorske posadke so dobile ukaz stroge pripravljenosti. Podoben ukaz so dobile tudi čete ob Himalaji, posebno pa letalstvo. Šanghaj, 1. dee. s. Japonski tisk objavlja razgovor s podadmiralom Makitom, poveljnikom japonskega brodovja, ki ščiti izkrcavanje. Admiral je izjavil, da je japonska mornarica pripravljena, da se postavi po robu sleherni morebitnosti. Newyork, 1. dec. s. Neka ameriška ladja je rabila 83 dni, da je iz Newyorka prispela v Aleksandrijo. To je zgovoren dokaz za težave, s katerimi se bori anglefiko-ameriška plovba. V Sueškem prekopu je doživela ta ladja letalski napad, v afriških pristaniščih pa ni mogla dobiti zadostnih količin kuriva, razen tega pa ji Je grozila podmorniška nevarnost, zavoljo cesar se je posadka poskušala upreti, da ne bi nadaljevala poti do cilja. vojnega materiala za zaščito javne varnosti in odobren kredit za pospeševanje ribarstva v Dalmaciji in na Kvarneru. Nadalje je bil sprejet zakonski načrt, ki določa pristojnost v spornih vprašanjih glede rekvizicij. Na predlog Duceja, notranjega ministra, 90 sprejeli zakonski načrt o imenovanju Visokega Komisarja, ki bo vodil izvedbo italijansko-nem-ških sporazumov glede Visoke Adiže. Poleg tega je bil odobren načrt glede tesnejšega sodelovanja med organi Stranke in 'organi policije. Na predlog ministra za Italijansko Afriko s« dobili načrt o povojnem skupnem dopustu tistim, ki opravljajo službo v Italijanski Afriki in ga sedaj ne morejo izkoristiti. Finančni minister je predlagal podaljšan rok za izredne davke upravnikov in ravnateljev trgovskih družb in rok za prijave raznih davščin. Duce je kot vojni minister in minister za mornarico in letalstvo predlagal sankcioniranje nove tehnične službe v vojski, ustanovitev nadzorstva motoriziranih in oklepnih čet, rekrutiranje oficirjev in podoficirjev \ stalno vojaško službo. Spomnil se je tudi pogrešanih mornariških oficirjev in napredovanja ostalih mornariških oficirjev. Nato je predlagal komisijo za napredovale letalskih oficirjev za časa vojne. Določen je bil tudi pravilnik za podelitev letalske kolajne za dolge polete. V predlogu finančnega ministra je bil načrt za poglobljenje delovanja vzgojnikov,' načrt oprostitve od univerzitetnih taks italijanskih dijakov z dalmatinskega ozemlja in načrt, po katerem se prepušča Kr. akademiji nadzorstvo nad poslopji in kraji, ki so v zvezi z zaslužnimi Italijani. Po predlogu ministra za javna dela so bili odobreni razni krediti za dovršitev mnogih javnih del in zboljšanje življenjskih pogojev v rudniških središčih ziasti na Siciliji. Poleg tega so sprejeli načrt, ki ureja uvažanje in izvažanje električne energije. Minister za promet je predlagal razne olajšave pri gradnji in popravilu ladij in zboljšanje položaja osebja trgovske mornarice. Ureja se tudi odškodnina za izgubo ladij nad 1000 ton. V predlogu ministra za korporacije se ureja položaj tramvajskih In drugih vpoklicancev. Dopolnjujejo se uredbe o svilarstvu. Ustanovili so tudi 9 štipendij za študij rudarstva in geologije na vseučilišču v Cagliariju. Minister za korporacije bo dobil strogo nadzorstvo nad cenami industrijskih pridelkov. Predlog ministra za ljudsko kulturo ureja določanje državnih nagrad filmmskim podjetjem, določa razne olajšave za domačo filmsko industrijo in nadzira delovanje filmskih proizvajalcev. Sirjenje kulture v tujini je tudi obseženo v tem načrtu. Nadalje se določajo cene v hotelih in prenočiščih za prihodnja štiri leta prejšnje tozadevne določbe. Po predlogu ministra za valute se določajo nova pravila glede premoženja oseb ameriškega državljanstva. Načrt odreja tudi obveznost prijave vseh nepremičnin v Italiji, ki so last ameriških državljanov in prijavo premoženja v Italiji prebivajočih Američanov. Ministrski svet je s tem obdelal celo kopico zakonskih načrtov in se bo ponovno sestal 27. dec., ko bo razpravljal o proračunu v bodočem letu. Današnji številki »Slovenskega doma« so priložene položnice. — Vljudno prosimo vse naročnike, da blagovolijo čimprej poravnati naročnino. Naročniki »Slovenčeve knjižnice«! 5 knjigi »Slovenčeve knjižnice«, »Pravljicam«, so priložene položnice. Prosimo vse, da v redu poravnajo vso naročnino do konca t. 1., to je najmanj za 6 knjig. »Slovenčeva knjižnica« Kopitarjeva 6 Ljubljana Pregled operacij nemškega orožja v preteklem tednu Berlin, 1. dec. t. V nemških vojaških krogih pravijo, da so vojaške operacije, izvedene pri Rostovu in ob Doncu v tednu od 22. do 29. novembra, povzročile Sovjetom najtežje izgube. Boji na teh popriščih so bili srditi, ker so pri njih sodelovale oklepne enote in topništvo. Samo na enem odseku je bilo nad 1000 mrtvih. Toda to število se je še dvignilo. Nemški lovci so zbili samo na področju delovanja ene nemške letalske enote in samo v enem dnevu 22 sovražnih letal. Spopadi na srednjem odseku so prinesli nove ozemeljske pridobitve. Zavzet je bil Solečnogorski, 50 km severovzhodno od Moskve. Druge sovjetske obrambne postojanke so bile uničene, pri čemer je imel sovražnik hude izgube. Nemško letalstvo je odločno posegalo v kopenske boje. V prej navedenem tednu je uničilo 50 oklepnih vozil, 1250 avtomobilov, 173 železniških vlakov z več kot 10.000 vagoni, razen tega pa je bilo od 22. do 28 novembra zbitih 207 sovjetskih letal. V kolikor gre ca kopenske operacij«, pa j« samo j ena nemška divizija ujela na enem odseku 3498 Rusov ter ujela ali uničila 24 oklepnih vozil, 12 topov, 13 protitankovekih topov in 10 protiletal- skih. Neka druga nemška armadna skupina je v treh dneh zavzela 1089 oklepnih utrdb in strate-gičnih postojank, ujela 1390 ujetnikov in pobrala 2924 min. Med boji na tem odseku, ki so bili večinoma v gozdovih,' smo našteli 2260 padlih sovražnikov. Ponekod je toplomer kazal 10 stopinj pod ničlo, vendar so se nemške čete borile s silno voljo in naskokom. Niti sneg niti led nista mogla ovirati. Tudi na severnem odseku bojišča pri Petrogradu ae je izjalovil sleherni sovražnikov protinapad. Nemško topništvo je tolklo z uspehom vojaške naprave v Petrogradu in Kro*-stadtu, enako tudi mornariška skladišča in dve utrdbi. _ Tudi nemška vojne mornarica je imela pretekli teden odlične uspehe. S svojimi torpednimi čolni je potopila štiri britanske trgovske ladje s skupno 16.500 tonami in en motorni čoln, dva pa težko poškodovala. Nenško podmornice so razen križarke vrste •Dragon«, potopile tudi rušileo tipa »Jarwis«. Ena britanska bojna ladja je dobila zadetek s torpedom, štirje drugi torpedni čolni pa so bili težko poškodovani in je treba računati z njihovim uničenjem. Prvi petek se bliža! Petek je dan bridkega trpljenja in grozne smrti našega Odrešenika! Petek je dan, ko je bilo na križu s sulico prebodeno njegovo presveto Srce in je za nas prelilo zadnjo kapljo krvi. Petek je dan veličastnega razodetja neskončne ljubezni Zveličarjevega Srca do nas: Ljubil nas je in se je za nas grešnike dal v daritev in krvavo žrtev (El 5, 2). Kaj prejema Jezus v povračilo za to veliko ljubezen? Od mnogih le nehvaležnost, prezir, žalitve. Zato pričakuje od nas, da mu nadomestimo to nehvaležnost. Od svete Marjete Alakok je zahteval, naj pristopi vsak prvi petek k zadostilnemu sv. obhajilu. Tistim, ki bodo devet prvih petkov zaporedoma pobožno prejeli zadostimo sv. obhajilo, je obljubil veliko milost srečne smrti. Kaj ti je storiti? Gotovo začni prvi petek, 5. decembra, narodno spravno pobožnost devetih prvih petkov: pojdi k sv. maši in prejmi zadostilno sv. obhajila Sv. obhajilo je spravno ali zadostilno, ako ga daruješ božjemu Srcu s premišljenim namenom, da bi z njim zadostil za svojo nehvaležnost in dal zadoščenje za prezir in žalitve, za nečast in krivice, ki jih trpi od nehvaležnih ljudi. Tudi slovenski narod je Boga mnogo žalil, prelamljal njegove zapovedi, mu bil v marsičem nezvest. Te Bogu storjene krivice in žalitve našega naroda je treba popraviti. Kako jih popravimo? S pokoro in zadoščenjem 1 Zatorej začnimo na poziv našega nadpastirja istočasno vsi skupaj 5. decembra zadostilno pobožnost devetih prvih petkov, da damo žaljenemu božjemu Srcu zadoščenje zlasti za grehe našega naroda in izprosimo zanj božjega varstva. Imejmo vsi skupaj tale namen: Tebi, presveto Srce Jezusovo, darujemo to pobožnost prvih petkov v zadoščenje tistih grehov, zaradi katerih nas je zadela težka preizkušnja in te prosimo, skrajšaj dneve preizkušnje, reši nas vsega hudega, daj nam kmalu svoj mir in pritegni nas za stalno k sebi! Nobena ovira naj te ne zadrži 5. decembra, ne mraz, ne sneg; zjutraj eno uro prej vstani 1 žrtvuj nekaj za Boga, sebe in narod! Ni pa dovolj, da sam začneš 5. decembra to pobožnost. Pridobi tudi drnge, da bodo šli prvi petek k zadostilnemu sv. obhajilu. Razloži jim namen in važnost te pobožnosti! Bodi Kristusov ajx>stol!' Spoved za prvi petek v ljubljanskih cerkvah Spoved za prvi petek je mogoče opraviti že več ani prej. Posebno oni ki večkrat prejemajo sv. zakramente naj opravijo spoved že danes ali prve dni v tednu. Spovedniki bodo na razpolago ves čas devetdnevnice pred prvim petkom v decembru. Za dijake srednjih in meščanskih šol ter za učence ljudskih šol je določen sledeči spored spovedovanja: v sredo 3. decembra od 3—5 j>opoldne ter v četrtek 4. decembra od 2—3 samo za učence ljudskih šol, od 3—5 za dijake meščanskih in srednjih šol. Vsi učenci in dijaki opravijo spoved v tem času, ker je ostali čas določen za odrasle. Po vseh cerkvah v Ljubljani in kapelah bodo zadnja dva dni pred petkom, posebno še v četrtek, zasedene vse spovednice. * Devetdnevnica v stolnici je vsak večer ob 7. Danes bo devetdnevnica spet zvečer ob 7. Dosedaj je bila devetdnevnica lepo obiskana. Pridigali so prve tri dni gg. stolni kanonik Anton Vovk, univ. Erof. dr. Ignacij Lenček in škof. tajnik Stanislav enič. — Vernike vabimo, da, se tudi v nadaljnjih dneh devetdnevnice pridno udeležujejo in povabijo s seboj še druge. Pridite, da se kar mogoče dostojno pripravimo na prvi petek skupnega zadostovanja presvetemu Srcu! * Zlasti vabimo, da se vsi danes v čim večjem številu udeleže pobožnosti, ki bodo po vseh cerkvah tudi radi pridige, ki bo povsod izredno aktualna. Na Andrejevo nedeljo lepo in sončno Ljubljana, 1. decembra. Andrejeva nedelja, ki je bila hkratu prva adventna nedelja, je bila včeraj 30. novembra lepa, iasna in popoldne tudi sončna. Počasi pritiska mraz. Nedeljo so Ljubljančani izrabili, da so po-fiitt»li v razne kraje na Dolenjsko, zato je bil železniški promet tja in nazaj zelo živahen in vsi potniški vlaki so bili natrpani potujočega občinstva z nahrbtniki. Drugi pa so jx>poldne odhajali na kratke sprehode v okolico, posebno radi so obiskovali gostoljubne in med Ljubljančani znamenite gostinslce lokale, kjer je človek dobil dobre klobase in zraven tudi še dobro rujno kap- | ljico. Nedelja je drugače bila mirna in brez hudih incindentov in nesreč. Mraz je že toliko pritisnil, da so se začel' delul; na oknih lepe rože in so mirne vode že začele zmrzovati. V novembru so meteorološki zapiski zaznamovali 7 dni, ko je jutranja temperatura padla pod ničlo. Prvič je bilo pod ničlo 14. novembra, ko je živo srebro v toplomeru padlo prav nizko, pod —1.5° C in je takrat mraz trajal dobre 4 dni. Vdrugič je živo srebro zdrknilo pod ničlo 19. novembra in v tretjič 28. novembra in od tega dne je vedno jutranja temperatura do dfines pod ničlo. Valdvi zmeren mraz. Mrzli sever je prevladal. Noči so jasne in zvezdnate, prav tako jutra, ko se danica prikaže v vsej svoji žarni lepoti. Dnevna temperatura je v novembru padla pod ničlo 14. nov. in je dosegla —1.6° C. Zanimivo krivuljo je začrtal barometer v novembru. Dne 5. novembra je bilo zaznamovano najnižje stanje 754.8 mm, dne 29. novembra pa najvišje 778.9 mm in to stanje je bistveno ostalo v nedeljo in danes. Torej se je barometer v novembru gibal med tema dvema skrajnima točnima in se dvignil kar za dobrih 24 mm. Termometer nizek, barometer visok. Znak, da ostane suho in lepo vreme še nekaj dni. Kakor je v začetku novembra vse kazalo, so bili podani pogoji za zgodnji zimski šport Toda skopnel je sneg in smučanje je bilo porinjeno v stran, v kot so morali deiati smučarji svoje deske. Sneg se je sicer še ohranil po obronkih, ki ni&o na sončnih straneh. Tako ga je še mnogo po Novo mesto V torek, 2. decembra, priredi Okrajni odbor Rdečega križa v dvorani Prosvetnega doma, pester večer (večer humoria) »Za vsakogar nekaj« s sodelovanjem ljubljanskih gledaliških igrailcev. Na 6poredu so: lahke operne arije, ljudske pesmi, humoristične pripovedke, komični prizori s petjem in zabavna igrica. »Žalujoči potnik«. Sodelujejo gdč. hrancka Hercova, papači Danilo in priznani slov. komik in režiser Jos. Povhi. Pri glasovirju ga. Breskvarjeva. Začetek točno ob 1834. Konec ob 20M. Spored pri večerni blagajni. — Predprodaja vstopnic v Ljudski knjigarni. gozdovih na Notranjskem in Kočevskem. Lepo vreme je dobrodošlo kmetom da morejo pripraviti nekoliko več stelje in jo iz gozdov spraviti domov. Po njivah so pobrani sedaj že vsi poznojesenski pridelki. Tu in tam raste in sameva še kaka zeljnata glava, tam zopet kaka pesa ali repa. Za repo je bilo drugače letošnje leto najugodnejše. Mnoge kmetice se pohvalijo, da že kmalu niso pridelale tako sočne in sladke repe. Kakšen bo december v pogledu vremena, nam bo pač primerno naznačila sv. Barbara, zaščitnica rudarjev, ko pravijo: »Ce se na Barbare na njivi strnjšte vidi, potem še vsak mesec iz snega ven moli«. To se pravi, da ne dobimo hude zime. Današnje vremensko poročilo navaja: jutranja temperatura —8.8® C, včerajšnja najvišja 0®C, barometer danes še vedno visok 776.1 mm, včeraj pa 779.6 mm. Kronika od soboto in nedelje Ljubljana, dne 1. dee. Zadnje dni je nastopil občuten mraz. Posebno v soboto in nedeljo je bilo živo srebro zelo nizko. Noči so bile jasne, nebo čisto kakor ribje oko. Zrak je čist in oster. Jutra so bila malo meglena, vendar pa so se meglice kmalu dvignile. Posijalo je sonce, ki pa ni imelo kaj prida moči. Če si bil kje v zavetju je bilo kar prijetno toplo, sicer pa si moral biti dobro zavit, da te ni zeblo.' Ljudje so v soboto in nedeljo spet napolnili gledališča. Posebno lepo je bila v soboto obiskana »Madame Butterfly« z gdč. Heybalovo v naslovni vlogi. V nedeljo dopoldne je »Snegulčica« razveseljevala mladino v dramskem gledališču. Predstava je prav lepo uspela. Tudi »Fausta« je gledalo mnogo ljudi. »Boter Andraže je vedno bolj priljubljena komedija, ki jo prihajajo ljudje gledat kar po večkrat. Pa tudi ni čudno, ko je pa smeha na pretek. Tisti, ki ljubijo umetnost, so imeli tudi svoj dan, saj je vodil po umetniški razstavi v Jakopičevem paviljonu slikar Vavpotič. — Razstava pa je bila tudi včeraj dobro obiskana. Sicer pa se Ljubljančani niso imeli kam dejati. Nekaj jih je odšlo že v soboto na Dolenjsko, kjer so zdaj koline. Tudi nedeljski vlaki ao bili dobro zasedeni. Meščani pa so včeraj šli kaj radi v okolico mesta. Nekateri so dobili že v soboto plačo in kdo si ne bi vsaj prvega privoščil pol litra in okusno pečenico. — Tudi kinematografske predstave so bile dobro obiskane. Zvečer pa so bile ulice že zgodaj prazne, saj je bilo res še najbolj prijetno doina v topli kuhinji in ob zakurjeni peči. Razen manjšega ognja, o katerem poročamo na drugem mestu, ni bilo v mestu nič novega. Bilo je nekaj manjših nesreč. Jože Mrak je doma tako nesrečno padel, da sc je precej potolkel po obrazu. — Malo preveč se je nalezel božje kapljice neki H. A. in je padel po da'gem na cesti. Pri tem ee je po- izjave angleškega mornariškega ministra Rim, 1. dec. e. Angleški mornariški minister Alexander je ob začetku takoimenovanega »Tedna angleške vojne mornarice« rekel med drugim: »Bitka za Atlantik je bitka brez oddiha, ki še ni končnoveljavno dobljena«. Potem je nadaljeval: »To je bitka, pri kateri smo mi uporabili vse naše spremljevalne ladje z vsem našim mornariškim osebjem. V kolikor pa gre za položaj na skrajnem Vzhodu, je govornik dejal, da je »Japonska na tem, da zagreši usodno pomoto«. Zraven je Alexamder čutil potrebo, da izrazi spoštovanje predsedniku Ro-oveltu, ki ga je označil kot velikega moža, ki vodi svoj narod e preizkušeno spretnostjo. Govor predsednika madžarske vlade Budimpešta, 1. dec. s. Predsednik madžarske vlade Bardossy je imel včeraj govdr v Sombathe-lyju in se je spominjal velikega madžarskega grofa Szechenyja, ki je bil tam rojen. Govornik je rekel, da je zvestoba v boju temeljna lastnost madžarskega ljudstva. Vsi Madžari se zavedajo svoje zgodovinske naloge in poslanstva, ki jim je poverjeno, in se zato kot bratje bore ob strani velikih sil Osi za uresničenje novega reda, ki bo prinesel svetu pravico in mir. Ribnica Nove freske je odkril v Mašičib v cerkvi sv. Urha pri Sv. Gregorju dr. Mikuž. Freske so delo neznanega »likarja in so krasne ter za slovensko umetnostno zgodovino zelo pomembne. Izhajajo iz 1. 1502., največ iz 16. stoletja. Najmlajša freska izhaja iz L 1654. Jeleni so napravili veliko škodo na ozimini v vaseh jx>d Veliko goro. V Danah so uničili kar cele njive repe in korenja, katerega niso mogli kmetje spraviti izpod snega. Pouk na kočevski gimnaziji se bo predvidoma v kratkem začel. Pod kmetijo Seljan 60 pogozdili te dni Klunovi nad 220 smrekovih 6adik. Hvalevredno! Manjši ogenj Ljubljana, dne 1. dee. Včeraj zgodaj popoldne je izbruhnil ogenj v kletnih prostorih na Levstikovi cesti št. 19. Začelo je goreti pod skladovnicami drv. Za dimnikarskimi vratci, ki so v kleti, so se vnele saje. Če ne bi ognja opazili, bi utegnil izbruhniti požar večjega obsega. K sreči pa so ogenj kmalu opazili, poklicali poklicne gasilce, ki so ogenj takoj zadušili. Škode ni bilo velike in po kratkem času so se lahko gasilci vrnili domov. Teniški dvoboj med Italijo in Dansko Ljubljana, 1. dec. Včeraj sla sc pomerili v prvih igrah italijanska in danska državna teniška reprezentanca. Igrali so v Kopenhagnu. Rezultati prvega dne so naslednji: Bossi je premagal Idgardesa z 6:3, 6:3. Cucelli je premagal Plougranana z 6:4, 6:4. Par Romanoni in Bossi je premagal danski par Idger-des-Uenning Niig s 6:3, 15:13 in 7:5. Tako vodijo italijanski drž. reprezentanti po prvem srečanju s tremi točkami proti Dancem, ki niso dobili dozdaj niti ene točke. * Violinist Karlo Rnpel bo zaključil svoj jutrš-nji koncert s tremi Paganinijevimi skladbami in z Bazzinijem. Od Paganinija bo igral XIII. in XX. Capriccio, ki spadata med najbolj znane Capriccie slavnega violinista in komponista in nazorno pričata o talentu Paganinija. Obliki obeh Capricciov sta trodelni, uvod je mirnega značaja, drugi del je živahen, tretji pa ponovitev uvoda. V XIII. Capricciu nahajamo kromatične terce in oktave, s katerimi je hotel Paganini baje izraziti vražji krohot. Prav gotovo je v značaju te Kaprice nekaj demoničnega. Za XX. Kaprico pa je zelo značilen prvi tema vzvišenega, skoraj angelskega na-strojenja. Po obeh Kapricih bo izvajal Rupel še Paganinijevo Sonato in nazadnje ljubka Bazzini-jevo skladbo: Vrvež škratov. V tem delu je skladatelj neprisiljeno in z lahkoto nanizal vse mogoče: tremolo, oktave, decime, enojne in dvojne flažolete, picikate itd. Prav posebno je znan domislek s štirimi fisi, ki obstoji v tem, da se ista nota ponovi štirikrat na vseh strunah. — Skladba je zelo živahna in običajno publiki izredno ugaja. Rupel bo izvajal svoj koncert s sodelovanjem pianistke Zore Zarnikove jutri v torek, 2. decembra ob pol 7 v veliki Unionski dvorani. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. tolkel po obrazu. Oba so reševalci pripeljali v bolnišnico, vendac oa bosta že dane« odšla v domačo oskrbo. Športni drobiž V medmestnem telovadnem tekmovanju med Berlinom, Hamburgom in Leipzigom je zmagal Berlin s 748.6 točkami pred Leipzigom, ki je dosegel 742.7 točk, in Hamburgom, ki je nabral 725.6 točk. Kakor je iz navedenega razvideti, je bila borba kaj 06tra Najboljši tekmovalec pa je bil Berlinčan Boli. Kakor vse kaže, si bo dunajska Austria priborila naslov jesenskega nogometnega prvaka. Do sedaj si je nabrala že 14 točk. 8. februarja bo v Nemčiji narodni smučarski dan. To bo že tretji smučarski dan, odkar je Nemčija v vojni. Dunajski dvigovalci uteži so pred kratkim premagali budimpeitanske s 1657.5 i 1587.5 kg. 7. decembra bo igrala niirnberška enajstorica, ki igra tudi v nemškem državnem prvenstvu, v Zagrebu, in to proti najboljšim zagrebškim igral-cem. VeKke nemške drsalne tekme bodo trajale od 20. januarja do 1. februarja. Tekme bodo v Celovcu. Voditelj španskih športnikov in športne zveze je znani branilec Alcazarja, general Moscardo. Zadnje dni je sprejel veliko športnih vodij in jim razložil nadaljnje načrte o španskem športu. Mednarodni »planiški teden« bo trajal leta 1942. od 2. do 8. marca. Kakor druga leta, bo tudi letos nanj prišlo mnogo odličnih športnikov. Triglavski spust bo letos 26. aprila. Tudi na tej težki alpski smučarski proj>i bodo nastopili odlični smučarji. V teniškem dvoboju med dansko in švedsko državno reprezentanco so zmagali Švedi s 4:2, Ali bo Harbig skušal porušiti novi Haggov svetovni rekord na 1500 m? Kakor j« znano je Sved Ounder H3gg postavil letošnje poletje nov svetovni rekord na 1500 m v čaeu 3:47,6. Takoj potem so začeli švedski listi namigovati ali bo Nemec Harbig naskočil ta rekord m ga skušal iz-boljšaiti. Kakor je tudi znano ima Harbig nekaj svetovnih rekordov med njimi tudi na 400 in 800 m. Kakor pa zatrjuje nemški državni trener Ger-schler ne bo skušal Harbig Ieto6 izboljšati Haggov ega rekorda, pač pa bo poizkusil postaviti nov svetovni rekord na 1000 m, kar je že dalj časa njegova domena. Vendar pa v inozemskih strokovnih lahkoatletskih krogih pričakujejo, da se bo Harbig spravil tudi na Haggov rekord. V češko-moravskem državnem prvenstvu vodi dozdaj praška Slavija, ki ima 10 točk, pred Proste-jovim, ki ima 7 točk. Slede: Viktorija-Plzen, Pardu-bice, Bohemia itd. Sele na zadnjem mestu in brez točke za praški klub Sparta. Dva odlična finska državna nogometna reprezentanta sta padla na bojišču: Jalle Malgren, ki je imel na sebi 31 krat državni grb in KaJ!e Oksanen, ki ga je pa imel 39 krat. Oksanen je padel pri napadu na Porajarvi. Novice iz Države Izkopanine ii predzgodovinske dobe. Stari-noslovski zavod v Firenzah vodi izkopavanja v kraju Finale Ligure kjer so bili zasledili v votlinah sledove človeških bivališč, orodja in grobov iz mezolitične, neolitične in ledene dobe. Našli so veliko človeških in živalskih kosti, ročne izdelke, predmete iz kamenja in podobno. Razen tega so našli več nedotaknjenih grobov. Pri nadaljnjih odkopavanjih so naleteli celo na predmete, ki govore za Sas paleolitika. Izkopavanja vddf profesor Gardini iz Firenze. * ■ Industrijsko-mehanična podjetja ▼ kraljevini. V vsej Italiji je bilo lani 100.235 podjetij in obrtniških delavnic, kjer je obrat mehaniziran, 55.181 teh podjetij odpade na Severno Italijo, 18.639 na Južno, 16.971 na Srednjo Italijo, 9.444 pa na otoke. Vsa ta podjetja zajioslujejo 811.302 delavca in uslužbenca. Sem aro italijanskih tvrdk za izvoz v Hrvat-sko. V Zagrebu obstaja pri fašistični konfederaciji za industrijo urad, ki skrbi za trgovinsko izmenjavo med Hrvatsko in Italijo. Hrvatski interesentje so se začeli obračati na to institucijo s prošnjami, da bi dobili sezname tistih italijanskih tvrdk, ki bodo smele izvažati svoje blago na Hrvatsko. Zato bo italijanska trgovinska delegacija v Zagrebu kmalu sestavila popoln seznam italijanskih tvrdk, ki bodo smele izvažati v Hrvatsko. Vreče iz avtarkičnih tkiv. V Bologni se je ustanovilo podjetje, ki si je nadelo nalogo izdelovati vreče za poljedelsko uporabo iz avtarkičnih tkanin, torej takšnih, ki jih Italija sama pridela. Podjetje bo zraven tega uredilo tudi veliko skladišče za konopljo, kakor tudi naprave za čuvanje konopljinega semena in lanu Podjetje bo imelo prednost v vsej bolognskj pokrajini pred sličnijii morebitnimi bodočimi podjetji. Novo gorivo za pogon Dieselovih motorjev. V Italiji so se strokovnjaki zadnje čase ukvarjali z vprašanjem, kako najt-' nadomestek za nafto, katero rabijo kot pogonsko sredstvo za Dieselove motorje, ne da bi pri tem kaj trpela pogonska sila motorjev samih. Nazadnje so iznašli neke vrste mešanico pogonskega plina z majhno količino nafte, ki je v celoti nadomestila nafto. Z novim nadomestkom bodo prihranili najmanj 80 odstotkov nafte, ki so jo sicer požrli Dieselovi motorji. ^^Earl Derr Biggerf »Tako, res sein,< je prijx>mnila njegova žena. »Kako pa ne bi postala živčna, če se pa poročim s takšnim možem, kakor si ti. Prav res, Shelah, ta ima bujnejšo domišljijo kakor f»a Shakespeare. Le 6voje zoprne sladkorne plantaže bi moral pustiti in pisati rajši rokopise. Toda, pripoveduj mi rajši o Holly-woodu. Kako me vleče nazaj!« »Tokrat bom ostala tukaj dalj časa in tako bova imeli še dosti prilike za klepetanje,* je povedala Shelah. »Nekaj izmed nas se jih gre pred večerjo še kopat. Bi se tudi tebi ljubilo?« Rita se je spomnila svojih umetnih kodrov in odmajala z glavo. »Nak,« je vzkliknila. »Tega večnega kopanja sem že do grla sita, kadar le vidim svojo kopalno kad. Sploh si ne moreš predstavljati: ljudje so tukaj kakor ribe, kakor da bi se »cer na suhem morali zadušiti.« Po preddurju so se slišali koraki in Allan Jaynes je vstopil v večerni obleki, na jjogled odlična pojava. Srce filmske zvezde se je stisnilo. Ko ga je seznanjala z obema Ballonjema, sta planila v sobo Julija in Jimmy, oba oblečena v svetla kopalna plašča. Očividno nerada sta se dala zadržati za kratko predstavljanje. »Kje pa je miss Dixon?c je vprašal Bradshaw. »Pa menda vendar že ni zunaj?« »Oh, brez skrbi,« je vzkliknila Jnlija. »Vedno traja več ur, preden je gotova.« »Torej gre za tekmo med nama dvema,« se je zasmejal Jimmy in skočil čez teraso, tik za petami pa mu je bila Julija. »Kako prijeten def^a.« je pripomnil« Rita. »Kd« pa je prav za prav?* Shelah je pojasnila prijateljici mesto, ki ga Bradshaw zavzema v svetovni zgodovini. Rita se je dvignila. »Kaj ne bi šli vsi skupaj na obalo?« je predlagala. »Na obrežje — s tvojimi petami?« je posege! vmes VVillkic. »Saj jih lahko sezujem,« je ravnodušno odgovorila Hita in stopila proti steklenim vratom. Ne preveč navdušen se je Willkie dvignil s svojega stola. »Potem moram tudi jaz,« je vzdihnil in ji sledil ven. Z nervoznim nasmehom se je Shelah obrnila k Allanu. — »UJiogi Willkie, tako strahovito je ljubosumen! Žalibog — tudi ne brez razlogovl — Nedvomno je to že prej ugotovli.« Jaynes je stopil bliže. »Zelo žal mi je, da vas popoldne nisem mogel videti! Vas je glavobol že minil?« »Hvala, dosti boljše mi je,« je pritrdila. »Rad bi vam naredil majhno veselje,« je nadaljeval in ji jaonudil nekaj cvetlic. »Toda kaže, da sem prekasen! Zdaj že imate orhideje od nekoga drugega.« Shelah je skrbno in previdno 'položila cvetlice na mizo. »Da Allan.« »Upam,« je dejal obotavljaje se, »da to še ne pomeni... Shelah! To bi bdlo nemogoče! Jaz — jaz ne bi mogel živeti brez vas!« Pogledala ga je naravnost v lice. »Pa boste pač morali, Allan. Žal mi je, toda — z vami se ne morem poročiti.« , Njegov pogled je postal mračen. »Torej je res,« je rekel. »Kaj je res?« »Tisto, kar mi je Van Horn danes popoldne prijjovedoval! Tistega od vas nisem hotel verjeti, ker se mi je zdelo preneumno in preotročje. Vi ste torej poslali po tega vedeževalskega odo obsojence zadele še druge posledice, ki jih zakon določa za skrivalce surovin, ki so v sedanji vojni neobhodno potrebne. Izvedba načrta za ureditev mest, ki lede na potresnih ozemljih. Leta 1908. in 1915. so potresi porušili ali pa občutno poškodovali več mest v Južni Italiji, katera leže na potresnem ozemlju. Med temi mesti je znana zlasti Messina, potem pa tudi Milazzo, Rpggio Calabria. Villa San Glovan-ni, Avezzano itd. 2e med prejšnjo svetovno vojno so jrnelj izdelane načrte za obnovitev in pozidavo teh krajev, toda uresničiti se niso dali. Tudi sedanja vojna je zavrla to obnovitveno delo, vendar je bilo sedaj sklenjeno, da se bodo dela nadaljevala, pač le v okviru danih možnosti. Prevoz blaga iz Ljubljanske pokrajine in priključenih krajev. Glavno železniško ravnateljstvo v Rimu je objavilo, da je treba smatrati blago, ki prihaja iz Ljubljanske'pokrajine, odnosno iz drugih priključenih krajev, kot italijansko narodno blago, seveda, če je bilo izdelano v priključenih krajih. Prav isto velja tudi za prevoz premoga, ki se izvaža v Italijo iz novo priključenih krajev. Zavoljo tega veljajo na železnici tiste prevozne tarife, kakršne veljajo za enako blago v Kraljevini. Če se otroci gredo vojsko. V Bresclji so se dečki igrali na trgu In se šli vojake. Mednje se je prištulil tudi 46 letni pastir Duel, ki je nekoliko umsko omejen. Pastir je hotel prikazati otrokom na drastičen način, kako se vojskuje in kako se sovražnika zadene, pa je potegnil svoj nož, ga privezal na palico in začel z njim mahati vsevprek. Pri tem je sunil nekega dečka tako nevarno, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Izjave ministra Bottaia o preosnovi italijanskih vseučilišč. Na sestanku zavoda za industrijska raziskavanja, ki ga je vodil grof Volpi, je govoril tudi prosvetni minister Bottai in našteval razloge ter pobude za preosnovo italijanskih vseučilišč. Rekel je. da so preosnove potrebne predvsem tehnične fakultete, kajti novi Časi prinašajo z vso naglico nove zahteve do učencev vseučilišč, ker napreduje tehnična veda s silno naglimi koraki. Poudaril je. da je treba prevzeti v celoti način izbora kandidatov za obiskovanje tehničnih visokih tol. Opozorilo športnim društvom Zaupnik CONIja objavlja: V6a športna društva ee opozarjajo, da morajo prositi za dovoljenje za športne prireditve pristojno oblast za javno varnost. Športna društva kapitanata ljubljanskega okraja morajo vložiti prošnjo pri Kr. Kvesturi v Ljubljani preko Pokrajinskega komiteja CONI, Ljubljana, Iyrševa cesta la. V drugih krajih morajo športna društva vložiti prošnjo potom podzaupnikov CONIja pri okrajnih kapitanatih za okraje Novo mesto, Logatec, Črnomelj in Kočevje. Športne prireditve, za katere ne bo vložena in odobrena prošnja se ne bodo mogle vršiti in bodo športna društva imela ovire s strani oblasti javne varnosti in CONIja. Opozarjamo obenem, da so športna društva dolžna po vsaki prireditvi sporočiti rezultate prireditev Pokrajinskemu Komiteju CONIja. Koledar Danes, ponedeljek, 1. decembri: EHgij, škof. Torek, 2. decembra: Bibijana, d. Obvestila Nočno »lužbo imajo lekarne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Kakor so časi težki, ne smemo pozabiti tva našo likovno umetnost in njen napredek v našem narodu. Zato ne pozabite obiskati razstave treh mladih umetnikov Kregarja — Omerse — Putriha v Jakopičevem paviljonu. — Razstava je odprta dnevno od 9—'A 13 in od 14—18. Razstava traja le še nekaj časa. ŠOLSKE ŠKATL3E RISALNE BLOKE IN RISALNO OROD3E kupite najceneje v Ljudski knjigarni in v trgovini Nliman Kot najrišjo eeno za zeleni radič na ljubljanskem živilskem trgu smo v sobotni številki navedli 4 lire, kar je pa pomota, ker je Visoki komisariat določil, da se od 1. decembra do 14. decembra v Ljubljani domači zeleni radič ne sme prodajati nad 3.G5 lire za kilogram. Sprememba okoliša pošte Krmelj. Iz okoliša pošte Krmelj se izločijo kraji Brezje, Kamenica, Ramensko, Goveji dol, Česnjevje, Hinje, Hinjiec, Ogorelke in bolnišnica v Krmelju, ker so zasedeni po nemški vojski. Okoliš pošte Krmelj tvorijo sedaj kraji: Krmelj, Polje, Gabrijele, Brinje, Dunaj, Jeseniee, Nova gora, Raj, Strašperk in Zabj.ik. ,.Slovenčev koledar” bo izšel ta teden! Ljubljansko gledališče Drama: Torek, 2. dec.: »Nocoj bomo improvizirali«. Red Torek. Začetek ob 17.30. Sreda, 3. dec. »O, ta mladina«. Red Sred«. Začetek ob 17.30. Opera: Torek, 2. dec.: Zaprto. Sreda, 3. dec.: »Madame Butterllv«. Red A. — Začetek ob 17.30. Kaznovani in ovadeni trgovci Organi Kr. Kvesture so v preteklih dneh podali prijavo 6ledečih trgovcev, ker niso izstavili cenika: Lovše Marija, prodaja zelenjave, Vožarska 5; Burger Alojzija, prodaja zelenjave, Vodovodna 74; Jerančič Albina, prodaja zelenjave, Mo6te 173; Jakopič Pavlina, prodaja zelenjave, Ježica 13; Gr-' dadobnik Karlina, Hradeekega c. 32; Felber Ana, špecerija. Ižanska c. 39; Kham Franc, špecerija. Kongresni tre 8; Brankovič Marija, prodaja sadja, Linhartova 14; Stojin Ivana, prodaja zelenjave, Za-dvor 11: Strmole Stefan, parfumerija, Pod Trančo 1; Jeromen Marija, prodaja zelenjave, Ježica 24; Serjak Lojze, mesar, Stožice 44. Naložena jim je ’ bila kazen. Poleg gornjih trgovcev 60 bili ovadeni naslednji trgovci, ker so prodajali po previsokih cenah: Rode Peter, potnik, Riharjeva 6; Može Adolf, ave-čar. Vidovdanska 20; Galjot Ana, mlekarna, Žabjek 6; Jurič Judiia, zasebnica. Novo mesto; Škafar Peter, mehanik. Karlovška 24; Gerovec Mate, trgovec, Kolodvorska 10; Urbanc Feliks, prodaja 6adja, Mestni trg 22; Remc Marija, prodaja sadja, Zadvor 39; Jeromen Marija, prodaja zelenjave, Ježica 24 in Brankovič Marija, prodaja sadja, Linhartova 14. Poleg ovadbe sodnim oblastem je Eksc. Visoki Komisar določil, da 6e za dobo 15 dni zapre trgovina Galjot Ane. Može Adolfa pa za 30 dni. V tem času morajo plačevati svoje uslužbence. Igor Zagrenjen: 75 Zavetje v pečevju 0, seveda! Vesel je, kdor je vesel! Tisti, ki je dobro 6krit, dia Francoz ne more do njega! Kaj pa drugi, tisti, ki ječč na tujem, tistih eden, ki je ob sestro in brata, ob ženo, ob dekle! Tistih eden, pa naj bo to on ali ona, ki ne ve, kaj je na tem ljaibem svetu z otroki? Kje so, kakšni so! Ali so še živi? Bog ve, nemara pa prav tale čas, ko se vprašam, jokajo po meni! Saj! Zato sem 6e pa spet spomnil! Oh, 6amo da so še pri življenju, če tale moja vera kaj pomaga, da je res tako! Vidiš, vidiš, kakšno gorje je na 6vetu! Kje se je pa kar na lepem vzel tale oblak? Saj ga ni bilo prav nič videti, doMer se ni vsedel čez sonce! Tako potuhnjeno in skrivaj je priplaval! Oblak čez sonce, otožna misel čez ljudi. Pojdi no, ti otožna misel, senco nam delaš in prinašaš nam mraz! Pojdi.no, zares! Sedi s 6vojimi črnimi j>erotmi kam drugam! Kar 6mo mi hudega prestali, to je že za nami! Do6ti 6mo trpelil Izgubi se, tistim, ki bolečine še niso premagali, pa reci, da smo ž njimi! Radi bi jih potolažili, če bi bili zraven! Pa saj jih bo čas! Kakšna leta pa so to? Take reči se gode, da če že katera reč zares ni prav posebno žalostna, taka, da se na 6vetu kaj podobnega še nikoli ni zgodilo — potem gre tuda najbližjemu znancu, tistega, ki ga je bilo zadelo, te nerada z ust zares ganjena beseda, še nerajši pa 6e mu vznemiri srce prav do tja dol, kjer se V6ak skriva sam vase in se pokaže po pravi, najodkritejši strani Ie kakor smola, ki se razcedi čez rano v smreki — in še to samo tako kot bi delil vsemu svetu milost. Majhna žalost je *o, skopo 6ol-zenje, tistega, ki je ganjen, ne pretrese drugače kakor zato, ker je poznal prizadetega. Kakšen čas je to! Sele prav zverinska smrt utegne tudi druge razburiti toliko — pa prav nič več, zare6 ne — kakor jih v krščanskih razmerah gane navadna 6mrt. pogreb tujega ffioveka, ki ga ni poznal, zakaj navadno je zadosti nekaj objokanih, zariplih obrazov, tri, š>tiri otožna drevesa, sveče, ki jih maje veter, v črno oblečeni, logi, slovesni jjogrebci im kolikor toliko ganljivo govorjenje nad grobom, ko dehti kadilo. Kaj pa šele potlej, ko je treba na trugo zagnati prvo lopato prsti, pa čeprav na trugo tistega, ki ga človek niti ni bogve kako poznal! Zdaj pa, kaj! T oliko smrti, toliko glasov o žalostnem koncu tistih, ki si jih srečaval dan za dnem! V začetku je srce še udarilo in se pritajilo, grenkoba 6e je zbrala v vratu, solze so si izsilile ]»ot, čeprav se je človek sramežljivo obračai stran, da bi 6e jih ubranil in da bi jih nemarna vsaj drugim ne kazail! Ali potlej zveš: Ta je končal tako, onega so tako spravili s sveta! Ne vem kako naj bo mehko srce, da se ne bi vsega tega privadilo! Zares mora biti že prav posebna smrt, težka 6mrt, da ga je mogoče razburiti in brez meji užalostiti. Trdo je postalo srce, zakrknilo 6e je. Zlepa kakšna bolečina mu ne more prebiti oklepa, čvrst zid si je bilo napravilo pred občutki žalosti in togote. Pa še čas sede vme6. Kar po vrsti se pozabljajo dogodki, ko strahota sproti Ddriva strahoto. Tako prazno postane, tako pusto je nekaj časa! Potem šele 6e zalije 6 togoto. Kdo bi objokaval mrtve? Sli 60, drugje so! Mi pa se ne moremo živi uslaviti — kakor nihalo stare ure kar obmirovati. Nekaj časa že, potlej jja človek le spet raziločno vidi kaj se godi in najjolni ga jeza, ko 6e 6ree zdrami iz krču podobne zamrzlosti i in spet požene kri, da je pomladi život in !jx>vrne sila. Dajmo, udarimo, mahnimo po listih, ki so krivi gorja! Butnimo jih, uničimo! Tako ukaže životu. Dajmo! Mahnimo! Bomo, bomo, saj je že ča6 tu! Saj vemo! Ampak pusti vendar te razsipne mi- sli, človek! Rečeno je in vsi tuda čutimo, da ne napak: Cas prihaja, ko je treba tistim, Id so prinesli nadloge, plačati — tako, da jih nikoli več ne do blizu! Kaj zob za zob, ne, sto glav za eno! Samo tako bo prav, samo tako se ne bo pozabilo, kako nžpak se je obneslo takrat, ko je pohlepno ljudstvo poskusilo nena-prošeno zavladati krotkemu! Tako bo z vami. Francozi! Ko 60 se prve sence spustile z grebena, je v sedlu začelo mraziti. vse tri je pri priči streslo. Nazaj dol ©o jemali pot kar po starih stopinjah. Ves kraj pod pečevjem je že bil v senci, ko so 6pet prispeli na polovico. Na zahodu je gorelo nebo, bridek veter je našel do kosti, ko so le majčkeno po-stadi pred zavetjem. Kdo pa je bil pozabil zapreti- vrata? Samo priprta so bila. Kdo je bil zadnji? Nekaj časa 60 se prepirali, nazadnje je pa le obveljalo, da je bil Pohar. Žerjavica je še tlela. Ko pa so prižgali luč, so videli, da jim je bita Rjavka ušla. Žival je pregrizla vrv. Slopih so ven. Zares, v snegu spodaj so zagledali peketce. Tod doli se je bila spustila. Ali kje je žel Gradišar je svetoval, da bi bilo prav, če bi jo šli iskat, pa čeprav zdaj, ko se že dela mrak. »Pusti žival! Ce ji ni bilo všeč — za- stran nje ei ne delaj 6krbi! Naj bo, kjer jel Spodaj se bo že prebila, tam je že vse zeleno!« je odločil Tone. »Lažje ji bo nemara kakor nam!« Po večerji so kar naglo utrujeni polegli. Rjavka jim že kmalu ni več prišla na misel. V tej prijetni utrujenosti, ki se je zdela polna tolažbe in obljub so vsak pri sebi začutili, da bo kmalu šlo za vse večje reči, pa četudi naj 6e jih vsak loti le na svojo pest. Tako so zaspali. Kakor bi biili ubiti 60 spali. Trd6 so udarjale pesti, pa dostikrat so morale pobonati preden je ta in oni od njih treh napol v spanju zagodel iz navade »že grem.« Pa se ni nobeden premaknil, kvečjemu da se je preložil na drugo plat in znova zalagal. Zdaj je pa začelo tolči kar kakšnih šest ali osem pesti hkrati, pa še kakžna se je vštulila vmes. »Kaj pa je?« je še zmerom zmedeno, čeprav že na kraju spanca, vprašal Pohar, ki je bil še najbolj rahlega spanca. »Odprite no že. vi dremeži dremasti!« Saj to pa na mogei biti nobeden drugi kakor Fickov Francelj! »France kaj si ti?« je zdaj zavpil i Gradišar. ki se je bil tudi zbudil. I »Kje pa ima^e Toneta?« je zunaj vpra-’ šalo več glasov. j »Spi! —- Tak, Tone, domačini so, zbu-jdi se no že!« sta nato pohitela oba prigovarjati trd6 6pečemu. mm Andrejčkov Žalost in veselje Risat Jože Beranek zzzz Beiedllo priredil Mirko Javornik j o m a n slikah »Tega se ni bati,« je odvrnil Rašet. »Tam, kamor je ladjo neslo, ni čeri. Poznam to morje. Ko je začelo ladjo premetavati, so se mornarji brž streznili. Ti ljudje so na morju doma in so doživeli že hujše viharje ko nocojšnjega. Kvečjemu jim je potrgalo jadra, polomilo jambore in strlo krmilo, pa so najbrž že kje na varnem.« 215. Te besede so potolažile Aleševo rahločutno srce. »Sila kola lomi,« je dejal sam pri sebi, »brez takega početja bi bila težko mogla pobegniti. Mora že biti taka božja volja.« Zajtrk je bil pri kraju. Zabila sta spet skrinjo. Treba je bilo odriniti na pot, ker hrane je bilo pičlo v zalogi. 3 216. Pritisnila sta s čolnom spet na odprto morje ter urno veslala po širjavi. Aleša je omamilo upanje, da bo spet prost. Zato je šele čez dolgo vprašal Ra-šeta, kam sta vendar namenjena. Rašet je dejal: »Kam veslava, je težko reči. Kamor naju bo nesla ta ladjica in božja volja.« V drobnih črkah se skriva duh Zanimiva prestava črk z novimi pomeni V mnogih besedah lahko premenjamo črke tako, da dobimo nove besede z docela različnim pomenom. V ugankarstvu 6e taka prestava črk imenuje anagram. Anagram ima za seboj že kar presenetljivo zgodovino. Kot iznajditelja navajajo Likrofona iz 3. 6toIetja pr. Kr. Prava domovina anagrama je Jutrova dežela, razširili pa so ga judovski ekrivno-pisci. Največji razmah je dosegel v 16. in 17. stoletju. Marsikak anagram Je tako zasltavel, da so ga že mnogokrat navajali. Tako so na primer iz imena prvaka grških modrijanov »Aristoteles« skovali po zamenjavi črk: »Iste sol vat« (Bil je sonce) — pač označba, ki se temu vplikemu umu imenitno poda. »Revohition francai6e« (francoska revolucija) 60 pretvorili v značilen stavek: »Un Corse la finira« ruptvonJ (Korziča iorzičan jo bo končail), ki potrjuje zgodovinsko dejstvo glede Korzičana Napoleona. NaMati je sveta, otrok je svet« — to geslo je razširjeno domala po vsem omikanem svetu. Vsa verstva, vse politične struje v neki meri priznavajo pravilnost tega počela. A nikjer na svetu se niso s tako vnemo lotili roblema rojstva in potomstva kakor v novi Nem-iji, pravi pisatelj C. Poggiali, ki je natanko pregledal vso novo nemško zakonodajo, izdano za krepitev nemških rodov in čistost nemške krvi. Pomoč materi in otroku je naloga, ki so jo v Nemčiji matematično in znanstveno rešili, tako da nemški plemenski zakon ščiti vse Nemce, nai bo njihov družaben položaj kakršen koli, naj imajo sredstva za preživljanje ali ne. Mnoge omejitve zlasti v prehrani izvirajo tudi od tod, ker hoče država imeti zadosti živil za matere in otroke. V Nemčiji vzamejo otroke družini, ki jim ne more nuditi pogojev za potrebni razvoj. Država namreč hoče, da pridejo v vsakem posamezniku do popolne veljave osebne moči, ki bodo končno hasnile tudi skupnosti. Vera v silo števila, ljubezen, ki bi jo lahko imenovali oboževanje, za čistost plemena, močno koprnenje, da bi bili številni in silni, je Nemce privedlo do tega, da so izdali celo kopico zakonov. V kratkem članku ni mogoče podati podrobnosti te zakonodaje, vendar pa bomo navedli nekaj bistvenih točk »zakona za zaščito zdravja germanskega narodat: a) Reich potrebuje mnogo sinov, da uspešno krepi svoje pleme; b) treba je preprečiti, da bi razumniški sloji imeli le malo otrok, prav tako pa preprečiti, da bi nižji in obremenjeni sloji imeli preveč potomcev; e) jamstvo za vojaško sposobnost naroda je zdrava družina; č) v družinah z mnogimi otroki se rodijo tudi veliki možje, ki po svojih sposobnostih prekašajo navadne zemljane, dajo domovini veljavo in slavo, svetu pa vso lepoto svojih nesmrtnih umov. Se neko počelo je, ki ga pisec posebno podčrtava: velik del odraslih Nemcev se danes ceni politično, socialno in vojaško za zares izbrani del nemškega plemena. To so člani S. S. oddelkov ali vojaška milica stranke. Stranka je glede njih prav posebno stroga, ravnati se morajo v vsem po plemenskih zakonih. To velja zlasti pri ženitvah, kjer morajo izbrani člani vselej imeti pred očmi čistost krvi in jačenje plemena. Pisec nazadnje še pripominja, da ima vse to načrtno delo za telesni blagor edini končni namen, da po njem vzgojijo vedno bolj popolno in zdravo vojsko. Vendar pa meni pisec, da pri vsem tem delo za duhovni razvoj naroda stopa nekako v ozadje. To je sicer bežen vtis, ki ga ima človek pri ocenjevanju vseh naporov za krepitev nemškega plemena, a predstavlja resnično nevarnost. Opazili so jo že voditelji Reicha sami in se zdaj močno trudijo, kako bi duševno zastalost odpravili. Nov čut — izostren sluh Vsem nam je znano,, kako izredno pomagata slepcu sluh in tip. Učenjak Agosto Romagnoh pa meni, da navaden človek lahko svoj sluh tako izostri, da po spretnosti celo prekaša slepčevo. Po Romagnoliju si naimeč svoj sluh lahko privzgojimo tako, da lahko »slišimo« oblike predmetov. Po odbijanju zvočnih valov lahko sklepamo, kakšna more biti ploskev ali predmet, ob katerega je zvok zadel. Pisec sam pravi, da 6i je svoj sluh tako močno izostril. Nekoč je bil v večji družbi in pri pomenku opazil, da je njegov glas dobil nekoliko spremenjeno barvo. Po daljšem opazovanju je sklepal, da se njegov gla6 odbija od nekega okroglega predmeta z nazobčanim robom. Dognali so, da je bil vzrok spremembe glasu cvetlična vaza na mizici v kotu, ki je pa govornik prej ni videl. Da bi bilo njegovo mnenje bolj prepričevalno, si je dal ve-ščak zvezati oči, a vendar lahko po zvoku 6vojega glasu 6poznal, če človek ki se mu bliža, drži roke kvišku, ali naprej ali jih ima pobešene. Romagnodi celo trdi, da na ta način labko določi velikost človeške postave. Po vseh poskusih je veščak prišel do splošnega sklepa, da |e s samim sluhom možno dojeti arhitektonsko obliko katerih koli predmetov. Vendar pa dostavlja, da tako dojemanje nikakor ni tako natančno kakor po vidu in da tudi ne nudi istega duševnega ugodja ali neugodja. O resničnosti Romagnolijevih trditev se v neki meri V6ak 6am lahko prepriča. V prostoru, ki ti je prav dobro znan, lahko z gotovostjo skoraj poveš ali je kdo odstranil na primer preprogo, čeprav so ti poprej zavezali oči. Prav tako boš po spremembi svojega glasu lahko prepoznal, če zastori še zagrinjajo okno aH če jih je že snel. Predsednik kongresa je bil oko k Pred nekaj dnevi je bil v Washingtonu isli6a društva za otroško dušeelovje. S tem shodcntK je društvo proslavilo 45 letnico svojega obstoja tik-lijan Orlandi, ki je mnogo let živel v Ameriki in shod voditi kot predsednik otrok, ki ima več ko dvanajst let in ne manj ko deset let. To je storil z namenom, da ne bi udeleženci 6hoda v gorečih profesorskih poročilih nikoli pozabili, zakaj 60 se prav za prav zbrali. Tudi letošnjemu shodu je predsedoval desetletni dečko in pravijo, da je 6vojo »funkcijo« vzorno opravljal. Izredni nebesni pojavi Štirje planeti hkrati vidni — Zvečanje sončnih peg V teh dneh je prišlo do pojava, ki že vedno traja: m nebesnega kako ob 6edmih zve- so hkrati vidni štirje planeti. Ob tej uri 6e namreč prikazujejo Venus, Mars, Saturnus in Jupi- ter na isti črti, ki se razteza z zahoda proti vzhodu. Od teh je Mars prav posebno viden. V zvezdarni Monte Mario so napravili važne in prav zanimive posnetke tega izrednega pojava. Na večer 26. t. m. 60 koleg tega še opazili, da so se zvečale 6ončne pege na nekem prav nena- Ivadnem mestu. Sončne pege tvorijo vrtinci na plinski povrhnji plasti, ki obdaja 6once in je za nas vidna. Ti vrtinci se opazovalcu kažejo v podobi velikih temnih peg. a niso drugega ko lijakaste tvorbe, iz katerih bruhnejo navzven žarki plamenov, ki jih lahko vidimo s spektroskopom aH s prostim očesom ob sončnem mrku. Vendar pa 60 te oeire it t/liM a <«Y—________________! 1_ 1 _ v* w živim zanimanjem. feduje pojave z DOBRI 21 ČASI Zakaj, jaz ne vem! Ti papirji so mi vzbujali grozo, če bi šlo zame, za mojega očeta, za mojo mater, bi se rajši odrekel milijonom, kakor pa da bi jih zahteval s temi papirji v roki. To je spet neumno, da sem kaj takega zinil. Mislite si, kakor da tega nisem rekel, zakaj z vaš ga stališča je to vse kaj drugega! Govorim s svojega stališča, gospod, saj razumete! Torej, zdelo sc ml je, meni oslu, da vas babica zelo ljubi, da bo njeno premoženje nekako priilo v vaše roke. In s to mislijo!... čez nekaj časa sem se posvetoval z gospo Terezijo, pokazal ji pismo in oporoko. Rekla mi je, da bi vam morai takoj povedati, ko sem to odkril. Zdaj pa, ko je nekako prizadeta tudi njena hči, noče prav nič svetovat?. Sicer pa, je rekla... Pa to ni važno. Skratka, zdelo se mi je, da je bilo tudi njo groza pred oporoko. Kaj hočete, vtepel sem si v glavo, da bo babica grozila; pomislite vendar! Zdaj lahko razumete, da nisem mogel več čakati, da nisem mogel niti trenutka več obdržati teh papilrjev; tu so, vzemite jih!« Franco, ki je bil zatopljen v lastne misli, je slišal samo zadnje besede. »Ne,« j? rekel, »ne vzamem jih. Poznate me. če bi jih imel v roki, bi lahko storil kaj, kar bi imelo hude po-•ledice. Obdržite jilh za zdaj še vi.« Gilardoni ni hotel o tem nič slišati in Franco se je razjezil. Nič ni bolj dražilo njegovih živcev kakor nepremišljeno govorjenje ljndi, ki frnajo sicer dobro srce, a neumno glavo. Razvnel se je, ker se je Gilardoni upiral ter mn rekel, da je to, da se hoče po vsaki ceni iznebiti listin, gola sebičnost in da mora trpeti tudi1 posledice, kdor zagreši napako. Tako približno je povedal z besedami; toda njegov razdraženi in jezni obraz je govoril še hujše. Gilardoni je bil ves rdeč od razburjenja zaradi očitka sebičnosti, a se je brzdal. Jezno je namrdnil obraz, ponovil nekajkrat »dobro, dobro, dobro«, vtaknil naglo v žep listine in odšel ven. Da bi si potolažil vest, je skušal Franco hitro prepričati samega sebe, da gospod Benjamin nikakor nima prav. Ni bilo prav, da mu hi prej ni izročil listin, in ni prav, da je zdaj užaljen. Vedel je, da bo sklenil spet mir z ubogim modrijanom, zato ni več mislil nanj. Ugasnil je luč, se vrnil v svoj naslanjač in se znova pogreznil v prejšnja premišljevanja. Zdaj je videl vso stvar jasneje. Ne bi bilo častno, če bi Izkoristil oporoko, ki je bila za babico sramotna po obliki in vsebini, in pa zaradi suma o zločinski poneverbi, o čemer je pismo pričala Malo častna jo bila oporoka tudi za njegovega očeta. »Ne, nikdar! Povedal bo profesorju, da hoče vse zažgati. Tako, gospa babica, tako bom slavil zmago nad teboj! Podaril ti bom imetje in čast in se ne bom potrudil, da bi ti povedal!«1 Užival je ob tem sklepu in se čutil dvignjenega nad zemljo. Iz polnih prsi je zadihal, zadovoljen sam s seboj ko kralj, čustvo velikodušnosti in ponosa je razsvetlilo in pomirilo njegovo dušo. Naslonil se je nazaj v naslanjač ter bolj kakor prej nameraval počivati. Mirno je mislil na vso, kar je bral, kar je slišal kakor človek, ki je komaj ušel nevarni špekulaciji in sedaj prevdarja strah in nevarnosti, katerim je za vedno ušel. Vendar so se mu začeli v dnu duše zbujati davni spomini. Spomnil se je, kako je govorila stara dekla o bogastvu Mai-ronijeve hiše, da je bilo baje ukradeno siromakom. Bil je t~-daj še otrok in ženska je govorila zato kar vpričo njega. Toda Vj otroku je pustilo to globok vtis, katerega je vzdramil pozneje ko Je že napol dorastel, nek! župnik, ki mn je pripovedoval s skrivnostnim in slovesnim obrazom in mogoče ne brez namena, *^?» '.zha^a Maironijevo premoženje iz neke pravde z višjo bolnišnico v Milanu, katero so Maironijevi po krivici dobili. »Tako je zame spet šlo vse k vragu,« je pomislil Franco. Spomnil se je, da je najbrž že pozno. Prižgal je luč in pogledal na uro. Bilo je pol štirih. Zdaj ni mogel več misliti na počitek. Preblizu je bil trenutek, ko se bo spet sešel z Luizo. Njegova domišljija je bila pivživahna. še ura in pol! Vsak trenutek je pogledal na uro, a ta preklicani čas je mineval tako počasi. Vzel je knjigo, a brati ni mogel. Odprl je okno. Zrak je bil topel, vladala je globoka tišina, jezero je bilo proti S. Salvatoreju svetlo, na nebu so žarele zvezdice. V Orii se je videla luč. Mogoče mu je usojeno, da bo živel tam, v stričevi hiši. Zamišljen je gledal tisto svetlo točko in skušal si je naslikati prihodnjost in njene vedno menjajoče se prikazni. Okoli pol petih je slišal, da je v spodnjem nadstropju pozvonilo. Kmalu nato je prišel Pinella in ga opozoril v im nu svojega gospoda, da je čas odpraviti se na pot, če hoče iti v Boglio. R-kel je, da gospoda tako hudo glava boli, da se ne more niti ganiti, niti ga sprejeti. Franco je poiskal na pisalniku košček papirja in napisal nanj: »Parce mihi, domine, quia Brixiensis sum.«* Nato je šel ven. Pinella ga je spremil z lnčjo prav do temnega hodnika, kjer se začenja cesta na Castello. Franco je nato izginil. — ★ — Grofica Uršula j-? ob pol sedmih pozvonila in naročila služabnici, naj ji prinese čokolado kakor ponavadi. Popila je dobro polovico in nato z največjo ravnodušnostjo vprašala, ob kM*'’1' uri se je vrnil don Franco. »Ni se še vrnil, gospa grofica.« *) -»Prizanesi mi, Gospod, ker sem iz Brescie.« Za LJad«ko Hskarne . Ljubljani, Jože Kramarič - Izdajatelj Ini Sodja - Uradnik, Mirk« Javornik - Rokopis, n« vračamo - »Slovenski dom. Izhaja rsak dHavnik ob * Mesečna naročnina ja 4 Ur, ca Inozemstvo II lil — liredniitvoi Kopitarjev, altra Un - Uprav«, Kopitarjeva uliea 6. Ljubljana - falaf«. do M M -T Podtailicii Nov« aaeato