prej posvetovali z Bogom in s svojo vestveti zakon stopijo zgolj iz mesenih, psvetnih nagibov, sklepajo sveti zakon kakor kako kupčijo, Boga nočejo imeti kot voditelja! Pri takih seveda ni mogoče govoriti o zakonski sreči in zadovoljnosti. Kmet in veleposestnik Podravšek, ljudje so pravili »pri baroniu, je bil zelo premožen, tudi precej prevzeten in svojeglaven. Imel je s svojo ženo Marijo dva sina, Martina in Jožefa. Martin je bil nekaj nad eno leto starejSi. Ko je bil ta že ednajsto leto dopolnil, rekel je nekega dne PodravSek svoji ženi: »VeS kaj, Marija, zdaj morava misliti na poklic najnih otrok. Martin bo dohtar ali odvetnik, Jožef pa bo doma«, rekel je samozavestno. Žena mu je v tem potrdila, rekoč: >Da, da, tako mora biti!« Ko sta pa g. župnik in g. učitelj to zvedela, kaj hoče Podravšek z otroci narediti, svetovala sta drugače. Martin je bil bolj poreden in še slabe glavice, za to sta svetovala, naj Martin doma ostane, da ga imajo stariši vedno pred očmi, ker je poreden. V mestu bi znal priti med slabe ljudi in bi se še bolj pokvaril, potem pa tudi nima zmožnosti za šolanje. Jožef, ki je bil priden in tudi nadarjen, tega naj dasta v šolo. PodravSek pa tega modrega sveta ni poslušal, ampak je rekel: »Kakor sem pravil, tako mora biti! Martin bo dohtar, Jožef pa doma!« In res je prišel Martin v mesto na srednje šole, Jožef pa je obiskoval še domačo šolo. Podravšek ni gledal veliko na to, h kakim ljudem spravi svojega sina na stanovanje. Ko je pa prvo leto minulo, prinesel je Martin spričevalo, v katerem se je bralo, da mora prvi razred še enkrat ponavljati. »Nič ne škodi«, je rekel oče Podravšek, »drugokrat bo jbolje naredil, dohtar mora biti!« — V počitnicah je pustil syojega študenta delati, kar je sam hotel. Tako se je Martin šolal in je priiel srečno v šestih letih do četrte šole. Velik je že bil, nadzorstva na stanovanju nobenega, tovaršija slaba, glavica dobrih in potrebnih naukov prazna, polna pa hudobije; kaj čuda t*rej, da, prej ko se je še skončalo "^lsko I! j, vidimo Martiaa doma pri stariših. Gospodi profesorji so ga izključili, ker ni nič napredoval v naukih, ampak le v hudobiji. Mati je še zdaj izgovarjala v svoji slepi ljubezni Martina in je zvračala vso krivdo le