134. štev. Velja v Ljubljani in po pošti: V Ljubljani, nedelja 6. junija 1920. +•*“' s*"1"1’ m. leto. MO teto *6l Iti* tetri leta n mesec K m— „ W-» 45- .. 15— Za inozemstvo: celo leto >ol teta. otrl iew U mesec K M0--„ 128 — . . 20- Za Ameriko: celoletno ... 4 dolar)« polletno ... 2 dolar]« Četrtletno. . . 1 dolar. Novi naročniki naj pošiljaj* naročnino po nakaznici. Oglas. ^ zaračunajo p« porabljenem prostoru in sicer 1 mm visok ter 55 mm ilio* prosto, ta enkrat 1 K 50 vin., za večkrat popust Uredništvo je v Ljubljani, F1 ančiškaneka ulica itev. 6/1. Telelon štev. 360. — Upravništvo }• na Marijinem trgu ■■ . ■ - štev. 8. Teleton štev. 44. — Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 1 krono. Vprašanjem glede inseratov i. dr. ae naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo. — -- Rokopisi se ne vračajo. ------------ . ..... Katastrofalno padanje cen v Beogradu Beograd, 5. Junija. (Izvirno poročilo.) Deruta na borzi vpliva usodno aa vse gospodarsko žhljenje. Vse cene padajo rapidno, tako da se pojavljajo že povsod znaki splošnega poloma. Najhujše ie v manufaktu .il »troki, kjer so padle cene za 50 odstotkov, v nekatere... blagu celo za 70 do 80 odstotkov. Več velikih firm le pred konkurzom. Sladkor je padel v treh dneh od 32 dinarjev na 20, na današnji borzi so ga ponujali celo po 12 dinarjev. Vse gospodarsko življe- nje Je zastalo. Da bi dvi^.dia iranco-aki frank, je nakupila francosko-srb-ska banka večjo množina frankov; a uspeh je bil malenkosten; frank so je dvignil samo za nekaj parov. Tudi v Saratovu. LDU. Sarajevo, 5. junija. Vsled zboljšanja naše valute so znižali tukajšnji manufakturni trgovci cene za 20 odstotkov. Enako so padle tudi cene živil. Silen padec lire. Beograd, 5. junija. (Izvirno poročilo.) Na današnji borzi. Iti je bila še vsa pod vtisom zadnje derute In «skra!no nervozna, se je nadaljevalo padanje tujih valut. Naravnost katastrofalen je bil padec lire. Od 4 K 50 vin. fe nadla lira najprej na 4 K. pred sklepom pa celo na 3 K 80 sin. To ra-pidmo padanje lire in drugih valut je povzročilo poročilo, da je vlada Sprejela predlog zveze industrijalcev. da »e za les, izvožen v Inozemstvo, za-htva plačilo v jugoslovanski valuti. Naša žetev vredna 30 milijard. Beograd. 5. tunila (Izv poroč.) Po podatkih trgovskega in poljedelskega ministrstva bo letošnja žetev v Jugoslaviji tako ugodna, kakor že desetletja ne. Njeno skupno vrednost cenilo na 30 milijard dinarjev. Sodi” jo. da le ta izredna letina glavni vzrok padanja tujih valut in padanja cen- Velika poneverjenja v zasedenem ozemlju. Trst, 5. junija. (Izvirno poročilo.) Po privatnih vesteh iz Rima so zasledili tam ogromna poneverjenja v upravi za zasedeno ozemlje. Uradniki, k) so bili zaposleni pri apro-vizaciji In splob preskrbi za zasedeno ozemlje, so poneverjali kar cele vagone zlasti manufakturnega blaga, ki je romalo potem deloma v Avstrijo, deloma v Jugoslavijo. Skoda za državo znaša baje blizu 100 milijonov Hr. Preiskava se vodi strogo, a žilno tajno. Listi n« smejo o oeli aferi ničesar poročati. PRIHOD CZTON WATSONA V LJUBLJANO. Naš znani prijatelj v angleški publicistiki Setora Watson — Scotus Viator, ki se mudi sedad, kakor znano, v Zagrebu, pride v ponedeljek s svojo soprogo v Ljubljano. Spremlja ga član jugoslovanskega odbora g. dr. Mandič. S katerim vlakom pride, ta lup še ne vemo. najbrž Da se pripelje z osebnim vlakom ob 10. uri 15 minut dopoldne. Poskrbeli bomo, da bo občinstvo obveščeno v ponedeljek zjutraj z lepaki na važnejših mestnih križiščih in upamo, da bo dostojno sprejelo neustrašenega borilca za na-V pravice. NOVA POLJSKA OFENZIVA. LDU Varšava, 5. Junija. Poljske čete so zopet pričele ofenzivo prodrle sovražno črto med Dvino hi Borisovem in so napredovale približno 30 km _______________ REGENT PRIDE V SLOVENIJO V ZAČETKU JULIJA. LDU Beograd, 5. Junija. Ministr. odbor Je razpravljal o regentovem potovanju v Zagreb in Ljubljano. Od ločeno Je, da se o tem izlavijo pokrajinske vlade. Ako ne bo posebnih zaprek, bo prišel regent v Zagreb In Ljubljano začetkom prihodnjega meseca. Pred težkimi nalogami. Beograd, ta dosedal nepristopna trdnjava špekulacije, verižništva in draginje, se nahala sredi gosP9darske krize. Vedno 'češča in vedno sigurnej-ša poročila o izrednem blagoslovu, s katerim oblagodaria narava letos našo domovino, so v zvezi s slednjič že vendar enkrat izdanimi na-redbjini vlade povzročila, da se je začela naša valuta dvigati. Naraščale so sicer vse slabe valute, a nobena dosedal v taki meri, kakor naša krona. Nemška marka in češka krona. ki sta pred tedni kar sunkoma hi teli navzgor, sta se ustavili, in valutno razmerje med Jugoslavijo in Nemčijo, ozir. Češko je danes za nas mnogo ugodnejše, kakor Je bilo pred 14 dnevi. Marka hi češka kiOtia na naši borzi padata, čeprav na tujih rasteta ali se vsaj držita. Najhujši je poraz like. Od svojega nenaravno visokega stanja je padla tako nizko, da bi pred kratkim časom niti ne sanjali ne in da tudi premeteni borzijanci niso bili pripravljeni. Vzrok je deloma isti, kot pri vseh drugih, to je: naša dobra letina in splošno padanje prej zdravih valut. V glavni meri pa so vzrok skrajno slabe gospodarske te finančne razmere Italije same, ki so povzročile, da pada lira rapidno tudi na vseh svetovnih borzah. Tako Je padia v Curihu samo v enem dnevu za dva santima, kar le za to razmeroma solidno borzo veliko. Ti dnevi gospodarskega kaosa so za našo državo usodni. Ako bo vlada na svojem mestu in bo znala izrabiti položaj ter našla podporo v javnosti, se lahko definitivno otrest...o naše neznosne gospodarske mizerije in uredimo svoje finance. Ako pa odrečemo tudi to pot, bo;.iu izgubili ugodno priliko, ki se nam najbrž ne bo nudila drugič. Vrh tega se izpostavimo nevarnosti, da bodo gospodarske katastrofe, ki so v manj oblag udarjenih državah neizogibne, potegnile v svoj vrtinec tudi nas. Delati Je treba hitro, previdno In pošteno. Pomnožena Je dolžnost našega parlamenta, da prepreči vsako škodliivo špekulacijo v teh težkih ča sih. Izvoz ne sme priti zopfci v roke privatnih izvozničarjev in verižnl-kov. Ne sme se vršiti v škodo domačih konsumentov. Domače cene za živila vsled njega ne smejo naraščati. Diferenca med domačimi in tujimi cenami ne sme v privatne žepe, ampak rriora služiti v ozdravljenje splošnega narod.;ega gospodarstva. Za Javnost pa vella v tej krizi bolj kot kdal pravilo skrajne vzdržnosti In varčnosti. Ne kupujemo ničesar, če-l sar ne rabimo neobhodno. Nc dalmo inozemstvu niti krone nepotrebnega izkupička. Ako bomo dosegli, da bodo tujci bot) iskah naš denar, kakor mi njihovega, bo ostal kurz dinarja oziroma krone stalno na višku. S skupnim delom vlade, trgovstva in iavnostf se nam posreči, da se vendar enkrat otresemo neznosne dragic ji hi si vstvarlmo lepše življenje. i*im -,T »iT-TMtfT iTIPffrrijlj jjTlppJBrM— VERA. (Daije.) »Bonne mrit« (Laliko noč)! Na pragu Je obstal ter'gledal dolgo neopažen nanjo. Mislil sl je: »Bog bodi milostljiv njemu in njej, meni pa naj Dodeli dovolj stanovitnosti.« Vrata so zaprla. Začela se Je težka, moikepolna noč... * Agata Bfirova je zlagala med vročimi solzami Verine dragocene stvari v kovčge. Vedno nanovo je prenehala, da si otare oči; toda morala le hiteti, kajti vkratkem je imel priti voz od dvornega maršalskega tirada po Verino prtljaga Pravkar je zravnala modro obleko, ki Jo je imela sestrična na domačem balu. »Ze takrat se Je začela nesreča,« Je zavzdihnila; »pa če človok pomisli, da se je hotel poročiti ž njo, a sedaj ta padec v naigfobljo globočino!« Ko je zaprla vse kovčge, se jej je zdelo, kakor da stoji v grobnici sredi rakev. V eni je počivalo Verino cvetoče življenje, v drugi njeno ime, v tretji njena čednost in v zadnij njena čast. Lepa kočija maršalskega urada se je izpremenila v njeni duši v mrtvaški voz. ki so vanj položili krste. «Za nas Je umrla,« je ječala, »pa sem te Imela tako rada, tl lepi, divji otrok!« Ko se je obltelj tajnega svetnika onega nesrečnega večera ob enajstih Volitve v Nemčiji. Berlin, 3. junija 1920. Samo trije dnevi še nas ločijo od novih volitev v narodno skupščino in že imamo jasno sliko, kako se bo oblikovalo v teh volitvah zastopstvo nemške republike. Kakor se tudi trudi vodilno časopisje strank, kakor »Vorwdrts«, »Kreuzzeitung«, »Kol-nlsche Volkszeitung«, te slike prikrivati, ki Jasno podaja današnje razmerje strank v Nemčiji, dejstvo je, da bosta zmerna socijalna demokracija in cemtrum mnogo zgubila na terenu, vendar pa tudi kakci ne bodo pridobili preveč glasov. Po teh uvodnih besedah sklepati, bi naj bile volitve, ki se vršijo v nedeljo, pravzaprav zelo zagonetne. Temu pa ni tako. Ze danes lahko rečemo, da bo tudi nova nemška na- rodna skupščina stala v znamenju republike. Nikjer, ne v Berlinu, ne v Mormkovem, ne na Saksonskem, ali kje drugje, se ne misli na vzpostavo monarhije. Pred leti bi si nihče niti misliti ne upal, da bo kdaj kon-c Hohenzollerncev, toda štiriletna vojna je pokopala tudi ta rod. Nobeden pameten Nemec ne misli več na vzpostavljen je monarhije »po božji milosti«. Če torej pruski Junkerji tudi nastopijo v volilnem boju, se to v širših nemških krogih ne bo smatralo za resno. V deželi, kjer sta bila nekoč paradni korak in strumno izvežbanje merodajna, so se tudi naučili misliti, kar bo gotovo pokazal izid volitev. Ne bomo delali kooklužil, koliko mandatov dobi ta ali ona stranka, gotovo Je sledeče: centrum bo Izšel iz teh volitev oslabljen in tudi zmerna spdjalno-demokratičra stranka bo zgubila mnogo mandatov. Pridobili bodo v bodoči nemški narodni skupščini socijalno-demokratični levičaril. Vendar oa ne bo uspeh te stranke, ki koketira s komunisti, tako velik, da bi mogel imeti odločilnejši vpliv na oblikovanje notranjih in zunanjih razmer Nemčije. Nemški narod Je čvrst, prenaša potrpežljivo tovore, ki so mu bili vsled zgubljene vojne naloženi in ,e mu še nalagajo. Značilna za to ie nova berlinska Saljivka — in Berlin Je glavno mesto države — ki pravi: »četudi se noge tresejo in je trebuh prazen, mi Berlinčani nismo praznih glav, ml si bomo že kmalu opomogli.« Tako se pripravljajo v Berlinu na volitve in splošno prepričanje vlada, da bo Iz teh volitev prišlo spoznanje tudi Hohenzollerncem. da ?e čns »po božji milosti« prenehal. Do tgea spoznanta pripomore tudi H*n-denburgovo pismo, v katerem izjavila Hindenburg, da le bil sicer zvest sjm»a cesarja Viljema, da pa zaradl-tega ni nič manj zvest republikanski državni formi, kaiti za njega velja ta zakon In volja nemškega naroda. Rusko-angleška pogajanja. V pondeijek je dospel v London ruski sovjetski komisar Krasin. Na Dovvnlng Streetu, kejr so se še pred kratkim kovali naklepi o oboroženi intervenciji v Rusiji, so začela uradna pogajanja med angleškim premi-eriem l.lovd Cieorgem in odposlancem ruske sovjetske republike. Brez-dvomno ie Krasinova prisotnost v Londonu in njegovo konferiranje s odličnimi angleškimi političnimi, trgovskimi osebnostmi svetoven dogodek. Predmet angleško ruskih kop-ferenc je ureditev normalnih trgovskih odnošajev med Rusijo in Anglijo. Politična vprašanja se pri teh pogaja” jih baje ne bodo dotikala, tako pravijo vsaj poročila londonskega Reuterjevega urada. Če premotrlmo ozadje teh konferenc. vidimo sledeče: Takoi po podpisu versailske mirovne pogodbe so da!ekovidnetši politiki antante pri* šli do spoznanja, da je s to pogodbo mogoča samo delna provizorična ureditev nove Evrope. Njena severna polovica Rusija ie bila od sodelovanja izključena. Ruska abstinenca pri nti-rovnih pogajanjih se je 5e posebna občutno uokazala tedaj, ko se i« skušalo sanirati neznosne gospodar« vmila dobre volie domov, je Agata najprej vprašala po svoji sestrični. Ivana Jej Je preplašena odgovorila, da je milostlva gospodična — zaradi glavobola, kakor je rekla — odšla okoli devete z doma in se Še ni vrnila. Prej pa je bil gospod Dernhof pri njej. Vsi so se slino prestrašilL »Le pojdita spat, mama In Beata, — Vera si je pač zopet izmislila nekaj novega In je šla pozno v noč na izprehod; saj mora biti vsak hip zopet tukaj.« Agata sama ru verjela svojim besedam, spogledala sta se z očetom hi sta se takoj razumela. Potem ie hitela v Verino sobo, kjer Je našla pismo, ki Je samo izdaleka namigavulo, zalraj gre, ali to Je zadoščalo, da sta bila oče ln hči vsa obupana. Agata le kriknila ter zakrila z roko očetu usta. da bi z :držala strašno besedo. »Ne obsojaj je, ne obsojaj, dokler )e nisi slišal i« In prečitala sta pismo do konca: priprosto in zvesto po resnici Je opisovala Vera svoje razmerje napram knezu od početka sem; nič ni oJep-šavala svojega koraka, a tudi opravičevala se ni Govorila je o svobodi modeme žene. Na koncu se jo zahvaljevala za užito gostoljubje, proseča že. naj Je pozabijo... Mračno In tužrto Je hJJo razpoloženje v Barov! družini. Spočetka so bnett še mir pred kadmi, toda le tako dolgo, dokler ni zvedel svet, da Je Se-panova skrivaj ostavila hišo svojih soro mikov in da le šia v Solitude. da reši življenje knezu, ki Je zaradi nesrečne ljubezni do nje tako opasno obolel. In morali so se odtegniti Javnosti. Tajni svetnik le takoj prosil za upokojitev. Vse mesto Je bilo razburjeno, in za dolgo časa ie pred tem dogodkom stopilo vse drugo v ozadje. Družba gospodov, ki se je zbirala vsak četrtek v znani restavraciji, ni bila še nikoli tako mnogoštevilno obiskana kot sedaj. V društveni sobi so bili popolnoma neženlranJ In so se v največjl meri udajaill užitku te pikantne hlstorije. Najpremožnejšl banildr mesta, k! se le pravkar vrnil z daljšega potovanja, Je iz same radovednosti pozabil pozdraviti navzoče ht je vprašal takoj: »Ali Je res, gotovo res, da je v So-Htude?« »Prav gotova« »In knez se )e resnično nameraval.« Napravit Je kretnjo streljanja. »Pravijo. A sedaj mu Je vsak dan Kolje.« »Grom In strefal Polnokrvna Je a da Je sedaj ljubica njegova — večna škoda! Pripovedujte, gospodje, pripovedujte!« »Knez se Je f« dvakrat peljal £ njo na Izprehod; sam sem Ju vfde«, prvikrat v zaprtem vozu. kfer sem mogel zalotiti samo košček damskega klobuka; drugič sta se vozila pa že kar v odprti kočiji. Pozdravil sem, njega Svetlost Je odzdravil jako ljubeznivo. Ona se ni ozrla niti na desno niti na levo, potegnila mu je baš plahto malo višje — priznati moram, da se me Je to nekam čudno doj-milo.« »Vaše mehko srce naj živi. ase-»orl« »Kje pa ste Ju videH?« »Izven mesta. Ona Je sedela na desni.« »Kaj —? Mesto prave zakonske žene zavzema? Tp Je pa že malo preveč!« »Ne zavzema ga, on sam Jej daje to mesto.« Ko se Je zaslišal ta, nekoliko ostri glas z gornjega konca mize, in se Je prvikrat vmešal v pogovor spoštovani državni pravdnih Steln ki so se ga vsi bali. je zavladala splošna tišina, nihče se ni upal Izreči kake žaljive opazke. »Spoštovani gospod državni prav-dnik, vi Imate besedo,« fe detal deželni svetnik uslužno. »Nlega Svetlost smatra Sepanovo za vlšfe bitje, ki ga Je rešilo smrti, spoštuje Jo. obožuje In — razume m samo ob sebi — tudj strastno ljub!.« »Kakopak!« Je ušlo kakor nehote malemu referendarju, ki »e takoj prestrašen umaknil zvoku ušesa za svoj visoki ovratnik. Strogi predstojnik ga Je ostro pomeril, potem je nadaljeval: »Gospodična Sepanova zavzema v gradu docela mesto soproge; vsi JeJ izkazujejo najvišje spoštovanje ter, največjo obzirnost; nihče se ne drzne dmgače občevati ž njo. Dr. Kraus sanjari o njej na svoj komični in drastični načfn, ln celo v DemhofoviH strogih očeh se zabliska, kadar na-kratko poroča o njeni požrtvovalno« stl. Edino le njel se imamo zahvaliti, da se Je knez odvadil opija; dan ln noč Je pazila nanj, In tudi sedaj si privošči smo par ur počitka.« »Ta pojasnila so resnično jako zanimiva; ali bi smeli zvedeti, odkod Izvirajo?« »Vir Je nrav tako' enostaven kakor zanesljiv. Dvorno maršalstvo Je Iskalo dvornico vlšfe naobrazbe za gospodično Sepanovo. Sestrična moja žene, ki živi zaradi bridkih udarcev usode v ubožnih razmerah, se ja oglasila Jn' fe s strahom In trepetom nastopila službo. Sedaj ne trepeta ntč več. dasj jel v zibeli ni bilo prerokovano. da bodte ooravTfafa kdai tako službo. Z veselfem služi svoji gospodarici, kf Je sfcer nekoHfcn bksceitr trlčna, a vedno dama.« »Neverjetno!« »Jako zanimivo! «| »Dalie, dalje, gospod država! pravdnlk!« Od te dvomlce bi b!!o možno zv®* deti pač dražestnih podrobnostil« ske lazmere, ki iiii Je v ve-jujočih državah pr c vročila vojna. Ker je predpogoj za obnovitev normalnih razmer v Evropi povečanja produkcije, ki je pa brez surovin nemogoče, se je odsotnost Rusije tembolj občutila. Svet ima dvoje v ir* v za surovine: Ameriko in Rusijo. Amerika se je obnovi Evrope odpovedala, ker je mirovna konferenca zavrgla njeno ideologijo. Vrnila se je k načelu: Amerika Amerikancein, ki ga sedaj izvaja. Po izstopu Amerike iz evropskih zvez more prevzeti njeno mesto kot dobaviteljica surovin samo Rusija. Radi njenih priročnih bogastev, je Evropa prisiljena, da se prej ali slej vrne v njeno naročje. To važno činjenico je v prvi vrsti spoznala Anglija, in posledica tega spoznanja je bila nova smer politike Loyd Georgea, ki je že od januarja meseca t. L stremel za sporazumom z Rusijo. Pogajanja med Krasinom in Lloyd Georgem so se doslej omejevala na praktične ukrepe in jamstva, ki so za obnovo trgovinskih zvez potrebna. Uoyd George je stavil Kiastou dva obvezna pogoja: Vsi angleški ujetniki naj se pošljejo domov; Rusija ne sme izrabljati trgovskih zvez v s vrbo botjševiške propagande v inozemstvu. Iz K rasi nov ih izjav Je razvidno, da Rusija ne ponuja Angliji kompenzacij v blagu, temveč da hoče plačati lokomotive, poljedelske stroje in tekstilne izdelke z zkitom. Ker pa računajo angleški finančniki z verjetnim dejstvom, da ima Rusija za plačilo Industrijainih potrebščin premalo zlata, je Krasta angleškega premierja opozoril na jamstva, ki jih nudi Rusija v veliki množini lita, usnja, konoplja in petroleja. Vse to da je pripravljeno za izvoz. Rusija stoji torej na pragu vzpostavitve odnošajev z zapadno Evropo. Anglija, ki je vodila evropske narode v boj proti germanskemu imperializmu, prva kaže pot, po kateri mora Evropa hoditi, če hoče urediti svoje gospodarske razmere. Stopinjam Angležev bodo prej ali slej morale slediti tudi ostale evropske države. Dolžnost Jugoslavije je, da v tef vrsti ne bo med zadnjimi Neumestna popustljivost. (Pisno Iz koroškega plebiscitnemu ozemlja.) Borovlje, 3. jun. Da se ne zamerimo antantni komisiji — za vsak prazen nič se Nemci in nemčurji pritožijo na antantno komisijo — dobivajo najzagriženejši nasprotniki dovoljenja za prekoračitev demarkacijske črte, da v ooni B zabavljajo čez Jugoslavijo in se udeležujejo posvetovanj nemških propagandnih odborov. Od tam prinašajo propagandne letake, brošure hi časopise ter denar za žganje. Vse jim Ja dovoljeno. Slovenci iz B cone pa niti po nujnih, važnih opravkih ne smejo k nam. Od meseca novembra že ležijo njih potni listi na okr. glavarstvih. Isto poizveduje najprej pri orožnikih, nato pri nacijonalnem političnem odbora. Ako je prosilec na glasu kot Slovenec, — zadostuje, da je kedaj prej bil naročen na slovenski časopis —■ ne dobi dovoljenja. Ako urgira, mu odgovori: »Sle kfinmen dort agitirat«, ga sramote to denejo pod še strožje nadzorstvo. Tako so ustrahovani, da se niti ne upajb pritožiti »a | antantno komUJo. To bi bil namreč ; zločin. Jeanako je z gostilnami in trafikami. V B coni so pustili to obrt samo onim. ki ne rujejo proti Nemški Avstriji. Pri nas jo ravno nasprotno. Ako bi kakemu protijugoslovanskemu agitatorju odvzeli trafiko ozir, gostilno, kjer kujejo svoje zlobne načrte, bi se znal pritožiti na antantno komisijo. Naši ljudje — med njimi tudi taki, ki so bili internirani — pa gledajo skozi prste. Slutim že sedaj, da postanejo tudi na Koroškem, kadar mine glasovanje, sedanji ifemčurji najboljši Jugoslovani, Tako, da bodo naši ljudje, ki »o se žrtvovali in trpeli za narod, vedno pod njimi. Kaj je res naša usoda ta, da moramo ostati hlapci? Aii res ne moremo pojmiti, da smo svobodni to da si lahko sami določamo svoje življenje? Proč s tem neumnim strahom pred antantno komisijo! Saj živimo na lastni zemlli in delamo samo to, kar je naša pravica, ki nam je ne sme to ne more kratiti noben član antantne komisije in če se mu Celovec še tako dopade. Vzemimo si za sebe jed n ako svobodo v vsakem ozira kakor so sl Jo vzeli Nemci v coni B. Ne plašimo In ne odbijajmo naših ljudi s hlapčevstvom to strahopetnostjo. Ivan Deržič: Brezglavost Nova koncentracijska vlada Je rešila kot eno prvih točk povišanje dohodkov javnim nameščencem za 25%. Kako v resnici izgleda to povišanje, so časopisi le pojasnili- Da je za vse javne nameščence direktno Žaljivo, Je jasno za vsakega, ki še hoče biti človek. Ravnotako ve vsak Jugoslovanski železničar, da s sedanjimi prejemki ne more živeti. A vendar za železničarje ministrski svet v tisti seji ni sklepal ničesar, ker se še vedno vrše pogajanja mod ministrstvom saobračaja in zastopniki že-lezničarstva. Pred par dnevi pa je izšel ukaz direkcije Zagreb, da so za junij dovoljeni isti poviški za držav-nožeiezničarje kakor za javne nameščence. Bog zna ali imamo v ministrstvih in med narodnimi predstavniki še hud! z človeško pametjo, aii pa so to nadljudje — torej nestvori' Da Je cela naša uprava v vseh panogah v popolnem razsulu, občutimo dnevno. Višek brežglavnosti pa predstavljajo razmere na naših železnicah. Vsi narodni predstavniki so si edini, da ga je prvi minister sa-obračaja strahovito polomil. Pa vsaj to zavest ima, da so njegovi nasledniki istega kova in ga lomijo še hujel Strankarstvo Je rodilo zvani pakt s komunisti s strani ministrov Draško-viča In Kristana. Ko Je ta pakt dr. Korošec ovrgel, so komunisti zapovedali stavko in prišlo je do groznega poloma, posebno pri nas na Slovenskem. Minister dr. Korošec je dal obljubo, da se takoj po končan! stavki začneio pogajanja za enotno pragmatik o in enotne plače, da se sedanjemu kaosu naredi konec. Pogajanja še vedno trpe to bodejo najbrže trpela še nekaj tednov, potem pa ostala brez uspeha. ?.e ponovno in mesec za mesecem Jugoslovanski železničarji zahtevajo tako od ministrov kakor od. narodnih predstavnikov, da naj se vendar začne smoticno delati na sanaciji železnic. Pred letom dni organi ministrstva saobračaja niso Imeli pregleda, niti o številu osohja, danes so še na slabšem; tudi sedaj še ministrstvo nima nič konkretnega, še danes vodi ministrstvo minister — politik brez zadostnega števila vmiranih strokovnjakov k 2 načelnikoma za 7 oddelkov. Osnutek pragmatike se meče iz ene miznice v drugo, nazadnje ad akta. Ljudje zunaj po progah pa stradajo, delajo službo, preklinjajo to se gredo komuniste. K pogajanjem z zastopniki uslužbencev se delegirajo organi posameznih direkcij brez vsakih konkretnih predlogov, brez vs*-cega poznanja materije, ki se obravnava, v ministrstvu samem pa ni človeka. ki bi obvladal celo snov in daj pravo smer in potrebno iniciativo. Po vseh progah vlada direktna anarhija. Ukaz za ukazom prihaja in postavlja prejšnega na glavo. Najhuje so pri tem prizadeti naši slovenski državnoželezničarji, ki so na hrvatskih progah. Tl so brezpravna raja. brez stanovanj brez hran©, brez denarja na milost tn nemilost izdani v roke raznim mažarom in ma-žaronom. Pri svoječasnem razpustu ljubljanskega ravnateljstva so se baja določile natančne točke, med drugimi tudi, da vlada v 3 mesecih preskrbi stanovanja za uslužbence, ki gredo na Hrvatsko. Do sedaj se ni storilo nič, prav nič. Niti najmanjše barake ni država postavila v Zagrebu, da tam namesti slovenske držav-noželezničarje. Vse prošnje so bile zaman. Imeli smo ministre demokrata dva, namestnika sociialdemokrata, sedaj krščanskega soeijalca, — nobeden ni storil nič pozitivnega. Imamo poslance, stranke, vse jo pasivno in ne stori prav nič. Minister saobračaja da slovesne obljube, da hode to 'n to ukrenil In storil, da bode predložil to in to ministrskemu svetu šele potem, ko s« sporazume z zastopniki osebja, a zgodi se ravno obratno, med pogajanji izide ferman in konec. Ali res ni pomoči? Po Ljubljani, Zagrebu, Sarajevu In tudi drugod postopajo narodnf predstavniki, razn! ministri se vozijo v Informativne * vrhe okoli. Pri tem potovanju sl nat primer minister za konstituanto da referfroti od kakega upravitelja carine — gotovo o novem osnutku ustave! Ali res vsi ti ministri in narodni predstavniki hote ugonabljalo državo In celokupen Jugoslovanski narod, ali ni mogoče preprečiti, da nas ta brez-plavnost takozvanih vodlhtfh mož v resnici ne ugonobi? .JUGOSLOVANSKI OBRTNIKI NA KOROŠKO! Ako zamore stanovska, nepolitična obrtniška organizacija skupnosti naše države kaj doprinesti, Je Ista tudi dolžnost da to stori. V pomembnih dnevih, ki se bližajo Koroški ima organizirano obrtništvo kot državotvoren stan najiepšo priliko, da napravi skupen Izlet za časa 3 praznikov (27., 28., 29. junija 1920.) Pokaže naj tovarišem onkraj Karavank moč In ponos organizacije, da želi skupnega delovanja za stanovsko korist tei za moč in dobrobit vseh naših državljanov, da hoče raztegniti organizacijo v najzapadnejšl dd naše Jugoslavije, kjer čaka obrtništva še lepa prihodnost, ako ne bode zaspano. Kot zavedni Slovani ne sme se od tujezemstva podjarmiti pustiti, pokazati moramo v zadnjem trenotku vso svojo agilnost jn požrtvovalnost za koroške brate. DR. K. DOBIDA: XVII. umetnostma rai-«t*va v Jakopičevem paviljonu. (Konec.) Pri nas yzornflsov ni mogel najti Ali ie Krali sam dožVei in preživel vsa ta velika vprašanja, ki gibljejo umetniški globus v njega tečajih, ali Jih je tudi prebolel to razrešil v svoji notranjosti, ali jih pozna samo iz knjig? Kako jih ie našel to kdaj, te rezultate, ko bi po vseh dosedanjih izkušnjah mogel komaj poznati elemente tiste narave, katere poslednja razodetja formulira s tako prešerno roko? Pa bodi temu kakor že — eno je gotovo, da Je v tem mladem človeku velika privlačna sila, kakršno more izžarevati samo popolna, v sebi zaključena osebnost m ki se je ne more obraniti tudi opazovalec, ki ne bo našel v njegovih skulpturah onega, kar je iskal v njih. V obeh reliefih »Tužnl rod« In »Adamovi otroci« Igrate gradi v prostoru svoje figure, ki n o take, kakršni so živi ljudje navadno, vendar u!č manj žive to resnične, Skoro se t! zdi, da zanj ni Več tehniških težfcoč, ne meJS njegovemu izrazu, Maai u^atla lesena pla- stika »Zločiu«, ki v svoji preveč poostreni izumetničeni ideji učinkuj? nenaravno to kljub navidezno globoki zasnovi, skoro naivno. S tem delom se je A. Kralj preveč približal tisti opasni meji, preko katere upodabljajoča umetnost ne sega. Najboljši njegov relief je »Na begu«, harmonična skupina v mehkem valovanju stiliziranih linij m slikovita v primitivnem razpoloženju. Obraz Marijin v »Ozna-uenju« je poln drastične mistike, ki Je tudi »Sv. Anton«, ki pridivuie ribam, ne pogreša. Stari motiv »Samsona to Daltte«, j« zgrajen s tako realistično poantfcrano vehemenco, da v svoji strašni odkritosti navda človeka skoro s čustvoin pritajene groze. Cisto diamentralen je značaj kiparja V. Kosa. če Je Kraljema model nepotreben, samo sredstvo za izražanje tvanscedentainih podob, je KosM narava še nedosežni vzor. Samo da mu je zaenkrat cilj narava, gledana skozi akademijska očala, kajti do direktnega opazovanja ta do poglobitve naravnost vanjo še ni prodrl, Pri njea* se še borita naučeni stil ih lastna nezanesljiva percepcija. »Spoznanje.! je v kontnsi dobro, vendar ni kiparsko,' t J. telesno opazovano delo; boljše Ja v izrazu ženskega telesa. »TragecH-*p« si lahko mislimo v vsakem poljubnem materilaiu. , Mladi Ivan Povfrek je odšel, pred- ’ no ie pokazal vse svoje zmožnosti. Ta »Evlca« Je preneznatna igračka, da bi sl 3tvorill sodbo o njem. če j« v zapuščini kaj resnejših del, naj se razstavijo o priliki. Če bi hoteli sestaviti bilanco našo današnje upodabljajoče umetnosti ra podlagi te razstave, bi prišli do spoznanja. oHe zunaj mašili ozkih meja. Kaj bo iz njih, je skrito v temini bodočnosti. Upamo pa to žefiraa, da bo prihodnjo«* vw njihov«-. % to Rufiu anpBtftire (ptmaumo Kranjska zveza obrtnih zadrug v Ljubljani ravno tako Štajerska obrtna zveze ln pa občeslovaško obrtno društvo ▼ Celju dna 27. iunffc 1920 (nedelja) prv! Jugoslovanski obrtniški tabor na Koroškem. Vozila bodeta dva posebna vlaka iz Ljubljane in Celja po znižanjih cenah. Obrtniške zadruge in posamezniki naj začno takoj najintenzivneje agitirati za Častno vdeležbo ter sporeče približno število izletnikov na deSefno zvezo kranjjsl 'h obrtnih zadrug v Uit h’ \ Be!ežke. Oklic generala Brusiiova na ruska častnike Izven mej sovjetske repu-« bilke. General Brusilov, sedanji vodite^ sovjetskih armad proti Poljski, je izdal na vse izven sovjetske Rusije nahajajoče se ruske častnike oklic, katerega so podpisali vsi člani vrhovnega vojnega vodstva. Oklic poživlja oficirje, ki so kdaj služili v ruski voj-fki, naj pozabijo na žalitve, ter naj se prostovoljno prijavijo v rdečo armado. Brusilov apelira na dobro voljo vseh bivših častnikov, ter jih roti, naj pozabijo na egoizem ter naj žr« tvujejo svoje vojaške izkustve v korist ogroženi domovini. j Petkova seja narodnega predstavništva. LDU Beograd, 4. Jun Ja. 95. redni sestanek začasnega narodnega predstavništva ie otvoril podpredsednik dr. Ribar ob pol 6. popoldne. Po dovršenih formalnostih je bila izvedena razdelitev v sekcije, nakar Je podpredsednik dr. Ribar zaključil sejo ob pol 7. to odredil prihodnjo za pondeliek ob 4. popoldne z istim dnevnim redom. Rekonstrukcija pokrajinskih vlad. LDU Beograd, 5. junija. Včeraj so se začela med ministri demokratske in parlamentarne zajednice pogajanja o rekonstrukciji pokrajinskih vlad ta modifikaciji zakona za občinske volitve v Sloveniji. Pogajanja so še v teku. Promocija S. VVatsona na zagrebškem vseučilišču. •Magreb, 5. junija. Izvirno poročilo.) Danes se Je vi šila na zagrebškem vseučilišču promocija Setona VVatsona za častnega člana zagrebške univerze. Promociji le prisostvovalo Jugoslavifa, mnogo dijaštva. Govorila sta rektor Polič in VVatson (v hrvatskem Je« zikn). Promocijo je izvršil dr. Šišlč, Ljubljansko univerzo ie pri tem svečanem aktu zastopal dr. Hadži, ki }t tudi imel nagovor v hrvaščini. • E vakuacija Pečuha to okolice. Za-grebška »Narodna Politika« poroča, da bi se morala 4.1.1. začeti evakuacija Pečuha, ter onega dela garanje, ki bi glasom mirovne pogodbe imela pripasti Madžarski. Madžarota bi 0-stala mesta Mohač, Vilanj in Sikloš, nam pa Dardar z okolico, ter Pekna-rm.v.ar z ime 1 jem in tvomico bivšega nadvojvode Friderika. Da se izpraznitev teh krajev Izvrši po načrtu, se mude v Pečubu antantina komisija ter več odposlancev Jugoslavije. Osiješko mestno zastopstvo ;t vsled pridržka, s katerim so položili komunisti prisego, razpuščeno. Posle, ki spadajo v njegov delokrog je pre vzel vladni komisar, ki razpiše takoj nove občinske volitve. Zagrebška mestna aprovlzacija A znižala cene za moko vseh vrst. Razna poročlSa. Rosko-Italljanska pogajanja. LDU Kodanj, 4. junija. V Stock-nolm j© prispela italijansko socialistično odposlanstvo, ki potuje v Rusijo, kjer se bo pogajalo s sovjetsko ylado o možnosti trgovske zveze med Italijo ta Rusijo. Rusko angleška pogajanja. LDU London, 5. junija. »Manchester Guardian" poroča: Lk>yd George se snide v.pondeijek s'Kraa-sinora, ko bo ta od ruske sovjetske vlade dosegel zahtevane garancije glede izpusta ujetnikov, glede politične propagande in Intervencije v angleških posestvih. Nemško-italijansld spopad. Berlin, 5. Junija. (Izvirno poročilo). V Allensteinu Je prišlo do pretepa med nekim italijanskim to nemškim vojakom, ker Je Italijan nadlegoval dekle Nemca. V pretep so se vmešali samoumevno tudi tovariši obeh vojakov, tako, da Je nastala prava tvhka, v kateri se je tudi streljalo. En Italijan Je mrtev, ranjenih Je na obeh straneh po več. j Mir je naredil šele oddelek angleškega vojaštva. * Triumf a tor Musa. Kakor smo 4« poročali, ie bil vsied politične amnestije na Č.eškem tik pred začetkom svojega procesa izpuščen iz zapora znani voditelj čeških komunistov Murn, Ko se je vrnil Muna v ponedeljek v Kladno, mu je priredilo mesto naravnost triumfalen sprejem, Delavd iz mesta to okolice so ga dočakali s slavoloki, venci to zastavami, deklice so ga obsule s šopki to cvetlicami. Mestni župan ga Je slavnostno pozdravil. Muna se j© zahvalil v govoru, v katerem je napadal vlado in socijaliste. ter končaj z grožnjo, da bosta Tušar in Klofač kmalu v ječah kakor ta bil sedaj on. Umesna država se stvori med so vjetsko Rusijo to Japonska Obsegata bo zabajkalsko to amursko pokrajino ter otok Sahalin to polu otok Kamčatka Za našega poslanika pri potisk! vladi Je imenovan g. Simič, ki Je bfl te dni sprejet od vrhovnega načelnika poljske republike v svečani avdL tatici, Gospodarstvo. Borza. Zagreb. 15. junija. Dolarji 75-76, avstrijske krone 53-63. čehoslovašfce krone 200-210, angleški funti 3a40-0. francoski franki 655-665, nemške marke 235-238. italijanske lire 410-0, LDU Beograd, 4. junija Dinarji v zlatu 22.70-22.80, angleški funti 0-80.70, francoski franki 130-134, dolarji 16.95-17.50, čehoslovaške krone 57-62, nemške marke 60-61, bolgarski levi 41-43, avstrijske krone 0-16. Dunaj, 5. junija. (Izvirno poročila) Lira 10.30, češka krona 3 70, dolar 176-179. Na borzi ta vladalo veliko mrtvilo, vsled negotovosti o izidu Ju-trajšnih volitev v Nemčiji. Čarih, 5. Junija. (Izvirno poročilo.) Devize: Berlin 14.50; Milan 3C.25, Dunaj 4.15. • -t- Načrt za pocenitev oblek« to čevljev. Načelnik beograjskega gospodarskega oddelka vojnega ministrstva Stan oje Ristič Je Izdelal načrt s katerim predlaga mobilizacijo naše industrije za izdelovanje ljudske obleke to obuvala. Načrt ta predložen vladi. Glasom tega načrta bi morale tvomice dvjati na državni račun, tar M država pokrito vse stroške produkcije. Tovarnarji bi vodili samo tMmično stran podjetij. Na ta način H bik v. kraticam la poceni s obleke ta obuvalom preskrbljena v državi vojska in ljudstvo. + Domača industrija perila na Hrvatskem. Domača industrija perila na Hrvatskem se je že tako razvila, da laHco zadosti vsem domačim potrebam. Mehanične tvornice za perilo obstoje v Zagrebu, Karlovcu, Os jeku in Brcclu. Zagrebška tvor-nlca gradi sedaj veliko Čistilnico Ie pralnico za perilo. Stavba bo stala več milijonov kron. •f Emisija novih ruskih novčeme. Sovjetska vlada v Rusiji se je odloči« la izdati nove bankovce po 50, 100, 500, 1000 ln 5000 rubljev, v skupni vrednosti 65 mti. rubljev. Ti bankovci bi imeli večjo vrednost od carskih, Kereoskijevih in sovjetskih rabljev. Kot metalnega kritja za nove bankovce, se bo sovjetska vlada poshi-žila platine s katero razpolaga. « 4- Emancipacija angleške bomba-tod:«*:trite od K*,?. maja le še igral v Smrti carja Pavla«. ~ Poizvedba. Podpisana prijazno prosi, »ko bi bilo komu kaj znano o ufoch Franca Višnerja, ki ic služil pri 20. lovskem bataljonu, II. stot., vojna pošta 613 in zadnjikrat pisal dne 15. oktobra 1918, daj Ji to naznani- Naslov: Marija Višner, Tremerje št 21, pošta Laško. -- Konjska tatvioa. Nekemu posestniku v Dobrovi je bil včeraj ponoči iz hleva odpeljan 16.COO K vreden, :-4 pesti visok konj-rjavec. Sled vodi proti Ljubliani. Ljubljana. =c< Predsednik Jugoslovanske komisije za koroški plebiscit dr. Jovan Cvijlč, rektor beogradskega vseučilišča, »e ie mudil te dni v Ljubljani. Včeraj se je odpelial v spremstvu predsednika deželne vlade dr. Brejca m Koroško. Ogledal si bo našo plebiscitno cono, potem na se bo napotil v Celovec, kjer bo sedež mednarodne plebiscitne komisije. — V Ljubljana se !e vrnil g. polkovnik Janko Vukasovič, ki je Ml lanskega leta premeščen v Valjevo. O. Vukusovič ostane stalno v Ljubljani. K = Čudno postopanje. Prejeli smo: V Ljubljani se nabirajo po cestah in javnih lokalih prispevki v različne plemenite namen«; to ie lepo tu koristno. Toda zadnjič mi ponudi znanec v banki pola, na katero s« podpisujejo doneska z* častno darilo gospodu ravnatelju Rukavini. Začudil sem se. Da bi se smelo zan* tekom dveh pičlih mesecev dvakrat med javnostjo nabirati, za to bi moral biti mož ali izredno zaslužen, ali Izredno pomoči potreben- O izrednih zaslugah nam ril nič znano. Da bi bil posebno podpore potreben, tudi ni verjetno; zdi se narobe, da ie gospod ravnatelj eden izmed maloštevilnih mož ra slovenskem teritoriju, ki se Jim glasba zelo dobro izplača. Motiv teva nabiranja bo toraj drugačen in bojim se. da ni povsem odkrit. Zdi se mi namreč, da obstoji klika, ki bi rada s tem. da prijazno Izsiljuje občinstvu podpise in prispevke sugerD rala darovalcem misel (na katero naj‘ brie sami ne bi prišli) da sq obču-dovatelji g. Rukavine; njih zgled naj potegne kolikor mogoče mnogo p<>-i STiemovalcev za sabo: tistim pa. ki bf nstah trdovrai-ii, nat se vzbudi občutek. da je velik del občinstva zadovoljen z ravnateljem in konečno naj bi Mii podpisi, darila, venci itd. še v očeh merodajnih oblasti nadomestek za strokovno kvalifikacijo ravnatelja. Skratka: ta kolekta, for-sirana v času ko so imeli Ljubljančani posebno malo prilike občudovati tr. Rukavino, dela nezdrav utis; Izgleda skoro kakor poskus tnistifi-kadjo Javnega mnenja in ne dela posebne časti neznanemu iniciatorju, ki uživa ugodnost, da razpolaga z državnim uradnim slugom pri razvijanju svoje privatne velikodušnosti. Posebnega komentarja menda nada-le ni potreba. = Izlet ijtiblfanske sokolske župe. V nedelio. dne 6. Junija 1920 Je delni župni zlet v Notr anje Gorice pri Brezovici, kjer obhaja tamošnfl »Sokol« svojo 10-letnico. h Ljubljane odhaja posebni vlak. Odhod Jz Ljubljane — glavni kolodvor točno ob 3. nri pop., , povratek ob 9. zvečer. Zbirališče i članov ljubljanskega Sokola Jn Soko- la y Šiški ob polu d. uri na glavnem kolodvoru. Sokola lz Viča in Vrtalk« se odpeljeta z vozovi. Telovadne točko: L Članstvo — Jugoslovanske proste vale in orodna telovadba ie-branilt vrst 2. Telovadci ljubljanskega Sokola: Naprej in boks. 3. Članico — praške zletne vaje. 4. Naraščaj — moške proste vaje za naraščaj. Po javnj telovadbi se vrši veselica »a vrtu g. Palička. Pri telovadnih točkah in pri veselici sodeluje vojaška godba. Vlak se ustavi tik telovadišča. = Tajništvo Sokola L vabi bratsko članstvo da ustmeno ali z dopisnico prijavi udeležbo za izlet v Višnjo goro (20. junija) v kroju ali civiJ do 10. junija. Tudi naročila z-a Sokolski Župni Vestnik se sprejemajo. — Korošci v Ljubljani. Za koncert koroške mladine mladinskega zbora državne meščanske šole iz Borovelj se bodo od poodcljka naprej prodajale vstopnice v trafiki v Prešernovi ulici. Koncert se bo vršil v soboto, 12- Junija v Unionski dvorani. Pevski zbor bo izvajal koroške nar. pesmi. Sodelovalo bo tudi orkestralno društvo »Glasbene Matice«. Mislimo. da ne bo treba ljubljanskem« občinstvu razlagati, kaj je njegova dolžnost. — Ustanovni občo! zbor LjnW|. podružnice .Jugoslovanske Matice se vrši v nedeljo, dne 20. junija 1920. — Dnevni red, kraj glasovanja in druge podrobnosti se sporeče pravočauo. Pripravljalni odbor. — Dr. Josip Pogačnik je imenovan za primarija na odseku ušesnih, nosnih in vratnih bolezni v ljubljanski državni bolniki. = Zgubil se le v nedelio. dne 30. 'maja na poti od Most do diikališča zlat obesek z verižico, z dvema slikama. Ker le obesek spominske vrednosti. se naproša pošten najditelj, da ga odda proti dobri nagrani v uprav-ništvu »Jugoslavije«, Marijin trg 8, Ljubljana. = Danes bi vsako nedelio bi praznik koncert z godbo, petjem bi plesom pri Transu na. Giincah, vrši se ob vsak eni vremenu, v slučaju j slabega vremena v notranjih prosto-! rib. Začetek ob 5. url popoldne, — Vstopnina 2 kroni. — 843 Ljubljanska porota. Pet mladih verlžnlkov v kriminal. »Verižnik in tat je ena oseba, kar ! so dokazale razprave pred poroto« f je omenil včeraj predsednik porotuv-I ga sodišča nadsvetnik Vedrenjak te-| kom porotne razprave proti mladim • verižnikom iti tatovom, ki so se pre-! življali izključno s samimi tatvinami, j Po hatelib in koncertih, po trafikah in kolodovorih so razpredli svoje ta- is glavne trafike dre bali tobaka v vrednosti 3600 K. Vid trije tatvino odkrito priznavajo. Zmagoslav Sivlc pripoveduje porotnikom čisto mimo, kako Je pričel svojo karjjero. kako se je seznanil s tovarišema ta kako so kradli. Ko je bil lansko leto v decembru obsojen na osem mesecev ječe, je pobegnil iz zapora, ker so mu drugi govorili, da bo za ostale tatvini" de »še mnogo fasal«. Potepal se Je okoH do 3. marca 1.1 Tega dne je ukradel pri Križu eno kolo. O tem pravi: »Kolo sem videi, v sedel sem se nanj in odpelial.« Bil pa je aretiran. Nato so prišli na sled vsem tatvinam. Drugoobtoženi France Svolj-šak je dolgo časa fungiral kot Amor-iev mali postiljon. Nosil je pisma neke Ljubljančanke v Logatec nekemu italijanskemu oficirja. Pot je izrabljaj tudi za tihotapljenje tobaka. Priznava vse tatvine. Nekoč je ukradel ra nekem koncertu u Unionu neki gospe) denarnico s 120 K. Svoljšak Je že zgodaj pričel svojo tatinsko kari-tero. V nežni mladosti Je v Škofji T oki kradel kokoši, ki jih je — lovil na »šnago«. Porotno sodišče Je obsodilo: Zmagoslava Slvlca na dve leti, Franceta Svolfšaka na poldrago teto in Antona Ravnika na eno Ho težke Ječe. Porotne razprave traiajo še do druge sobote Kakor smo informirani, se bo slučai Gorjanec prihodnji teden ponovno obravnav«!. ________________ Aprovizacija. Pšenični zdrob za otroke do tretjega leta se bo oddajal za mesee 1 junij leto« v rnestni prodajalni na Poljanski oestj št. 15 od srede 9. junija naprej in sicer dobi štev. 1 do 400 dne 9., Stev. 401 do 800 dne 10., štev, 801 do 1200 dne 11., štev. 1201 do 1600 dne 12.. štev. 1601 do 2000 dne 14„ štev. 2001 do 2400 dne 15., štev. 2401 do konca dne 16. Junija. Kilogram zdroba stane 10 kron. Splošna gospodarske zadruga za Slovenijo v Ljubljani, naznanja svojim članom, da se prične v posideljek dne 7. junija nova razdelitev moke in vseh drugih živil. Moka in vsi mlev-ski izdelki se delijo v poljubni množini brez vrstnega reda. Za vsa druga živila vrija vrstni red in sicer od 7. do 14. junija vsaki dan 200 številk, od 15. junija dalje brez vrstnega reda. Šport in turi stika. Slovan :Germaiita 4:1 (2:0). Tekma med »Slovanom« In graško »Germa ni jo« dne 4. t. m, se je vršila ob deževnem vremenu. Vkljub temu pa se je igrala ves čas v živahnem tem- metrovk proti »Germanij!« je spre« menil »Slovan« le eno v gol. — Sod* Btk g. Cernovic. Ilirija r«z.-Sparta. Daues ob 18. uri na športnem prostoru pred drž-kolodvorom nogometna tekma med rezervo »Ilirijo« in »Sparto«. Novo-osnovana »Sparta« je simpatično, razmeroma trenirano moštvo ki ut egne biti »Iliriji« opasen nasprotnik. — Vstopnina običajna. K. Današnja nogometna tekma se začne ob 18. uri in ne, kakor je bilo objavljeno, ob 19. uri. K. ~ Gledališče. REPERTOAR SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA. Drama: Nedelja 6. jan. Pritožne bukve. C. Ponedeljek 7. jun. Dvoboj. A, Torek 8. jun. Pohujšanje v dokui Šen t florjanski D. Sreda 9. jun. Dvoboj. B. Četrtek 10. jun. Pritožne bukve. 2 Opera: Nedelja 6. jun. Vesele žene vind* sorske. D. Ponedeljok 7. Jun. zaprto. Torek, 8. Jan. Pagliacd, Les Syl-phldes. E. Sreda 9. jun. Vesele Žene vind-sorske« A. Četrtek 10. H Trovatore. C. Iz pisarn« dramskega gledališča, Pri reprizi »Dvoboj«, ki »e vprizori v ponedeljek t. i- 7. t. m. igra vlogo »Vojvodinje de Chailles« članica o-pernega gledališču gospa OžegovHL Književnost umetnost. m Koroška vigred. Narodni svet z« Koroško v Velikovcu je izdal in zalo« žil Čitanko za koroške Slovence, ki bo koroškim bratom dobrodošla posebno ▼ sedanjem časi, ko ni drugih knjig pri rokah Knjiga prinaša sestavke v vezani in nevezani besedi* ter je primerna za mladino in za prt-prosto ljudstva Cen« izvoda je 5 K. Naroča se naravnost pri Narodnem svetu za Koroško v Velikovcu. . _ _________ pu in je v marsikaterem oziru nad- tinsko delovanje. Živeli so razsipno in ] krtljevala igro prejšnjih dveh dni. — veselo. Stanovali so v hotelih, kadar »Germanija« Je tudi v tretji tekmi pa im je bila usoda nemila, tudi ro šupali In hlevih. Trojica teh nebog-Ijencev sedi na zatožni klopi ljubljanske porote. Tekom zadnjih mesecev lanskega leta so se pojavile številne tatvine, katere so izvedli 1 dietni Zmagoslav Sivic, 181etni France Svoljšak In 17Ietn4 Anton Ravnik. Tvorili so dobro organizirano tatinsko družbo. Pokradli so raznih stvari za prilično 20.000 K. Najzanimiveje« Je bila tatvina v hotelu »Tivoli«, od koder so bffl dvema bosanskima muslimanoma odnesi! vse kovček e z obleko in perilom v vrednosti 6000 K, Muslimana sta ostala popolnoma naga. Dalje ie Zmagoslav Šivic odnesel Ohranila svoj simpatični nastop, fair-igro in neomahljivo voljo do uspeha. — »Slovan« more šteti to igro med svoje najboljše tekme. Vztrajnost, sigurno ustavljanje žoge in precizna kombinacija brez običajnega brezglavega igranja po zraku so nat prinesli zasluženo zmago. »Slovan« Ima momenta no precej izravnano moštvo, v katerem pa Je cela desna stran nekoliko močnejša od leve. Iz tekme proti »Germani#« ie omeniti tudi zlasti srednjega in desnega krilca, srednjega napadalca oziroma sploh desno stran napadalne vrste. Obramba se Je izkazala zopet kot zanesljiva, — Kot! '9:2 v prid »Slovanu«. Od 3 enajst- Drobiž. * Dnevnik za otroke v Franciji, Na zborovanju v Toursu je sklenil« skupina francoskih učiteljev in učit«* ijic, da začne izdajati dnevnik za otroke. Dnevnik bo goid literatura (pesmi, pripovedke iz biografije s 4* kacri), ter znanstvo (iznajdbe, zgodovino. zemljepis iu pot;.s ise, umetnost, ki bi bila v nekem oziru muzej za otroke, ter glasbo z enostavnimi noiami, humoristiko in karikature. Posebna rubrika bi bila na razpolago otroškim sotrudnikom. * NadJonaHzacija otrok v Franci* E Po nekem načrtu bi ostal francoski otroci prt vtariših poslej samo de svojega osmega leta starosti. Pozneje bi prevzela od roditeljev otroke država, ki bi Jih tudi vzgajala. Rodite* Ki n« bi imeli pravice, da soodločajo o bodočem poklicu svojih otrok. Mladina bi pohajala skupno šolo do 14, leta, o nadaljuj smeri njihove vzgoje, ki naj bi bila ali intelektualna aB profesionalna, bi odločala država. Stroška za vzgojo In izobrazbo bi seveda krila država sama- IzdaJatelj in odg. urednik A. Pesek Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani. Proda se: Fffiša z vrtom v Sp. Alki m proda. Naslov v upravnlštvu. S51 HlHa naprodaj v Sp. šiikl, naslov pove upravništva 860 Oliiiorir Ogleda se v gostilni n!8ka ulica 4, Ljubljana. FHc«el“ se proda KRANJC, Križev- 847 Prodam moiko dobro obleko iz piedvolnega blaga kron. Naslov v upravnlštvu. ohranjeno 1200 846 Prvovrstna imalSba novega stroja, za Jugoslavijo velikanskega pomena. Stroj je že nekaj mesecev v vpo-rabi ter se je izborno obnese! se ceno proda. Navodila ta konstrukcijske riibe dostavim kompletno. Stroj u lahko takoj ogleda. Ing. Visatak, Laška 846 18asa ob železnici na prraiaj, Ponudbe na E. WUTSCHER, St. Jernej, Dolenjsko. »62 Pri m a rožen« braiao od- mah za dobiti. Paromliu, Zagreb. 835 M i Atilam KKrnitura, mlatilnica 600 mm Široka t dvojnim čiščenjem žiia in n« ko'is;: za prestavo. Moten nn oencia 4 konj. sile, 210 tur v 1 min,, debro !doč. Razve« tega ra*-lične mlatilnice, vitelje, kosilnice ta sajbe nn jermen. Ima za oddati L PFEI-FER, tov, strojev, Hoče (Maribor). 806 Proda se popolnoma nova, moderna temnomodra ohleka za *rednjeveliko postavo. Vrhutega h I n J?tega blaga Vse skupaj za K 1.100 —. Ogleda se lahko od 11. me naprej. — OradiSče «. 24, leve vrata. 853 P«KM 6 krat pov., posebno Inbak (ca 265 g) za 2SM K ter novt takasti čevlji it 48 n 500 K. Naslov v upravi. sume na manlkiraule se apr^mt takoj. Brivski salon, kotaf Malnar, Bled. 856 urarsko obrt se Iščeta. Več pov« uprav. »o pridna ta poštena »«t»a-rlea in Rlu>.kli>|n za vsa hiSna del«. Proti dobri hrani In plači v trg. hišo. Istotam ae spndme At ritja us dom s« šivanje perila takoj. Mariov povo DpravniStvo Jugoslavije. Pasne: Iščem sobo s posebnim vl.p-dom za takoj ali pa ua 1. jtmij. Plačam dobre. Ceni en e, ponore na) se p* Ujelo na upravništvo Jugoslavije pod lih« »Miren gospod*. 854 Slnlbe Iščem kod poslorodja B» angl, sploh pri lesni trgovini in gozdni manlpuiadjt. Sem popolnoma velč te stroke in imam tozadevno Izpričevalo. Naslov pov« uprava 863 Vino predaje svaku kollčinn ADOLF WE?3S, Ztatar-Blshlca, Hrvatsko. Prodam 804 sede držeče približno 40.000 litrov (od 40-800 litrov). Sodi so ii hrastovi n«. RUDOLF SIFKO, Maribor, Kolodvorska ulica S. 842 Službe išče mizarski pomoč-« nitk I vrste, samostojen, s svojim orodjem, želi priti za hišnega mizarja. — Ponudbe pod .Zanesljiv 40c na oprav-alčtvo .Jugoslavije*. 861 Prodam prvovrstne hstadn« iu todntrljflM delniee, Ponudbe na ubravo ^Jugoslavije*. 341 Kpalaa soka t 2 poateT, - noč. oms'!. 2 omari, 1 miza, 8 start, 1 kub. kredenca 1 mtza temno orehovo kraieno novo se preda v Droboljah OL S, postaja Btafe, KoroiSko. S36 Kupi se: Kupim rabljen ali rm »troj sa rezanje maoufaV-tumlh vzorcev. Po nudbe na Anončui zavod, Drago Bcsc-ljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr. A 761 Tigonkl »etrudulk jneiau« stroke starejša dobro verzirsn* moč spremeniti službo v kako večjo trgovino kot Prva mo3 ali Skladiščnik. Nastopi lahko 15. julija. Conjeos »o* nv-ibe se prod pod ,žMert>i8« moS 1820* M Anonini uvod A. Matelič Ljubljana. 1 <>00 K nagrade dobi kdor preskrbi mirni stranki 2 oseb stanovanje. ~ Ko^dm tndt hištao v mestu ah ofeo-1mL Naslov pove uf». Jugoslavije. 8W Zaradi druHuflrih rasmer dam v najem malo irgovino na deželi aH samski oseb!, m pa takoBoema brez otrok. Naslov v upravi. 864, ...... - - - IŠTis kleparska pomočnika dob« delevca, posebno za stavbena dela sprtj.aem Moj v trajno delo. — Fr. Talker, klepar v Celju. 845 Popoplnoma nova, krasno vsssna »t« Starkitrontechnik od prot WHb. Blscan, dve knjigi, 980 strani, 1060 ritk «« ssamenla za 6 vt.tsreke •časnlflse ail druge boljše ju gori. roemke. Pismene ponudba pod „F. Kr., počtr.l predal S8. 855 Kupi ar dobro ohranjen «tr«Altl Toslček, Naslov por« Anončid zavod Drtgf. Beseljtk, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 5. 882 FranUega sčauea sprefmam. Fr. Kotama«, esstr v Ptuj«, Krater« ulica. 3)6 šštata h« dve prvovrstni tlviljl katere ste zmožne samostojno delati. ReflekUra se na najboljše mo«. Poizve st! .Modni galon AMALIJA ZAJEC, Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/1. 837 iHleURcntaa, trgovsko bobca-žeaa gospa 88 lot, govori In »Ho per-fektw» slovensko, neia&ko, hrvatako, razume dosti italljnasko, Iclt ičopitl Lot dmžabnies v kako trgovsko podjetje, gre tudi kot vodiidjioa; sploh t5co sjej primernega prostora. Na rn-poiago J50 000, K Pisma nn apravo lem lista ix>d Štev. VSOHOO. 887 Papir za cigarete Abadta, Sanum, Ootub, Onb, Olfoman, vsakovrstne stročnice, pefstal vosek in konccptnl papir priporoča uh debelo: „UBANUS“ pspirnJca, Ljubljana Žetim kot kompaBjon v trgovino, re»tevTacy0> v fcuvamoali kakšno dni go pod! »tja, kjer M osebno sodeloval z kapitalom 20.000 5, Ponudb« n« uprav n v« glisto aia vije* pod JKoiapanJ ob“ 866 NAZNANILO. Čast ml je naznaniti cen j. občinstvu k Mu ribona in okolice da eem z junijem t. L zopet otvorfi manufake. trgovino V Gosposki Vl. il 11 (hita g- Franget-e), V upanju, da bom vžival tudi nadalje zaupanj« svojih cenjenih odjemalcev se priporoča 1 FeHx Škrabi. n*9 ■ »sie^mvevpa* ■gvi^VHaevtsvMvvpeHettetisvveflitjMrvvBBVvj X BEE *E ■VVVVroet' p Angleško sukno č*egantni vzorci za gospode: kakor za modne, športne* faketne in smoking obleke. Prva kranltka razpoitUalna Mubljctita. dvorni Iris« IJubljana:« S iastrd nabrežje 5. TDOCCCh m OCDDCEnDCODWE,R t f t Na novo IzSel: T ? 7 S dvokrilna, jako lepo izdelana, 8® proda, Ravnotam se odda tudi železne, ognja, In vioroa varne, denarne blagajn^ ble-gajne zs knjige in dokumente v vaeh velikostih in oblikah v najsolid. izdelavi. IjilUmlta Magajn F. Scbeii, Maribor, Rorožka L 31. ° za pomlad in poletje, | mladinski n g album, ter vsi kroji ?rl tvrdki g B J«. RANTU1, I.JnblJana Marijin trg 3. g a Oiavno zastopstvo za Jugoslavijo, n pod slijedečim nvjetima: 1. Prigodpm upisa dionica, koje če glasiti na donoeioca imade se uptatiti odmah n goto-vom 30% nominalue vrijednosti dionice t j, K 300 po komadu, a osim toga za pokriče ute-meljtteljnih troškova t osnovanje prve pričuvne zaklade 10°/, t. j. K 100 — po upisnoj dioniel. 2. Rok uplate ostalih 70% nom. vrijednosti dionica odrediti če prvo ravnateljstvo u vlasti-tom djelolcrugu. 3 Pravo reparticije pridržaju si utemeljitelji. 4. O upisanim dionicima 1 uplačenim izno-aima izdavat če se potpisavateljima privremene potvrde, koje če se »zojsdobno zamjenitl dionicima društva. 6. Dioničari, koji ne podmire dioničke uplate do po ravnateljstvu ustanovljcnog roka gube u smislu § 170 trg. zakona, diomčarska prava, a dotle nplačeni iznosi propadaju u koristi prt-Čuvne zaklade. U Zagrebu, dflte 17. svibnja 1920. UTEMELJITELJI! Slavko Aranvitzkv v.r. Juraj Tomičič v. r. Dr.IvanNjemirovskyv.r. Ivan Franjič v. r. odjelnt predstojniku miru. bankovni direktor. bankovni direktor. novinar. Dušan Presečki v.r. Giuro Kontakv.r. Arnold Fleischhackerv.r. Aleks. Hruby v.r. trgovac. trgovac. trgovac. trgovec. Joaip Orhel v. r. Vladimir Radan v. r. Pavao Salaj v. r. tTJUBIC, OJffE I PITAREVIC v. r. trgovac. veletrgovec. trgovac. veletrgovina za uvoz i izvoz. (t, Upisi i uplate na d;onice mogu se obav-Ijati svakog dana za vrijeme uredovnih sati po čam od 21 svibnja do uključivo 21. lip c jr 1920 kod blagajne: Narodne banke d. d. u Zagrebu 1 njenih podružnica; Prometne banke d. d. u Zagrebu; Jugoalavenske industrija.ne banke u Spljltn i Jadranske banke u Ljubljani. 7. Utemeljitelji si pridržaju prave imenovati u smislu g 183 trg. zakona prvo ravnateljstvo za prve tri godine. Konstituirajuča glavna skuj klina obdržavati če se 22. lipnja 1920 n 8 sati poslije podne u viječnici trg. obrtne komore u Zagrebu. g 33 psSt! K 13.50 S Knjigarnafn P0Pnt| RBraupoaftcoKB- pnacapcpPEnd Sukanec (cvirn) bel tu črn kakor fino voščeno čistilo „Nerin“ r.udi po najnižjih cenah tvrdka Osvald CobeiCi trgovina z mešanim blagom na debelo Ljubljana, Sv. Jakoba trg štev. 9. drusovl v PImIu naznanja slav. občinstvu otvoritev stavbene obrti ter ae priporoča sa vsa v to stroko spadajoča dela. Pi« sama se nahaja začasno pri stavbeniku A. Treo w Dravski ulici nasproti kovača Tani - a. Modro galico, Jedki natron (Atznatron) 128-130°, 80% kisovo kislino, amonijakovo sodo, umetna gnojila in različne kemikalije nudi le za vagonski odjem: Orad««, Giecisslrasse Tetefon Stav. «1 Brzojavni naslovi Urlagantur, Orada«. Zastopstvo za Slovenilo Gosposka ulita štev. 7. I ML Telalon *»*v. 401.