St, 5. , V Gorici, v soboto dne 18. januvarja 1908. *•¦ , Letnik X. Iihaja vaak torek in §oboto ob 4. iiri popoludiip. Ako pade na ta dnnva praznik ixide dan proj ob 6. zvnäer. Staue po pofiti prejeman ali v Gorici na dorn poJiljan celoletno 10 K, polletno 6 K in jetrtletno 2'50K. ProdajaaeyGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jelleraitz r Nunukih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekäliääu po 8 via. GORICA l'rednlÄtvo in upravniätvo te nahajata - «Narodni I i ¦ karrn», uhca Vetturini h. It. 9. Dopise je naaloviti na uredniltYO, oplase in naroJnino pa na upravniitro »Oorice*. Otjaai ae racunijo po petit- ˇratah in aicer ako ae titkajo 1 krat po 14 vin., 2-krat po 12 tiii., S-krat po 10 vin. Ako ae večkrat tiakajo, raču- nijo ae po pogodbi. Izdajatelj in odjgovorni orednik Anton Bavöar. Tiaka „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukeziö). iiberalna nepošfenosf. Zaaua je v oböe vta zadeva že- lezniäke proge kSv. Lacija - Idrija vsem oniui, ki ae zaoimajo zanjo. Znano je, da so ao poalanci naie atranke zelo zani- islau za to progo ter stonli, kar jev nji- hc?i moči, v prospeh in ngodno reäiter iate. Shod pri Sv. Lnciji pred državno- zborskimi folitvami je to jasoo dokazal. Liberalni poslanci in tos njih stab bo morali priznati reanico, da so obračali le poslanci naše stranke tenaa vprasänja najtečjo pozornoat ter je pospeäevali brez bobna in kriöanja. hto tako so go- spodje molče morali priznati, da ata sto- rila naäa dva odbornika, ne glede na ka- tero-koli strankarako razmerje, t tem ozi- ra Sfojo polno dolžnost. A po shoda se je stmr zasakala drngaöno. Vie sklicefanje shoda liberal- nega aprrvnega sveta vrhniäke železnice tik pred državnozborskimi volitvami je vzbajalo opravičen sum, da se gre go- apodom pri tem vprašanja boij za agi- tacijo nego za sttar. V tem fprašanju so liberals podkrepili vse prjzadetečinitelje in vse pristase S. L. S. z zahte?o, naj bi deželni odbor goriäki odatopil zadob- Ijeno konceaijo in po deželnem zbora doToljene groäe t zueaka 12.000 K za apložnje naörte kranjskem gospodom, ki imajo na öeln Hribarja, da bi jih oni ra- bili kot agitacijako sredatvo pri volitvah proti naäem kranjskim aomiäljenikom. Deželna odbornika slovenska ata radi tega postala previdnejša, in dtželni od- bor 86 je obrnil običajnim potom do strokovnjakov za izdelovanje zadevnih aploSQih načrtov, ter dobil med drogimi tndi ponndbo od tvrdke, ki hoče aprejeti fse delo za vse tri postranske proge, Sr. Lacija- kranjska meja, Sv. Lacija- Koburid in Gorica - Červinjan, za zneaek 11.950 K- Potemtakem bi bilo mogoee povsem ogoditi Bklepa deželnega zbora, ki je dal 12.000 K na razpolago dežel- nema odborn za vse tri proge. Da ae ni deio oddalo — meni nič, tebi nie — isli tvrdki, je naravno; treba je bilo poizvedovenj in zagotovila, da bo delo tadi odgovarjalo avojema namena. Zhto se je zadeva zavlekla, in Hnbarjev npravni s?et vrhniške železnice jorprar- Ija ravno sedaj na dan, köre, da t zimi je tako delo nemožno ; a on dobro Te, da bo deželne volitve pred darmi, zato ta neatrpnost. Sedaj preti celo deželne- . ma odborn b polno blamažo in vstajo in- , teresiranih krajev, „SočaM zabavlja <5ez slovenska odbornika po atari navadi in njen lastnik A. Gabräöek po Hribarjeve- ma naroöila prigovarja naiim revnim, z dokladami preobloženim občinam, naj a avojim denarjem podpirajo kranjske gOBpode, da bodo ložje agitirali proti „kle- rikalcem*. Toda Cerkljani in Tolminci naj bodo miroi; ko bode to vprašanje ak- tnalno, bodo zadevni načrti gotovi; za to bode skrbela „S. L. S.u. Oböine ob Idriji pa naj ne poäiljajo svojih krvavo zaalaženih groiev Hribarja na Rranjsko, ker bi bil to le zavržen denar. Če je katera občina na prigovarjanje „Sa- činega" lastnika A. Gabrščeka ˇ tem ozirn kaj sklenila, naj to prekliče, inače naj pristaäi S. L. S. proteatirajo proti taki potrati občinskega imetja. Da bi nSoča" izailila 12.000 K od deželnega odbora, predbaciva bIot. de- zelnima odbornikoma, da nista za niö, da ata onemogla in da se alepo adajata dr. Pajerja. Toda kakor sta A. Gabriceka razkrinkala t Tpraianjn „o s'eparjih na- iega ljaistta pri nžitnini", tako ga boata razkrinkala tadi t tem vpraSanja, ; dokler o&tanela na svojih mestih. Ob- j čine pa naj pomialijo, za koliko so bile ! oürodovane one, dežela in država pri nžitnini vslod nečavenega apora proti pobiranja iste v deželni režiji, naj po- mislijo, da ta škoda je znašala ). 1905 in 1906 nad 1 milijon in 170000 K, potem bodo prepriöani, kdo varaje bolje njihore koristi, ali poalanci S. L. S. ali A. Gabršček in njegovi liberalni kranjski priataäi, potem bodo tadi vedeli, koma je zaapati in verjeti in koma ne. Te ütevilke pa priporocamo v pobožoo pro- \ m'sljevanje tadi guapodom liberalnim , ačiteljem in dragim voditeljem bivše ! „kmečkeu stranke! i NevarnosI za držauo. (Koncc). Ear se tiče konCno predloga, da bi ae naj kartell pod kaznijo prepovedali, je opažati, da so kartell v goto?ih oko- ..Ičinah zdrave in gospodarako potrebne astanove, v nvrho, da bo prepreči pre- Telika prodakcija; isti bo protiteža pre- tirani konkarenci in kot taki bodo mogli korUiti tadi t bodoče, vsled Cesar ae ne rnorejo absolatno prepovedati. Tadi Avstriji je bila predložila vlada državni zbornici leta 1877 zakonski na- črt, ki so je bil premenil naslednjega ok- tobra meseca in obnovil leta 1898. Politične razmere v Avstriji bo ts- krat preprečile, da ni priilo do tozadevne parla men tame reiitre. V smisla tega zakonskega naörta le Dior a ostauoTitev kartela oblaatreno na- znaniti in zajedno je treba predložiti po notarja posvedočene statute: ta zakonski načrt jamči državi nadziraloo pravico in pravico, da astanovitev kartela prepove. Najvažaejia doloöila karteine zveze se morajo vpiaati ? javne registre; ako se določiia kartelnega zakona ne izpoinajejo, kaznaje ae to z viaokiml denarnimi ka- znimi. Bilo je tadi dragih manifest«cij proti kartelom. Tako n. pr. se je bil predložil pred nedavnim Čaaom danaj*kema mest- i nema sveta predlog, da n»j te podpira j takrat zapričeto gibanje cbrtnega siana | proti kar^elom, in v seji z doe 6. dccem- bra_1906 je atoril mestni avet celo vrsto na to nanašajočih se sklepov. Vlada se je pozvala, naj predloži čim prej ncvza- konski načrt, v katerem naj se apošte- Tajo načela starega zakonskega načrta; nadaije se je pozvala vlada, naj akrene Cesar treba, da bo varnostne carine, pod okriljem katenh stoje kartell, zsčasno na Tath ali na nekaterih mej«h odpravijo; končno, da dovoli podpore in znižanje \ vozarin na železnicah tistim zadragam, , ki ee bavijo z uvozom pod kartelom ato- | ječih prodaktov, polu-fabrikator itd. za rabo svojih clecov. Preidimo zopet na načrt c. kr. vlsde. Opomniti bi bilo, da bi se zgolj z dolo- j citvijo denarnih kazni — ker manjka za- konakih predpiaov o kartelih — te žko do- segel nspeien pripcrooček. Dobički, ki se atekajo t iepe posameznika, so lahko tako veliki, da se kljob kaznim izplača prestopati zakon. pred vsem, ker ae vra- čanajo te kasni med rciijske troike in se navalijo z zviöaojem cen na konsa- inente. V kazenska določila označenega za- kona bi bilo torej vsek&kor sprejeti ob- čotne zaporne kazni. Do impozaatae manifestacije proti kartelom r obče in proti železnema kar- tela posebej je priilo na zadnjem kon- greeu kovinske obrti na Danajn, na ka- terem ao se od različnih obrtnih skapin pojasojevale konkretne prik&zni železnega kartela, in 'državnozborski poslaaec dr. Rihard Weiskirchner podal je v obiirnem poročiln o kartelih v obče sliko, kako karteii naatali in je opisal ndeležencem koogresa na podlagi obäirnega statistič- nega materjala aničajoče posledice kar- telov ter je stavil v soglaano sprejeti re- solaciji radikalne predloge, kako bi se naj pobijale nevarnosti tsh kartelov. Da- nes ao doapeli karteii do tiste atopinje, ko so posledice tistih aničajoče. Maoge eksistence so poatale žrtev istih, drage eksistence so tik pred pogabo. Karteii postajajo polagoma mcnopol in vodijo s tem do brezobzirnega iako- riičanja gospodarsko slabejdega po go- 8podarako moönejäem. S tem se neoma- jajo le eksistence posameznikov, marveč tadi glarni stebri države, katere obstoj ne temelji na pojediocih z neprecenlji- vim bogastvom in na proletarjatski masi. Eksiatenčni pcgoj iate je marveč pravična razdelitev imovine med driavljane, treba jej je torej xa obaoj krepkega in zdra- vega srednjega atano. Kar naravnost je treba priznati: Kakor marsikateri problsm je tadi kar- tele težko orediii zakonskim potom, in mogoče je, da se ne bode mogla najti zakonska formula, ki bi zamogla odpra- viti vse ikodljive strani kartelov, ne da bi se na kak način dotaknila dobre in zdrave ideje kartela. Tedaj, radi tega se ne stne odlagati z zakonsko oreditvijo kartelov. LISTKK. 0] radostno gosfovanje! (Oillomki.) lluski: D. V. Grigorovič. (Ikilje). „Stefan", rtce Avenio Vasileviö, „skoči spet k moata, od tarn ae vidi tri vrste daleč, poglej, ali ne gre kdo. Meni se vedno zdi, da nekdo prihaja. Zdi, pravim ti." Stefan se obrne počasi. „Stoj — počakaj!" zakliče Avenio Vaailevič, „ko mine dež, akaži vaškim paglavcenu, naj zlezejo jedec za drugem Da drevo ter gledajo na ono stran... Ali *eci, naj zlezejo na najvišja dreveza, •»Uäial Na, idi." Sut'an odide. rZares ne vem, ali te misli ae ne m°rein rešiti, da danes nekdo pride," oadaljuje Avenio Vasilevič, pa dene spet roke na hrbet in začne spet urno ko- rakati po sobi. Mačka peaterne Be je nmivala vöeraj ves vcčer, danes zjatraj je krakala ves čaa vrana na plota, in to so gotova inamenja, kakor pravijo. Nisem babjeveren ali če smo t öem uevoljni, tedaj ta okolnost nehote množi naš ne- pokoj. Dobro bo, če pride le eden, ali če jih pride ved, morda vsi... in k temu ˇsi hkrati I 0 moj Bog, čutim, kako mi vaa kri sili v glavo in moj vrat je tako [ kratek... fa — fa-------Kam jih denem? ! Shj imamo v vsem samo to sobo... Nisem < Bi me gel mifiliti, da detinaki vtiski tako varajo, mislil sem, da je ta vsaj deset sob. Tako pride," dodal je koralno, „ce živi človek v Petrogradn, in ima blizo vas, pa nikdar ne pogleda v njo. Če ti je dal Bog poseetvo, živi na njem, ali pa poglej ga vsaj dvakrat na leto, poglej ga na veak način 1 Gospodarutva bo to zelo v prid! Dragače pa niti sara ne boi vedel, kaj imaš in kaj ti nedoataja v gospodarutvn; vse razbito, opastošeno, na dvoriiča niti jedufga kareta, niti pare... Kar glava se mi vrti. Do mesta je Stirideset vrat — o moj Bog, o moj Bog — bojim se, da znorim, Šlefan !M Št« fan vatopi. „Nu, kako je?u „Nic novega, cospoJ." „Ali ni videti nikogar?" „Nikogar." „Ali res? Ali si dobro gledal?" „Gledal, nihöe ne gre." „Ali si naroöil deökom?" wSem !H I „Dobro. Cuj, reci pettlanji, naj pride aem, in to takoj čnješ? To je straäno, kako me jo jela glava boletiu, doda Avenio Vasilevič, ko je bil ostal sam. V sencih mi kaje — ni čado — v taki stiski. Kaj bi dal — milijone bi da), eno leto Bvojega življenja bi žrtvoval, da bi le ne prUli 1 Vrag me je zmotil, da aem jih pregovarjal in jih toliko vabil! Ne morebiti Id najbližje znance, ampak vaa- kega, ki tern ga dobil na ce&ti. Zdaj tega niti razameti ne morem. Kak sramoten je vendhr moj značaj. Iz tega dobim za- smehovanje in zamero po vsem Petro- gradn -~ bodcčnost moja bo na škodi kopromitovan sem za celo življenje — o B ,g, moj Bog !a Tn ga prekine pestanja, ki je bila ˇ nisi kot nekaka gospodinja in je bila podobna s pasom prepasani pern>ci. Drttga Nadežda Nikiliäina," rede Avenio te žalostnim glasom, ki se je prav podajal njegovema razbarjenema obrazu, „bodi tako dobra, namoöi mi rnto s kisom, strašno me je glava sa- bolela. Naöin, b katerim je bil izrekel pc- slednji atavek, je kazal jasno, da žell pripraviti pestanjo v razgovor, da bi ma rekla nekoliko tolažilnih besed. Poznal Bern nekega gospoda, ki je takoj pozabil vsako bolest, samo da ga je kdo milova! in ma pokazal svoje socatje, ali zasrainil Človeka, ki je bil zakrivil njegovo nesreöo. „Prosim vas, batjačka, kt»ho vas ne bi bolela glava? Jeli to malenkost pre- voziti 300 vrst hkrata ? Takoj, batjaika, prinesem rnto. Ali batjaška Avenio Va- fiilevic, dajte poklicati oskrbnika iz vasi; ta človek se ves čas ni za nič brigal. Ukažite, da se popravijo stopnice, ki so vse pregnite, strah je hoditi po njeh, ko 8e vse maje, da bi ae jih človek vedno cgiba). To je sramoU za gosposki dom, mogel bi kdo nepricakovano priti.u „Vem to, Nadežda Nikitiiina, vem to, oh I" prekine jo Avenic V&sileviö, pa se prime za glavo. „Kaj pa vam je, mili gospod?" „Tttko mi je naglo adaiilo v sencih, da je kar groza!u Pestanja odide po jeeih in rato, Avenio Vasilevič pa se zraäi na stolico in spaati nekaj minat roke brez gibanja. „Ta imate ratou reče Ystopivia Nadežda Nikitiäina, „morda Bog da, da Vam to mine." (Dalje pride.) zbrani na dnhovni konsorenci ˇ Tomajo, dne 9. jannarja t. I. B)g jim povrni ! Dal Bog, da bi naäli 'si ie mnogo OBrailjenih pOBnemoYaloer! Tomaj, 14. jannaria 1908. Predutoj ništTO Elizabetišoa. Novice. liepo uppel projekcijski večer. V torek zveöer je priredila naia „Zveza" lep projekcijski večer s poduönim preda- Tanjemg. dr. Capndra. Skioptiöne alike raznih mest, gora in Ijadij ter njihcmh bivališč so bile zelo lepe in so sploSno ugajale. PoslnialceT je bilo iz?anredno reliko, gotoyo nad 200, ki so pazljiro sledili predavanja. Prikodnji torek bo zopet preda- vanje. Predava g. dr. Brecelj. Preda- vanje bo združeno zopet a skiopticnimi slikami; zato se bo od nečlanor pobirala vstopnina 20 vinarjev. Člani „zveze" bo prosti. Predmet predaranja je : A1 k o- holizem. Na svidenje! Doberdobske homatije pred tuk. okrožno sodnijo — poraz liberalnega županstva. Iz časopisja so znane do- berdobske homatije v zadevi zidanja fa- rovža. Doberdobski liberalci so pisali na dolgo in široko v liberalno „Sočo" in na nelep način blaiili bivšega župana g. Perica, češ, da je kar na svojo roko ukazal zidaii farovž brez starešinstva in brez dovoljenja deželnega odbora. Se- danje Hberalno županstvo je naperilo tožbo proti g. Pericu, da mora on iz .svojega povrniti občini doberdobski 3014 K, opiraje se na zgoraj navedeno trditev. Obravnava se je vršila 17. 1. m. ¦v Gorici pred okrožno sodnijo, pri ka- teri je bila občina obsojena povrni*' g. Pericu pravdne stroške in sodišče se je izreklo, da g. Pericu se ne more v ti zadevi nobene nekorektnostki očitati. — Tako so doberdobski liberalci za eno blamažo bogatejši. Občina pa plačaj stroške. napravljene po nepremišljenosti nekaterih kapricistov. Kaj pravi k temu dobeiJobski dohtar! Kot predpustno šalo objavljamo sledečo notico, ki jo je prinesel petkov „Narod". Notica se glasi: „Kandidate je postavila včeraj go- riška agrarna stranka. Kandidatje so ob- činski redar iz Vrtojbe Mermolja, učitelj Kenda v Volčah, veleposestnik Saunig iz Bilj, župan Obljubek iz Kojskega, Vrčon iz Skrilj, blagovolili so postaviti : a svojega kandidata tudi narodno-na- prednega poslanca Štreklja, ki o vsej stvari seveda čisto nič ne ve ter stoji kot razumen mož daleč proč od šuš- marskega Frankovega političnega šušma- renja. Žalostno le, da se pustijo voditi za nos od njega celo možje, ki drugače uživajo splošno spoštovanje ter so skoz- inskoz naprednjaki! — Kandidatskastrast y „agrarni" stranki je čudovito razvita. Še par jih čaka, da bodo proglašeni za kandidate. — Klerikalci pa se smejejo, ker njihov glavni agitator dr. Franko tako lepo napeljuje vodo na njihov mlin. -------Kaj res ni več nikogar na Gori- škem, ki bi naredil kouec ternu škan- daloznemu predpustu?" K temu si dovoljujemo pripomniti, da oficielno glasilo stranke liberalnih učiteljev še nič ne poroča o kandidatih. Pri volitvah v Sovodnjah so zmsgali liberalci. „SoöaM se tega toboU in prati, da ni treba komentarja. Mi pa pravimo, da bi bil komentar silno za- nimif in za maraikoga tadi nekoliko po- treben. Vložen je atok. Imenovanje v finančni stroki.-— Finančna nadkonaiaarja Tomaž B i r i m i i a in Tnlij pi. Stefan ini ata imenorana za finanöna tajnika. Za novega fiuančnega ravuatelja v Trstu bi bil irael biti imenovan, po po- roöilih nekaterih listor, neki Schiller iz ünanönega ministerstva. Schiller je mlad ölovek, ki ne zna nobenega dežel- nega jezika. Danajski listi pa sedaj po- roöajo, da Schiller ne bo imeno?an,am- pak nekdo drngi, da pa se imenovanje ˇ kratkem izrräi. Listi pišejo tadi, da ti- sti, ki bo imenoran, zna prav dobro la- iko. Prav ! Kaj pa sloveasko ? AU menijo gospodje, da to ni potrebno? Zadnje de- monstracije ˇ Pulja menda so gospode poačile, kako znajo biti hraležni Italijani in kaj bo dobili zato, da 83 dajali Sio- vencem le — brce. Deželna podpora za visokošolce. — Letos je vtožilo nad 40 slovenskih r'i- sokoiolcev proinje za deželno podporo, veö nego nikdar popred. Ker pride na sIüt. prosice od sknpnega zne3ka 12.000 K le 6000 K v razdelitev, je razvidno, da zamore dobiti povprek rsak prosilec ie ne 150 K. Vkljab tema, da so prišli ˇ poätev le povsem siromašni in potrebni dijaki, odkazana je jaristom prvoletai- kom in tretjeletnikom le podpora od 100 K do najvišjega zneska 150 K, dočim so juristi drago- in öetrtoletniki, kakor tadi dragi visokoiolci dobili podpore do 300 K. Dijaki ne bodo letos s temi pičlimi podporami zadovoljni; toda za aedaj, do- kler se ne snide deželni zbor, ni odpo- moči. Lisica o morali. — Tetka „Soča" se repenči in jad kaje že t dreh itevükah zaporedoma o velikem pohujšanju, ki se godi y hiii „Gentraine posojilnice", kjer je bil zadnjo nedeljo proti izrecni prepovedi načelstra pies, ki ne spada v te proatore. Pobožno obrača ta „nedolžna devica" sroje čiste oöi proti neba in kaže s prstom na te „lakomne klerikalce", ki oddajajo plesno dvorano vsakemn — za groše, samo da je „far- ika bisaga" polna. No, öe bi koledar ne kazal, da amo v pastnem časa, bi nana pisava brezzobne tetke to poredala. Ooa si dopada namreč navadno v pastnem čaBa v vlogi lisice, ki pridiga o morali. Sv. Lucija. — „Soča" lanskega leta št. 117 je prinesla : „Žapnika pri SrLu- ciji je postal I. M. iz I. 1 R, naj moli rožni venec za nevernike. Poslal mo jo je po cestarju Jnrija. Erono je pridržal žapnik, kot nekako potrdilo pa je prine- sal cestar 1. M. od župnika razglednico a fan torn, ki nese puoco na boteljki; zra- ven je nalepen list c. kr. glavarsUa. Kaj to pomeni? Tako „Sočau. OJgOTor: To pomeni, da označe- nemu žopnika tiste krone nikdo ni pri- nenel; — pomeni, da žapnik nikomar ni poslal potrdila; — pomoni, da tisti, ki je krono sprejel in ahranil, je tiito tako potrdilo sam izdal pod žnpnikorim ime- nom; pomeni slednjiö, da bi tako ravna- nje vtegnilo kaj neljabega pomeniti za dotiönega. lhala ti „S^öa", daiica raoja, sröek moj zlati, za razodetj*, kajti le po tebi Bern to izredel, čeprav „skoraj iele po treh mesecih. Žapnik Fabijan. — Kapclnik voja^ke godbe gosp. Benczar je f petek proti veöera nena- doma zblaznel. H )dil je po raznih pro- dajaloah, v caterih je naročil za 80 K parfamo? in za 50 K capičer na račan Tojaike godbe. Potem je Sei na telofjn- ski nrad, kjer je delil cigare in hotel biti zrezan z Zigrebom. Ko so ma po- vedali, da to ni mogoöe postal je bad ter je rekel, da gre v Trat k neki ga- spodiöni, ki je pri telpf joo; ona da ma bo že doTolila telefoairati v Zigreb. Pratil je, da se bo oženil in da tidi BTOje neresto le enkrat na leto. Hralil se je tndi s svojim bogastvom; da iina en miljon denarja in da pozna sredstra s kateriroi se dobi denarja, kolikor se hoöe. R^veža so sprarili na opazoralnico. Kapelnik Bencsur je izrraten gadbenik. Bil je 8voj čas nadporoönik, a je le iz Ijabezni do godbe pcstal kapelnik. Upajo, da je to omračenje \ima bilo le trenatno. — Županstvo občine Bovec se je ob volitvi 14. dne janaarja 1908 kon- ititairalo tako le : MtekoL A. A. Bstoc št. 23. žapan. — Podžapani so: OUan Franc Bo?ec St. 341, Kenda Franc Dfor St. 52, Kraranja Iran Kal it. 22, Kra- Tanja Matija B >rec St. 37, Novinc Anton Bovec St. 298, Habar Domicijan BoTec St. 302, Jonk) Leopold B)?ec it. 122, Klavora Franc Bavec St. 235. Starešine: Černuta Franc Plažna št. 56, Fon Franc Dvor it 14, Fon Franc Bovec it. 330, Kravanja Ante-a Plažaa it. 27, Kravanja Alojzii it. 24, L*jler Andrej Bdtoc it. 271, Mihelic Wan B>?ec it. 171, Miiič Franc Dw it. 46 Mieka? Mha B^rec it. 225, Miekaž Andrej Koritnica it. 26, Miekaž Franc Koritnica it. 34, MrakiÖ Andrej Dror it. 12, Oitan Izidor Borec it. 128, Straassgill Anton B^vec it. 96 Saler Anton it. 410. — Zahvala. — Prireditelji tabat- nega večera v Čitaluici se tern potom naji8krenejie zahraljajejo slar. občinstva, da se je ˇ tako mnogobrojnem itevila blagovoiilo adeležiti zabavnega večera ter 8 tem pripomoglo, da je ipti tako si- janjo vspel. Ob tej priliki izrekajo po- sebej ie svojo naJBrČnejio zahvalo Tsem onim, ki so vatopnino relikodašno pre- plačali in sicer ˇ prri rrnti gg. dvorni sret. grof Altem« i. sret. Ä. Šantel, rar- natelj plin. Fr Ferfila, nadač. I. Mercina, š. svet. Plohl in gospe: prof. DdI. Sig- mand, A. Pirjevec, Milost; nadalje ie gg. Jakil ml., pk'of. ZapančtČ, M. Poberaj, nadač. Sivec, prof. PotÜö, prof. Ipavec, dr. Medvešček; trg. Druforka i. dr. — Nadalje se zahraljajejo tadi gg. trgovcem Breičaka, PoTeraja, in Šaligoja, ker bo brezplačno posodili razne potrebicine za oder ter g. Mirkotn Lebana za dopo- Blano Tatopnino. Čisti prebitek od za- bavnega večera 62 K 20 h se je razdelil na dva enaka dela, katera sta Be oddala, „Šolskema Donaaa in „Dijaiki kohinji^, kakor je bilo že poprej doloöeno in tadi na povabilih objavljeno. ' Dništvo velepo§e§tnikov je imelo w četrtek zborovanie. Predmet: DeŽslnozbor- ake volitve. Predsednik Anton J»konöid je izjavil, da ne ipr^jme kandidatare pod nobenim pogojem. Žapan Kovaö is Aj- doTŠeine je zabavljal dosedanjim po^laa- cem TelepoBestva, češ da niso do»olj resno zastopali koristi releposestva. Ža- pan Obljabek iz Kojskega je predlagal odsek velepoRestnikor, ki naj pronče ve- leposestniike kandidatare, ker noben is- med navzoöih ni priglasil kandidatar. U- Toljeniq je bilo t ndsek 15 releposflstat- kor, raznih straj. Govarila sta ie, kakor ae nam poroöa dr. Franko, ki je dejal, naj Tolijo Teleposestniki take poslance, ki bodo zmožoi za deželne odboraike. GoToril je tcdi Kocjančič st. in Mtrai, ki je predlagal če Teleposestniki ne dobe med seboj sposobnib mot, naj kandidi- rajo pa aöitelje ali pa koncipijenta, kar je Tzbaeilo glaseu protest. — Pavletičevo hišo r Gcnpoiki alici so kapili Lahi. Gospodje z magistrate bo T zadnjem trenatka prepreöili, da hiia ni priila t slorenske roke. Seidaj seveda hočejo magistratovci hiio obesiti na na Trat meBta. V ta namen je bil» za petek ?ečer sklicana seja mestnega BTeta. A T zadnjem trenatka so sejo preložili na poznejši čas. K»j pa to pomeni ? — Operni člani s!ov. deželnega gledališča v Ljubljani, prirede t ne- deljo 19. janaarja t. 1. zreöer ob 8. ari ˇ „TrgOTskem DDtnaa operno dramatski ˇečer. Nastopijo pr?e moot, opere, ope- rete in drame. Ie med raznorrstnega pro- grama omenjamo, Leoncavallo „B ijazso". Prolog in arija, Aadroani — opereta Panöka tercet, in Teseloigro od Zagorke, „ÜUreliti se hočeu, prevel a hrtrat«?kega g. Danilo. Prodajajo rstopnice, pri Gibr- ičeka in Jdretiča do neielje opoladae in zveöer pri blagajni. — Trgovski pies. Odbor za pri- reditev tega plesa, obstoječ iz trgovskih sotrudnikov, naznanja, da vabila se te dni razpošiljajo. Kdor ne bi po pomoti dobil vabila, naj se blagovoli obrniti na odbor za prireditev prvega trgovskega plesa v Oorici, Odbor. — Pies trgovskih §otrudnikov v Gorici. \i krogor trgovtkih iefjv smo dobili: „Razpoäiljajo se rabila na prri slor. trgorski plea t Garici kateri prirede sotradniki slo?, trgovcer t Q)rici. Ta pies noai sicer ime „trgovski pies, prirede ga pa njih sotrndaiki, in ne trgOTci, kar naj slavno občinstvo bla- gOToli Tzeti na znanje. Prri trgoraki pies prirediti, pridrže si pravico trgorci*. — Tiskovua poinota. — V notici priobčeni ˇ zadnji itfivilki MGoricew o obönem zborn „SIoy. Citalnici" r Dorn- berga se je urinila neljaba pomota. Občni zbor „Čitalnica" se bo Trail w prostorih gostilne g. Andreja KaTÖiöa, in ne Kodriča. — Legar. — Dae 14. t. m. so pri- peljali iz Šampasa mladeniča A. Himar ˇ goriiko bolniinico bolnega na naii „komnnski" bolezni. Tadi dragi nori slaöaji take bolezni so se pojarili v zadnjem časa. Zii se da ˇ S3mpaski okolici tadi ta mraz sedanji ie ni po- polnoma zatrl te bolezni. — Umrl je vöeraj zjatraj t Gorici g. Frančiiek Ziratti r starosti 83 let Pokojnik je bil 53 let duhorni pomočnik pri žapni cerkvi av. Igaacija ˇ Gorici. Ogenj. — V noöi 14. t. m. ob 6 in pol nri je zadela goreti hiia krčmarja, Antona Bavdaža r Vrhorlju pri Kojskem. K nesreöi ni bilo ljadi pri i Novoporočencem-novicem (3\ priporoča „KROJAŠKA ZAPRUÖA" V GORKI svojo bogato zalogo: Rumberško, belgijsko in šlezijsko platno, namizni prti in serviete, brisalke, žepne rute, cvilh, žime in volne v dlaki za ma- drace, odeje, koce, šivane kuverte, perje za postelje, preproge in zavese itd. Blago izgpstno. Cene prav nizhe in stalne. Kjer pridejo na dan fonomeni, ka- korini se kažejo pri kartelih, kaleri ne izpodkopavajo le blagoitanja poaaraezni- kof, marveö škodujejo ktadi drža?i, Um najde Tsakdo bvaleino polje za aroje de- lovanje, ki ima stremiti za tem, da se odpravijo glavne nefarnosti. Ustanoviii tak zakon bodi glavna naloga aedanjega ljudskaga parlamentit. Pozor na volilve! Somišljenikom podajemo v sledecem glavne tocke novega tolilnega reda v podak in navodilo za agitacijo. Voiivni imenik». Somišljenike opozarjamo, naj strogo Ipazijo, da iz volivnih imemkov ne bo iz- poščen kdo naiih volivcev. Tadi, kjer je naš žapan, naj se pazi, ke: pomota se vsakemn lahko primeri. Imenike Tolilcev za volilno »bapino veleposestva in trgovske in obitne zbor- nice mora seataviti deželna politična ob- Ia8t. Za seatavo imenikov za voiilne raz- rede meat, trgor in indastrijskih krajev, za TOlilni razred kmetskih oböin in za splošni volilni razred skrbi giede vaake občine dotični žapan. Volilne imenike veieposestva in trgovske in obrtne zbor- * nice razglaai deželna politična oblaat v deželnem uradnem listn in določi za re- klamacije rok 14 dni. račnnajoč od dne- va razglasitve. Volilni imeniki drugihvo- lilnih razredov, ki jih sestavi žapan, se razpoložijo t uradih dotičnih občin vsa- komar v apogied. Razpoložitev rolilaih imenikov se javno razglasi in se določi za reklamacije 14 dnevni rok, raönnajoö od daeya razgiasitre. Ea izvod volilnega imenika mora predložiti vsak žapan ne- posredno predstojni political oblasti. Reklamacije proti volilnim imeni- kom morejo Tložiti volilci dotičnega vo- lilnega razreda radi tega, kerso sespre- jeli T iatega TOlilni neupravičenci, ali ker ae niso vpisali opravičenci. Reklamacije proti Tolithim imenikom za veleposestvo in za trgov8ko in obrtno zbornico se imajo vložiti pri deželni politični oblasti; reklamacije proti imenikom drngih vo- lilnih razredof se viožijc pri žapana. Re- klamacije, ki se vložijo pri županu se predložijo tekom treh dni neposredao predstojni politični oblasti. 0 pravoöa: „Doli s ta- tovi !M „Živela svoboda !" r2 vele sestret" Italijanski naört v Abes niji. Z ozirom na dogodke v Lngba pre- dloži minister za zananje zadeve Tittoni zbornici v kratkem načrt, kako zasiga- rati italijanski vpliv v Benadiro. Zavza- meta naj se dve poziciji: Bar Ataba in Oodegle. Iz Bar Atabe se izpelje v Odegle ozkotirna železnica, DarouL f- Za „Šolski Dora": - Naäema apravništva je došlo: dr Jos. Marinko, c. kr. profisor v N)vem mesta 5 K; Franc Zachiatti, veleposestnik v Medani 5 K (5 K tadi za „Alojzije- višče"); prireditelji zabavnega veöera ˇ „Čitalnici" doe 11. jan. t. I. od Čistega dobiöka K 3110. Sröna hvala 1 *> ¦ • Za zavod Elizabetiäöe v Tomajo, tekom preteöenega leta in za Božičnico so darovali öö. gg. Njeg. ekscelenca prevzv. g. dr. Franc Nagl, škof tržaško-koperski 20 K; Prevzvišeni g dr. Anton Mahniö, škof na Krki Ö0 K; Matija Sila, öastni kakonik-dekan v Tomaja 20 E; Simon Zažek, dahov. svetnik, žapnik na Kranj- skem 20 E; Henrik Sorö, vodja semen, v Trsta 20 K; Franc Hiti, žapnik na Stajerskem 20 E; Josip Zapan, častni kanonik v Dolini 10 E; Simon Zapan, žapnik na Eranjskem 10 K; blogorodni goapod Anton Rebek, namestn. svetnik, c. kr. okraj. glavar v Sež»ni 10 K; Iran Slavec, dekan-žapnik na Opčini 10 K; Janez Siringer, kaplan v Tomaja 10 K; P. Franc Javšovec, saper, v Ljobljani 10 K; Jarij Kebliö, vodja tovaarne v Raki 10 K; Ivan Franke, karat v Štjaka 10 E; Franc Sila, žnpn. apravitelj v Trata 5 E; Anton Lednik, žapnik nti Stajerskem ö E; Anton Rogaö, častni kanonik v Hrašici 5 E; Josip Onaers, župnik v Se- žani 5 E; Franc Rihar, žapnik na Kranj- skem ö K; Josip Eosec, žnpnik v Kamnje 5 E; Josip Ssncin, žapnik v Pedloki 5 E; Josip Macarol, žaj.nik v Eontovela 5 K; Jakob Mrak, žapnik na Kranjskera 5 K; Ljudovit Sonö, župn. nprav. v B)lanca 5 E; blag. g. dr. I. Reja, zdravnik v Eow a 5 K; Gabrijel Piäöanc, kaplan v Sie\ a 5 K; Ivan Pipan, žapnik v sv. Ant. pri Eopru 5 E; Iran Koraza, župnih v Elanca 5 K; J«nez Brulec, žapnik na Eranjakem 4 K; Štefan Jenko, žapnik v Podgraja 4 K. Bog plati V8em imenovanim in ne- imenovanim blagorodnim dobrotnikom, posebno vsem p. n. gg. adeležencem pri naši B3žičnici, zlasti pa vsem onim do- brotnikom, kateri so pri tej pnhki v korist Elizabetiiöa preplaöali vatopnino. Ne smemo pozabiti na lepo vsoto od 33 K, katero so darovali presiast. gg. dahovniki goriške in trzaäke äkofije roksb. Predno bo pa prilli Ijndje na pomoč, je it* vse pogorelo a pohiSlvom vred, le netaj roalega no reftili, in pa ¦podtj klet T kateri je bilo fino, tiato mo je ie oitalo. Škoda ni le znana. Čuden ftlulaj «e je dogodil na Rrjib. Dee 10. t. m. ntinali petek je aonrl »zgledni kmet Miha Birsi. Hotel je iti ? klet, da bi izpil en kosareo ?in». Pred vrati je pidel na tla, priilo mil je slabo. Sprarili so ga t posteljo, na- kar je km&la poteui anorl. Pogreb je bil v oedeljo zveter, K prgreba je prills tadi »estra pokojnfga. Franca Bizjak po dsinače Apkovka, iz Rihemberka. Po po- grfta je bila oslala pri avojih sorodnikih ˇ ttsti bilo v kateri je brat ororl in je it id lodi preoočil». Dragi dan je tadi le tarn ofctaia pi avoji žlshti. S!a je po nekem opravkn sen na hodnik. Pri tern *e je baje naslonila na rgrajo in je padla * njo »red na tla in je v torek 14 t. m. omrla. Toraj idroiimo se sst. cerkfijo, ki nioii: »Nagle in neprevidene smrti reli nas, o Gospod !M Bratomor. — Poročajo n«m, da to na Gcrjanskem t gostilni pri rSr puljska irredenta proti a»Btrijtkim delfgatcm. V dnnajskera DDetlDfm lastcpo je bila vložena radi jega interpelacija. . ,„; ..,.. — Godo\i prihodDjrga tedna. — Nedflja 19. jacuarja: Ime Jezosr^o; po- nfdeljfk 20. janoarja : Fabijan in Bodtjao; torek : 21. j»d. Nfža, Marija in Marta; »red» 22. i8n : ViDceuci; četrtek 23 Jan.: Zarck» M. D.; petek 24. Jan.: Timotej; sebeta 25. jan.: Spreobrnjenje st. Patla. Snežno-belo pere SÄ, Piisino je le ß uwmko „'Jelen" in a imenoin „Schicht". Predlogi naših poslan- cev. Poalaoci „Slovenskega klaba" so tekom zadnjega zaaedanja stavili celo ir- ato predlogOT, med katerirni so najr&ž- nejli ti-le: DraŠtveni zakon naj se spremeni; — zadolžena kmeöka zemljilča naj se razbrenaene; — üfode naj se sploäno zavarotanje proti požara; — T Ljabljani naj Be astanovi slovenaka aniverza; — a?ede naj se drei et na ˇ ojaäka »loiba; — odpravi naj se hilnorazredni datek na poslopja, ki so potrebna za kmctijstvo; — nvede naj se aplošno starostno zavarovanje 2,a delavsko in kroečko ljodstvo: — t rndnikib, tovarnsh in po drogih delavoi- cah naj se arede osfmarni delavnik;-*- rndniki naj se podrinvijo; — država naj na primeren naöin poskrbi, da se od- pravi pcnnanjkanje poljedeUkih deiatee?; — uslanovi naj se poseben fond (zaklad) za podporo kroečkega Ijadstva t slačaja nezgcd; — driava naj odikodaje ob<5ine za posle r prenfšenem delokrogn; — osebni dobodnin?ki davek naj se preure- di; preatedi najse zemljiäki d a t e k; — državnim aslnžbencem ia delavcem naj se dovoli znižana Tcžnja na železnici; — astaneve caj se slovenske para- lelke na driavmh iejah t Gorici; — država naj prispeva za *zdrže?anje Ijad- skih šol, da se tako razbremene dezeine finacce; — razmere kolonot na Gorilkem naj se arede. Vsi ti predlcgi so jako vaini za nal kme^ki in delaveki »tan.. V Uh predlo- g h je cbsežfn fkoro celeten program rEmečk)h zvezu. Kar pa je največ vred- no je to, da so se ti predlcgi takoj brez prvega branja odkazali dotičnim odse- krm, kar pcmeni ie teliko pridobiter. Nali poelanci, ki eo skrbeli, da so spra- ˇili BTOJe predlcge ˇ odseke, bodo tadi ekrbeli, da se bodo v odsekib obra?na- vali ter da bodo rotem priili ket odse- kovi predlogi ? zbornico. Tako delajo poslanci, ki so vneti za Ijadski blagor. Kako pa delajo liberalci? Stavili so res nekaj predlogov ; a se Diso potrndili, da bi ti predlogi priili ˇ odsek. Hribarjer prediog ni nobeden odkazan edseka in menda se je podobno zgodilo s Štreklje- ˇimi. Da, kjer se je treba koliökaj potru- diti za ijodsko korist, tam Siberalcev ne dobiš zraveo. To je atara pestm, a tedno ncva 1 Vssk midež se odpravi, ako se pere s Schichtovim milom z znamko jelena. To milo odpusti ves madež in čisti perilo brez da se pokvari. Hijo na prodoj v Mirnu4 št. 262 na primernem kraju, proti solncu;'hiša obstoji: 1 kuhinja, 2 sobi, 1 žitnica v podstrešju, 3 svinjski hlevi, 1 mali senik, dvorišče, vodnjak in vrt. Hiša je nova 6 let odkar je zidana. Kdor jo želi ogledati naj se obrne do yosipa Btumat '¦¦ v Mirnu št. 269 ob nedeljah in praznikih , od 12. do 2. ure popoldan blizu pokopališča. 1 Saj pravim, da haüljate ggillfl tako hudo, da je človeka kar grozaa! «ttlji Sidi se Vani, kako trpite. — Ali ste U^2 Pa ^'c poskusili F a y 0 v e pristne yCTfcJE sodenske mineralne pastilje ? Soden- 5|in ske pastilje? Še nikoli. To je pa MX^ vondar neodpustno. Ne vesie li, da S35S ni boljšega zdravila proti katarjn, «K kašlju, hripavosti ter sploh proti bo- (p|^S It-vnim v grlu, kakor so Fayove ČŽP^ si)dne pastilje! Tu poskusite jih I SSž Jaz jih »e nosini vedno le v zepu, K|ra? am pal- jih imam tudi na pisalni inizi J/jgfll in v spalnici ter sploh nisein nikoli «Kij prez njih. Škatljica stanc K 125 (nS^ in se dobi v vseh lekarnah, iniro- mWÄ dilnicah in trgovinah z tnineralno (ilavuo znHtopstvu za Avstro-Osrsko: W. TU. (il NTZKHT, DiinaJ IV I. (iroüHe Neu- gusne 27. Moll čevljar v Semeniški ulici 1 v Gorici „ . priforoča se za raznovrstna naročila po meri za gospe in gospodo. Naročila se izvriuje hitro. Anton Ivanov PežBnho Gorica priporoča svojo veliko zalogo pristnih belih in Örnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. plzenjskega piva >prazdroj< iz slovečc Češke >Meščanske ^,, Tovame«, in domačega -. steklenicah, kojega pristnosi 9t- jamc. Zaloga ledu katerega se oddaja lc na dcbelo po 50 kg napirej Vino dostavlja na dorn in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od &6 1 naprej. Cene zmerne. Postrežba poš te-a in točna. m m m m m m Izvrstno pecivo priporoča spoštovanim meäöanom iu okoliöanorni pekovski tnojstor 3HK0B BRUTUS \ ^orici Šolaka ulica wt. O. V zalogi ima in prodaja moko prvo vrste-: Majdičevega inlina. Anton Kuštrin, trgovec v Gorici Gosposka ulica št. 25 priporoča častiti duliovščini in slav- nemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istr.sko in dalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče prve in druge vrste, narnreč ob '/> kila in od enega Junta. Testenine iz tvornice Žnidersič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Majdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- tnacnn-oveg v AjdovŠčini. Vse blago prve vrste. V mlzar ui ** lesni trgovec v Podpri, na voßln oovep železiištep mosta (na cesH, ki fielje proti Gradilki) 000 Trguje tudi z opeko. ima ve- liko zalogo VHakovrntneK» trde- pa in mekheua lena dumaret;a in tuj*»sa, velikc zaloeo pohišt- va, vinHkihpoHod, Htittkalnic ltd. Razpis službe. V „Centralni posojilnici" v (iorici je oddati mesto- kujigovodje. Rellektaiiti naj vložijo tozadevuo jH)iuidl)o v teku treh tednov pri naeelstvu navedeue^a zavoda. IMaf-a in slnžbeni pogoji po dogovoru. V Gorici, due 28. deceinbra 1907. 1 Načelsfvo. CENJ. PAME IN (SOSPOPJE - POZOR! Imate že šivalni stroj? Ako ga nimate, omislite si najnov jjšo marko „Original-Viktoria" in najboljšega izdelka. Po dolgoletnih skušnjah sva prišla do prepričanja, da ostane „Original" vedno le najboljši. Onginal-flictoria stroji ',^,. ^ po 10 letni uporabi brczšiiinno. Original-ifjctoi'ia stroji so ncim*osijivi na doniačo rabo in obrtne namene. Original-Victoria stroji So ...^r,,,^ za umctno vczenje (rekamiranje). Tvrdka stavi na razpolago strankam učiteljico, ki poučuje brezplačno. Original-Hictoria stroji so ^.v^ ,m. l-k i vsel; dosedaj obstoječih tovaren. Im (9 Za vsak stroj jamčiva 10 let. \w Nikdo naj ne zamudi priliko \A ogledat si pred nakupom „Original- ^ Victoria" stroje. Edina zaloga „Original-Victoria" strojev in drugih šivalnih strojev, dvokoles „Puch" orožja, municije in vseh lovskili nrinrav ori tvrdki. Kersevani & Cuk Gorica Stolni try (Piazza Duomo) št. 9. <