Dobrova.
(Po Ijudskej pripovedki.)
fl§eži, leži dolinica,                        Pred njima pa podoba je
Dolin'ca lepa Dobrovska,                  BlišSeče božje Matere;
Zelene trate in polje                         In sveti strali obide ga,
Se z gozdi gostirni Trste.                  Prečudno gre mu do srca.
Pastiržek tam je pasel mlad             Podobico je koj pobral,
Ovčiee svoje mnogokrat;                   Jo skrbno hranil, k sebi djal;
Zverine divje bal se nf,                    Dom6v hiti z ovčicami,
Od svoje črede jo podi.                    Prigodbo pravi materi.
Zgodi se nek poletni dan,                 Podobo mati spravi to,
Ko tropič svoj vže ima zbran,          Ni rnar jej zanjo kaj bilo;
Ovčic mu dveh nestaje še,                Naravnost izgovarja se:
Iskat ju koj po gozdu gre.               ,,Igraoa to otročja je!"
Ni dolgo v gozdu se uiudil,             Pastirček zjutraj v gozdu spet
Ovčici ljubi je dobil;                       Podobo najde kakor pred;
Al kaj je to, on sam ne ve,             Domov hiti z ovčicaini,
Klečali ste ovcici dve!                      Pokaže spet jo uiateri.
—•¦< 114 >¦•—
,,Gotovo vzel si jo doma,"                Na kraj prigodbe čudno te
Zavrne mati sinceka,                         Mars'kteri romat, molit gre;
,,Kako bi le podoba ta                     Kapelico sozidajo,
V dobravo gosto sama šla?"             Podobo v njo postavijo.
In mati zopet spravi jo,                   Marije čast se tii glasi,
Zaklene skrbno v skrinjico,               Pomoči mnoge Bog deli.
Prepričati se dalje če,           .           In kmalu še postavijo
Al kaj resnice v temu je!                Prijazno cerkev romarsko.
Pastircek zjutraj v gozdu spet          Iz daljnih krajev sem ljudje
Podobo najde kakor pred;                 K Mariji v cerkev to hite,
Doinov hiti z ovčicami,                     In tudi še danasnji dan
Pokaže spet jo materi.                      Ta sveti kraj je dobro znan.
Ie mati zlo prestraši se,                   Tii starih sedem lip je še,
Ko zve, da to resnica je,                  Mogocno so izrašcene,
Verjauie vse, in iz srca                    Na njih pa ptičice pojo,
časti Marijo in Boga.                       Mariji hvalo, čast dajo.
Od bližnjih ki-ajev in drugod, Ljudje gredo sem božjo pot, Marija mila Dobrovska Pomo5 in milost mnogim Ai.
A. Praprotnik