Poštnina plačana v gotovini. Leto XX. št. 44. Dolnja Lendava, 29. oktobra 1933. Cena številki 1 Din. Naročnina na sküpni naslov letno 24 Din ; na posamezni naslov letno 80 Din. V inozemstvo : letno 65 Din. Z M. listom letno 100 Din. IZHAJAJO VSAKO NEDELO. Uredništvo v Dolnji Lendavi. Uprava v Murski Soboti, Križeva ul. 4. Štev. položnice 11806. Cena oglasov : stran : cela 400 Din, pol 200 Din., četrt 100 Din; mali oglasi do 20 reči 10 Din., više vsaka reč 1 Din.; med tekstom vsaka reč 2 D. Pri večkratnoj objavi popüst. Kralestvo Kristušovo Dnes sveti sv. Maticerkev svetek Kristuša Krála. Sv. Pismo pravi od njega „Tvoje kralestvo je vseh vekov i tvoja oblast od pokolenja do pokolenja“ (Ps. 143.) Večno je Kristušovo kralestvo i vsi so njegovoj oblasti podvrženi. Vsi. Nišče ne izvzeti. Sv. Auguštin etak piše od toga kralestva : „Je to kaj velkoga bilo, če je krao večnosti postao krao lüdi? Kristuš je najmre ne zato Krao Izraelski, da dačo bere ali vojsko v železo obleče i sovražnike vidno premaga ; on je Krao Izraelski, da kralüje nad düšami, da je na veke njihov tanačnik, ka vervajoče, vüpajoče i lübeče v nebesko kralestvo pripela. Ka je boži Sin, eden z Očom, Reč, po šteroj so vsa včinjena, Krao Izraelski šteo biti, to zato neje za njega odliküvanje, nego smilenje za nas, je znamenje smilenosti i ne povekšanje oblasti. Ki se je najmre na zemli zvao za krala židovskoga, tisti je v nebi Gospod Angelov. Pa je Kristuš samo židovom krao, ne pa tüdi narodom ? Tüdi národom. Gda najmre pravi v proroki : „Jaz sem pa postavlen od njega za krala na Sioni, na njegovoj svetoj gori, da glasim božo zapoved“; naj ne bi zavolo gore Sionske što mislo, ka je on samo židovom dani za krála, včasi dostavi: „Gospod mi je pravo : Sin moj si, dnes sam te rodio; zahtevaj od mene i dam ti v deo narode i v oblast vse pokrajine zemle.“ (Tract. 51—117. in Joan. 12—13, 19-21.) Kristuši, krali vsega stvorjenoga ščem verno slüžiti tüdi te, če na mojoj desnici ali levici vse odpadne od njega, ar njegovo kralestvo s tem ne vekše, če smo vsi njegovi, i ne manše, če ga vsi zapüstimo. On nam je krao i sodo nas bo vse brez razločka. Politični pregled. Jugoslavija. V parlamenti i senati so se odobrile neke pogodbe sklenjene s sosednimi državami, ki se tičejo trgovine. —Dr. Nikič, dr. Kešeljevič i drügi poslanci so vložili pritožbe proti občinskim volitvam. Minister njim je odgovoro, da so volitve bile slobodne. — Zvolilo se je v parlamenti staro Predsedstvo na novo, v senati je ma mesto dozdajšnjega predsednika dr. Paveliča zvoljen dr. Tomašič Ljubomir, dozdajšnji minister za kmetijstvo, ki je to odložo. Kmetijsko ministerstvo bo vodo dr. Srskič Milan, ministerski predsednik. Romunija. Jako agilen je postao romunski zvünešnji minister Titulescu, ki je obiskao Belgrad, Sofijo, Ankaro i Atene. Povsod so ga navdüšeno sprejeli. V Ankari se je podpisala pogodba od nenapadanja med Romunijov i Türčijov. Katoličanstvo v djanji. (Kat. akcija.) Amerikanski akademiki. Kniga amerikanskih katoličanskih visokošolcov poroča, da so amerikanski akademiki nabrali 8 milijon dolarov za razširjenje katoličanskih visokih šol. Teh je zdaj 176 v Ameriki z 7600 profesori i 120 jezero akademiki. Dober tisk Angliji. V Angliji je 2 milijona katoličancov. Njihov tjedenski list se zove „The Universe“. Pred desetimi leti je meo 37 jezero naročnikov, zdaj jih pa nova 101 jezero, to je trikrat teliko. Pa je v Angliji tüdi velika stiska, v šteroj Stojezeri nemajo krüha. Gorečnost katoličancov pa je tak velika, da raj zastradajo, kak bi zapüstili svojega branitela, katoličanski list. Mi pa z žalostjov gledamo, kak peša stara gorečnost našega naroda i zato kak kaple število naročnikov pri krščanskih Novinaj. P. Sutter: Šatan v lllfurti. Istinska zgodba. Zgled obsedenja dva dečka od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Šatan i svete reči. Neki dühovnik je pri obiski položo ednomi od dečkov na vüho blagoslovleno svetinjico. Včasi se je vüho začnolo tresti, tak ka je svetinjica dol spadnola. To se je tüdi zgodilo, či njemi je dao svetinjico na glavo. Či se njemi je posrečilo blagoslovleno reč skriti, se je razvüzdano smejao i dražo: „Išči, poišči svoj drek, vej smrdi“. Pred dühovniki se je šatan vsikdar čemerio. Zanje je meo samo cone (priimke), šterih se je brž navčo od modernih liberalnih gospodov ali do rdečih tovarišev. Črnosüknež, smrdli- vec, lump“, to so bila šče najbole nedužna iména. Ali gospoda superiora Štumpfa je imenüvao s posebnimi čemeri. „Zdaj idem, da toga smrdlivoga Stümpfla preženem.“ Za en čas pa z veseljom pravi: „E, zdaj sam njemi naštelao en falaček —, da bi li od toga zgino !“ Na stavleno prtanje je gospod superior povedao, ka je bio v istini v tom časi zdignjeni od nevidne sile v višino, ka so vse podobe na steni na teo spadnole, pohištvo v hiži pa se je premikalo i premetavalo semotoma i nastanola je takša zmenjšava i ropot, ka je nej bilo za prestati. Henjalo je samo te, kda je hižo poškropo z blagoslovlenov vodov i šatana v Božem imeni pozvao, naj njemi da mir. Šatan je sam povedao: „Siromaček Stümpfl mi je zabrano vstop s tem, ka je namazo hišo z drekom (gnojom,)“ (to je z blagoslovlenov vodov.) 2 NOVINE 29. oktobra 1933. Slovenska Krajina. V občinskij volitvaj v Slov. Krajini vidimo 1. da je narod odločno nastopo za svoje pravice i obsodo tiste, ki so ga strašili, da zgübi zemlo, slüžbo itd. če ne de volo tistih, ki so jedino sebe i svoje lüdi držali za državotvorne. Narod je Obračunao ž njimi. Narod je s tem povedao glasno, da je ne tisti narodnjak, ki krči da je takši, nego tisti, ki dela za okrepitev države, s svojov dačov, vojaškov slüžbov, pametnim gospodarstvom i s spoštüvanjom zakonov, šteri krivico obsojajo, pravico pa branijo. Narod je 2), gda je zmetao bivše župane i banske svetnike, pokazao, ka tüdi s poslanci bode Obračunao, če ne najde v njih tisto, ka šče v njih viditi. Mi odločnost našega naroda toplo pozdravlamo. Obžalüjemo a obsojamo pa to, ka se je tü pa tam grešilo proti vse hvale vrednomi, nesebičnomi postopanji našega naroda s tem, ka se njim je čeprav po volitvaj piti davalo i so se njemi veršlini rezali ali drüge reči obečavale ali davale. To ne bi smelo biti. Bog nas čuvaj starih vogrskih volitev, gde se je gledalo samo na pečenko i glaž vina. „Pecsenyepárt“ = stranka pečenke nam je še živo v spomini, Bog ne daj, da bi se več zbüdila z sna. Žižki. Častite šolske sestre so zaprosile nove spovednike. Mesto dozdajšnjega rednoga spovednika g. Bakan Števana so imenüvani g. Zadravec Matjaš, plebanoš v Črensovcih, mesto izrednoga spovednika, g. Klekl Jožefa pa so imenüvani g. Ranteša Anton, dühovnik v Vel. Polani. Oba prvejšiva spovednika sta dobila od cerkvene oblasti globoko zahvalo za večletne svoje trüde i težavno delo. Podpore na naše krščanske liste je poslala iz Francije Bibel Eli- zabeta 34 Din. 50 par. Bog povrni stoterokrat. Almanah Kraljevine Jugoslavije je kniga, v šteroj so popisane vse naše banovine s pregledom upravnih vlasti, občin, mest itd. Dobi se v Zagrebi na „vredništvi Almanaha Kraljevine Jugoslavije“ za 200 Din., trdo vezano za 250 Din. Murska Sobota. Razsvetljena vulica. Na osebno intervencijo g. župana Kodra je dobila električno razsvetljavo tüdi dozdaj temna i zapüščena Martiniška vulica. Rože za Boga i ne za Boga. Pri mojem odhodi so gotove pobožne osebe razglasile, da so velki oltar kinčile dekle ne za Boga, nego za kaplanovo volo. Iste gotove pobožne osebe so pa isti velki oltar kinčile za volo Boga. Dekle so prej ta nehale kinčanje oltara, gda sam jaz odišeo na Hotizo. A iste pobožne osebe, ki so zavolo Boga kinčile i ne zavolo kaplana oltar, so pa povrgle to kinčenje zavolo Boga. Zdaj te štere so vekši greh včinile ? Ar se trdi, ka so dekle kaplana kinčile, pobožne osebe pa Boga. Dekle so povrgle kaplana pobožne osebe pa Boga. štero je te prav? — Prosim odgovora ! — Bakan Štefan, dühovnik na Hotizi. Bogato naročnino i poleg nje še 30 Din. podpore je poslao na naše krščanske liste Rogan Alojz iz St. Anreja v Franciji. S tem darom pošila tüdi srčne pozdrave vsem v našem kraji, posebno pa svojim starišam i svojemi rodi v Trdkovi. — Bog plačaj z obilnimi miloščami Srca Jezušovoga, je naš odgovor.-Vrednik. Vkradjene cerkvene kupice. Širijo se lažlivi glasi, ka so pri imenüvanji novoga g. plebanoša v Črensovcih nekše dekle vkradnole kupice dol z velkoga oltara. Podpisani izjavlam, da kupice, štere so bile na velkom oltari, so bile last tistih, ki so rože gordevale i da so je potrebüvale za notri-kühanje sada, so je domo odnesle i to na mojo izrečno želo, da ne bise po mojem odhodi pomotoma zmešale med cerkvene. Tiste osebe, štere te laži širijo, so navadne lažlivke i ogrizovalke. Priporačam njim pokoro. — Bakan Štefan, dühovnik na Hotizi. Ka bi mi želeli? Dosta lüdi je zdaj brez krüha, tüdi več organistov ali kantorov, sinov Slovenske krajine. Prosili bi gospode dühovnike i njihove vernike, da se ne spozabijo z nas. — Organisti Slov. Krajine. Črensovci. Konjerejski odsek je preminoče dni obdržao svojo sejo.— Senje 20. oktobra je bilo dobro, živine prignane se je dosta odalo i za lepo ceno. — Gospod Vlado Pušenjak je obdržao revizijo v posojilnici i najšeo vse v najlepšem redi. Dečki črensovske fare se oprosijo, da pridejo dnes na god Kristuša krala v Naš Dom po večernici. Tü se njim razložijo od cerkvene oblasti potrjena pravila kat. v djanji i se zvoli odbor za mladinski odsek „Katoličanstva v djanji“ (Kat. akcije). Lipa. Drüžina Skledarva je dala poleg svoje hiše postaviti malo kapelico, štero so dnes tjeden blagoslovili nas farni oskrbnik, g. Greif Ivan. Naročnike prav lepo prosimo, da nam naročnino toga leta kak najhitrej plačajo. Že na konci novembra bomo začeli nabirati naročnino za novo leto, zato se pa stara mora taki plačati. Kalendar vsi želete, ne Premislite pa, da ga brez penez nemoremo naročiti. Duga je največ na Dolinskom. Samo v beltinskoj fari ga mamo ešče okoli dvajsetijezero dinarov. V štamparijaj pa dugov, da nas je strah. Boži lüdje, spunite svojo dužnost! Židom, luteranom, zlasti prostozidarom je bio jako naklonjen, tej so njemi bili prav lübi : „To so pošténi lüdje“, je gučao „takši bi mogli vsi biti ; oni ščejo pravo slobodo. Oni prihranijo našemi majstri mnogo trüda i pridobijo vnogo lüdi. A tej gnojarje (katoličani) i črnosükneži (dühovniki) njemi delajo vnožino škode i ga oskübejo za ništerno düšo“. Posebno ga je dražo dühovniški obleč ali pa redovna obleka i je nikak nej dopüsto, ka bi se ga dotekno ž njov. Rad pa je dovolo, či so ga drügi ogrnili v svoj plašč. — Močen kufrni križec se je vseli zvino v podobo X, gda so njemi ga na prsa djali, škapulér, šteroga so njemi položili okoli šinjeka, je v velkom loki odleto po zraki i spadno ravno na plašč pričüjočega stražmajstra Wernera, pa to tak, ne ka bi se dečko kaj geno. Gospodi Treschi je pravo ednok: „Vi, šteri hodite v svinjak (cerkev) i tam zdigavlete roke i ječite (molite), pridete vsi ta gor“ — pri tom je pokazao na nébo. Ali šteri toga ne delajo, pridejo k nam". Edna obiskovalka iz Bettendorfa je položila dečki na prsa blagoslovleno čislo, pa njemi pri tom roke držala. Te njej je včasi zakričao: „Či zgrabim tvoj kozji lomber, raztrgam te mačji rep (čislo) na falačke, ali podobe velike gospe, štera na njem visi, se ne smem teknoti". »Ka pa je na svetinjici?“ so ga pitali. »Dečko i deklica, šteriva čuva velika gospa". V istini je bilo opaziti pri natenčnejšem ogledüvanji podobo, štera je kazala prikazen Marijino dvema detetoma na gori La Sallette. Eden navzoči laik je pobožno molo: „Od oblasti šatanove, reši nas, o Gospodne !“ Tü je obsedeni vzkipo v velkih čemeraj i kričo : “Tiho, lažeš, drži gobec, nikdar, nikdar !“ Najhüjše se je šatan obnašo pri precesiji Presv. Rešnjoga Tela, kda je bio deček pred tem pripelani v hižo, na štere podoknaj je stao eden oltar. Šatan je kričao, ropotao i ružo, ka je nej bilo mogoče prenašati ; pomiro se je ešče li te, kda je precesija odišla. Žena* stražmajstra Wernera je štela dečkoma napraviti veselje. Zato je küpila veliki tablo podob, štere so kazale procesijo Presv. Rešnoga Tela. Na njej so bile podobe vsej vrst, od pisanoga švicara do gospoda plebanoša z svestvom. Dečki, deklice, mladenci, gospoda, moški, ženske, mladi, stari, celo oltar je bio kak se pač to šika za takšo slavnost. Gospa čemerov je te podobe izrezala, nakelila spodaj na stojalo, ka bi se lehko postavile. Za vse podobe je vzela na-* Opazke gospoda stražmajstra Wernera. 29. oktobra 1933. NOVINE 3 Po državi. * Odkriti morilci. Na Horvackom je eksplodirala bomba, gda jo je odmotavao Krobota Jožef v Zgornjem Izdanji pri Vinici. Krobota Jožef i Janoš sta mrtviva, hiša se porüšila. Pri preiskavi se je dognalo, da je mrtev Krobota Jožef vmoro meseca augusta ministra Neudorfera. Kak Bog hitro plačüje ! Nesreča. Okt. 15. po volitvaj v Križevcih je nekša žalost zgrabila Slavič Antona, posestnika z Bučeco,-vec tak močno, ka ga je kap zadela i je včasi mro. Pokojni je brat nam dobro poznanoga prelata g. Slavič Matjaša, vseučiliškoga profesora. Gospodi prelati i pokojnoga domačim naše globoko sožalje. Po katoličanskom sveti Kratki glasi. Peto farno cerkev so začeli zidati v Beogradi na čast sv. Petri apoštoli. Mesto Beograd je nikak ne šteo dovoliti, da bi se zidala cerkev v Pomkareovoj vulici na sredini mesta. A kat. cerkvena oblast je prizivali proti odloki beogradske občine pa Zmagala dvakrat. Čeravno je sam državni svet zavrno pritožbo občine, vendar občina ne štela izdati gradbenoga dovolenja. Kat. cerkvena oblast pa ščista pametno več nikaj ne pitala občine, nego začela je kratkomalo zidati i to delo prijavila občini. V „Politiki“ se nekak zaletavle v to delo i vidi vu fari sv. Petra nekši nevaren „jezuitski klošter“. Faro najmre začasno vodijo jezuitje. Jambrenovič Franc plebanoš je Politiki poslao Popravek, v šterom odkrije golo istino od te zidave i dokaže, ka je vsa oblast dovolila zidavo i ka se v Zagrebi nišče ne brani, ka pravoslavna cerkev stoji na sredini mesfa. — Nova kat. cerkev bo posvečena v Kraljevi v Srbiji 19. novembra, če kaj zmes ne pride. — Ruzvelt predsednik Amer. Zdrüženih držav je na spravišči kat. dobrodelnih drüštev meo lepi govor, šteroga je z etimi rečmi dokončao: „Vera v Boga jo nenadomestliva potrebščina človečega roda“. Ruzvelt je luteran. — Prva pot, štero je dr. Dollfuss, austrijski kancler po ozdravlenji napravo, ga je vodila v cerkev, gde se je Bogi zahvalo za rešitev iz smrtne nevarnosti. — V Beogradi se je nastavilo drüštvo na čast sv. Janoši Kapistranskomi, gorečemi boriteli za Osloboditev Beograda s pod törskoga jarma. Namen drüštva je počastiti junaškoga svetnika, redovnoga sina sv. Frančiška assiškoga i nabirati milodare na stolnico katoličansko, ki bi se v Beogradi zidala na čast sv. Janoši Kapistranskomi. Od naših v tüjini. Francija. „Toplo se zahvaliva z ženov Rozov za redno pošilanje Novin, najtoplej pa za 38 številko, štere so prinesle natenčen popis eucharističnega kongresa v Turnišči, šteri je tak velkoga pomena v denešnjih slabih časaj, i gda na stojezere krivih prorokov glasi svoje krive navuke“. Kerec Mihal, Villiers. »Iz srca se veselim Novinam i je tüdi naročim z M. Listom vred za Zujč Alojza pa pošilam 20 frankov za nje. Tü se nam dobro godi. Pozdravlam celo gradško faro, moje poznance i domanje na Doličkom. Kranjc Ludvik. „Pošlite mi Novine, da si moremo v tüjini prečteti reči sv. evangelija. Jako so hasnovite v tüjini naše Novine. Mi vsi, ki smo močni delavci, mamo poštenje eti. Ki je pa slab, naj ne hodi v Francijo. Če nemreš zdignoti meter pšenice, doma ostani. Živlenje je drago, brezposelnih je dosta. Kmet drago odava živino. Tele par dni staro 175 frankov, za pleme pa 6 fr. 5 cent. kila. A teletine že ne moremo jesti, ar kilo košta 14 frankov, krumpišje meter 60 frankov. Pošilam 10 frankov za Novine. — Trajberič Jožef Lanqueil. Buenos Aires, S. Amerika „Dosta srčnih pozdravov pošilam z 5 pesov naročninov s svojov familijov, vam, g. urednik, ki ste nam dobro poznani i vsem v Slov. Krajini.—Berden Ludvik. S. Betlehem. Žampar Alojzij z Števanovske fare, je obslüžavao 25 letnico hižnoga zakona. Rozman Franc, Sabo, doma iz Kroga so vmrli. — Dramatični klub „Baša Ivan“ je začeo s svojim delom. Francuskoga pisatela, Moliera igro „Prisiljeni doktor“ je mladina igrala okt. 1. — Lipič M. je odpro moderno opremleni hotel v Hellertovomi. — Vass Ludvik si je nogo potro, gda se je paščo gor po stubaj i se na kriko nekakoga zgledno nazaj pa se poškalo. Šest let voze i 100 dolarov kaštige je dobo zavolo smicanja Holer Ludvik. (Amer. Slov. glas.) Bridgeport. Drüštvo slovenskih mater i Marijina drüžba sta priredile veliko slovesnost v Rákóczijovoj dvorani na čast svojemi plebanoši g. Golob Mihala 24. sept. — Čiček Alojz je odpro lastno mesnico. K odaji mlin eden trečje tal na Črnci V. Polani pri Žapčič Štefani hš 35. Eden plüg travnika pa pou orala zemlje. Što šče küpiti, lejko v hranilnici prek vzeme dug. vadno keljé. Štela pa je dečka probati, zato je pri kéljenji najlepše podobe — švicara — pridjala nikelko kaplic blagoslovlene vodé. Potem je nesla podobe na občinski urad, gé sta te dečka nekaj čása prebivala i so za njiva skrbele čestite sestre. Gospod plebanoš Brey so ravno tam bili. Dečka sta bila v istini jako vesela teh lepih podob, ar sta še ka takšega nej vidla. Či gli sta bila dečka mirna, so najprvo gospod plebanoš postavili podobe v red, kak se šika — eden za drügov — najprle oltar nato pa na čeli precesije pisanoga švicara, potom mladino, dühovnike, nazadnje pa možke i ženske. Leopold i Jožef sta pazlivo sledila tomi deli i se jako veselila. Preci nato pa so gospod plebanoš vse podrli i pozvali dečka, naj podobe, štere so tü pred njima, znovič postavita v prešnjem redi. Leopold se je z veseljom loto dela. Začno pa je od zadaj, tak ka njemi je švicar prišo zadnji v roke. Ali komaj se ga je tekno, ga je vrgeo za vrata i gratao rdeč od čemerov. Jožef se je čüdivao bratovomi oponašanji, vstano je, ka bi podobo sebi prineso. Ali komaj je ponjo segno, so tüdi njega zgrabili čemérje, skočo je na švicara i potacao kričeč : Tü küči, švicar ! Navzoči so nej znali, ka naj to znamenüje, dokeč njim gospa Wernerova nej povedala, ka je pri kèljenji te podobe pridjala nekelko kaplic blagoslovlene vodé. Ništerne bogatejše drüžine v I11furti so se zavezale, ka bodo po redi skrbele za dobra a tak silno mantrana dečka. Prišo je red na gospo Nicovo, krčmarko „pri belom konji“. Poslala je teda po svojoj sestram, gospodični Lisni Merjerovoj znamenito lečno župo, štero sta jako radiva jela. Radüvala sta se pri pogledi na prijetno dišečo župo i že sta jo začnola nalevati si v taler — te pa sta na ednok skledo odrinola s krikom : „V kraj, v kraj stem gnojom !“ Ka se je zgodilo? župe sta se nej teknola. Navzoči stražamajster je včasi šo h gospej Necovoj, ka bi pozvedo, ka je narédila. Priznala je, ka je dozdaj nej vervala v obsedenost dečkov i ka bi dečka vösprobala, je prilejala k župi žlico blagoslovlene vodé. Zdaj je osvedočena, ka se tü nejde za nikšo sleparijo. Spodobni pojavi so se vseli ponsvlali, kdakoli sta prišla dečka v dotik s križom, čislom ali drügimi svetimi rečami — samo zdaj v vekšoj, zdaj v menjšoj meri. Vsikdar sta se ednako razčemerila, besnola i se conala. To nam kaže čüdovito moč i vpliv svetih reči, stere so v rokaj vernoga kristjana zmožna moč proti napadi i sküšnjavam peklenskoga neprijatela. Dale. 4 NOVINE 29. oktobra 1933 Nedela po Risalaj XXI. Na spomin 1900 letnice svoje križne smrti, Gospod Jezuš, po svojih svetih ranaj reši grešni svet ! Ev. sv. Mataja XVIII. Vu ónom vremeni: Pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto : Prispodobno je včinjeno kralestvo nebesko k človeki krali, ki je šteo račun včiniti s svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Gda bi pa ne meo odket bi plačao, zapovedao ga je gospod njegov odati, i ženo njegovo, i sini, i vsa, ka je meo, ino plačati. Doli spodnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči : mej potrplenje z menom i vsa ti plačam. Smilüvao se je pa gospod nad onim slugom, odpüsto ga je i dug njemi je engedüvao. Voidoči pa on sluga, našao je ednoga z svojih slüžbeni tivarišov, ki je dužen bio njemi sto sodov ; i zgrabivši davio ga je govoreči : plačaj, ka si dužen. I dolispadnovši te slüžbeni tivariš njegov, proso ga je govoreči : potrplenje mej z menom i vsa ti plačam. On je pa nej šteo ; nego je šo, i vrgo je njega v temnico, dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi slüžbeni tivarišje, štero šo se godila, jako so se razsrdili ; i idoči pripovedavali so gospodi svojemi vsa, štera so včinjena. Teda je prizvao njega gospod njegov, i veli njemi sluga nečamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nej li se je trbelo zato i tebi smilüvati nad tvojim slüžbenim tivarišom, kak sam se jaz nad tebom smilüvao ? I razsrdivši se gospod njegov, dao ga je hoharom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj nebeski včini vam, če ne odpüstite vsaki brati svojemi z srca vašega. PREKOSNICE. Eden gost v gostilni pita kelnarico, zakaj je ona Rebeka, ka bi lejko lepše ime mejla. — „Ja, gospod, to ime mojemi deli najbole paše.“ — „To pa nikak ne razumim ! — Ne razumite ? Ve pa ešče v starom zakoni v sv. pismi je, ka „Rebeka“ tüdi gambele napajala !“ * V ednoj vodi eden kmet z debelini obrazom z vodicom ribe lovi. Zdravnik se šeče tam i pita kmeta : „Joj, joj, za miloga Boga, kapa ka ste z otečenim obrazom zaj v tom vetri vö vüpali, ešče bole se prehladite !“— „Jako se motite g. Zdravnik, to nej otečenost, liki črve mam v čobaj, ka mi nej vujšli“. Pošta. Lesič Janoš. Trdkova. Za Gubič Lovrenca sprejeli 120 Din. naročnine vu Franciji. Bog njemi povrni bogato naročnino. — Kerec Mihal. Villiers, Francija. Peneze sprejeli i razdelili po vašoj želi. Bog plačaj. Na staro naročnino neste nikaj dužni. — Mihalič Marija, Dokležovje. Hči je plačala več, kak ide na letos. Višek se vračuna za naročnino prišestnoga leta. — Franc Ana. Aillant s Milleron. Naj Balažicova po banki Baruch pošle naročnino. Dozdaj nesmo ešče nikaj dobili. — Žižek M. Ižekovci. Za Škafar Oršo v Franciji vse vred vzeli. — Ficko Janoš. Pečarovci. Sprejeli 15 Din. Pojasnila, za sprejem gojencev v obrtniški vajenški dom v Ljubljani. Obrtniški vajenski dom je ustanovljen na incijativo obrtniških krogov s vsestransko podporo državnih oblasti i drugih ustanov. Namen doma je, nuditi gojencem dobro i izdatno hrano, podkrepiti jih moralno i jih vzgojiti v ljubezni do naroda i države. Poleg tega se jim bo nudila prilika z raznimi strokovnimi i poučnimi tečaji izpopolniti svoje znanje. Ko bodo odhajali iz zavoda, bodo imeli zavest, da so podkovani v vsesplošni izobrazbi, ki jih bo usposobljala za novo, boljše življenje, kajti le v izobrazbi posameznika je naša bodočnost i napredek rokodelskega stanu. Dom je namenjen predvsem obrtni mladini. Sprejmejo se pa tudi vajenci oziroma vajenke splošno brez ozira na stroko, ker je naš dom prvi te vrste i podobnih zavodov za vajence še ni. Pogoji, ki jih stavi uprava za sprejem v zavod so sledeči : 1. dopolnjeno 14 leto i z uspehom dovršeni osmi razred osnovne šole, dva razreda meščanske, ali srednje šole. 2. moralno neoporečen i telesno sposoben za izbran poklic. 3. učno mesto, to je mojstra si mora oskrbeti sam. Čim se naša organizacija vajenske oskrbe popolnoma izvede, bo preskrbovala po želji tudi učna mesta uprava zavoda. 4. oskrbnina znaša za gojence predvidoma Din. 500 (petsto) mesečno. Oskrbnina se plačuje vsak mesec v naprej v gotovini po posebnem dogovoru tudi lahko v živilih. 5. socijalno šibkim, kar mora biti uradbo ugotovljeno, se priporoča v prošnji navesti znesek koliko bi mogli prispevati stariši ozir. varuhi. Primanjkljaj bi event. plačala kaka ustanova ali oblast. Brezplačna mesta se bodo mogla podeljevati siromašnim in pridnim vajencem šele pozneje, ko si zavod zasigura krepak obstoj. 6. Vsak gojenec, ki je sprejet v zavod, ima prinesti s seboj 2 garnituri perila, 2 obleki (eno delovno, eno boljšo) obutev i rekvizite za čiščenje obleke in čevljev. Popravila obutvi obleke itd. skrbi lahko zavod, ampak na stroške Vajenca. 7. K prošnji je priložiti : rojstni in krstni list, domovnico, šolsko spričevalo oziroma šolsko odpustnico, zdravniško spričevalo, da je telesno in duševno sposoben za izbran poklic in spričevalo o nravstvenem vedenju. Dalje morajo prosilci podpisati reverz, da je pripravljen preskrbovati gojenca z obleko, perilom i obuvalom za čas učenja, ter da ste pogoje za sprejem prečitali i da jih brez ugovora sprejmete. Ubožni prosilci morajo poleg tega še priložiti uradno potrjeno listino o družinskih, gmotnih, pridobitnih in zdravstvenih razmerah. Če je prosilec nedoletnika invalid, naj priloži potrdilo, da sprejema invalidnino in koliko (lahko se priloži odrezek čekovne nakaznice). 8. Vsak gojenec se mora podvreči disciplini in hišnemu redi zavoda, ki temelji na demokratičnih in strogo vzgojnih načelih. Zavod začne s polnim poslovanjem dne 1. oktobra t. l. Prošnje je nasloviti na Upravo Obrtniškega vajenskega doma v Ljubljani, Lipičeva ulica 2. ______ Kralj, banska uprava dravske ban. v Ljubljani dne 25. sept. 1933. VIII. No. 5514|1. Vsem sreskim in mestnim načelstvom ter sreski izpostavi v Škofji Loki. Dne 8. sept. t. 1. se je oficijelno otvoril v Ljubljani od banske uprave podpirani vajeniški dom, ki ima prostora za 120 gojencev. Da si pridobi ta socijalni zavod naklonjenost javnosti, se vabite, da opozorite nanj tamošnje prebivalstvo in ga seznanite na podlagi priloženih pojasnil s pogoji za sprejem vajencev v ta dom. Po pooblastilu bana načelnik odd. za trgovino, obrt in industrijo Dr. Mam, s. r. Dobre knige. Ivan Pregelj.: I z b r a n i s p i s i 8. zv. Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1933. Str. 218. — — Ime Pregelj nam je že znano iz Novin (1929, 1933) pa po njegovih mohorskih knigah Mlada Breda, Peter Pavel glavar, Božji mejniki, Umreti nočejo itd. On, ki je ravno letos doségno petdeseto leto živlenja, je najmočnejši živeči naš pisateo. V toj knigi sta izišli dve povesti. — Prva se zové „Simon iz Praš“i na poseben, čisto novi náčin popišüje živlenje nesrečnoga pesnika Simona Jenka (1835—1869). Šest poglavij ima delo, tak n. pr. v prvom „Njegovo polje“ na čüdoviti náčin popiše Gorško polé med Ljubljanov i Kranjom ; vsi bregovje, cerkvi i križi oživéjo pred nami, vmes pa se oglašajo kak bridka pesem dnevi iz živlenja pesnika Jenka, trplenje njegove osamlene düše Pisateo prikazüje, kak pesnik podedüje iz svoje zemlé i svojih lüdi svojo usodo. V prišestnih poglavjaj obdá Pregelj podobo pesnika Jenka z močnimi orisi tedašnih prilik v Slovenskoj politiki, v Slovenskoj književnosti ; kaže prebüdjenje narodnoga živlenja, veselice i čitálnice. Jenkova življenska pot ide z domačega polá v Novo mesto, Ljubljano, Beč (Dunaj), gde zvršávlè šole ; potom živé kak advokat-ski pripravnik v Kamniki i Kranji, gde tüdi merjé i najde grob poleg Francéta Prešérna, najvékšega slovenskoga pesnika. V pesnikovo bolečino pa je vpleo pisateo tüdi našo narodn bolečino vseh časov i je na začétek pripovesti postavo ete reči, štere so se zbüdile vajeni na Jenkovom grobi : „Ali si iz moje zemlje in matere, sodobnik moj, ali nisi? Kako pak učiš? Da smo plemenska čreda in da nismo narod in ne bomo ? Da so nam meje preozke? Da svoje zgodovine nimamo ? — Prijatelj, sodobnik moj, tvoje ime je hudič . . .“ »Hudič, sem rekel, ker me boliš. Ker nimaš oči, ki imajo nébes nad seboj, da ga vidijo, kadar le hočejo. Ker nimaš stopal, da bi ti pojoče globino razodelev tegobah poti. Globino najglobo v svetih gomilah. Ker nisi vzletel v višine, ker nisi segel v globost. Zato, ker ne ljubiš, sem ti rekel hudič ...“ Tak je leta 1924. napisao Pregelj obsodbo vsem, ki tajijo svoj slovenski narod, ar so obvüpali nad njim — zavolo svoje Plitve düše, ki se ne napája iz bogate slovenske zemlé, knige, lübézni. . Tajili so i tajijo svoj narod, ar so sühi računarje, ki iščejo samo dobiček . . . Pregelj sam pravi, da je to delo ne lejko čtenjé. Ar je pa tak glóboko, je dužnost vsakoga drüštva, da ga sküpno prečtéjo, kakši šolani človek pa njim razloži vse potrebno. Drüga pripovest „Usehli vrelci“ je vzeta iz slovenskoga pisatelskoga živlenja naših dni. Záto bo žmeče razumliva, ali z dobrov razlagov bodo ništerna poglavja pravi vžitek vsakomi. Naj bodo té preproste reči Preglji, ki je domá na drügom skrágnjem konci domovine tam ob Soči, pozdrav za njegovo petdesetletnico iz Slovenske krajine. V. B. SUHE GOBE kupuje po najboljši ceni Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta 5. 10-4 Glasüjte v Novinaj ! Za tiskarno Balkányi Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik : Klekl Jožef, župnik v pok., Črensovci. Pred oblastjo odgovoren : Jerič Ivan, dekan v Dolnji Lendavi.