Leto V.	TRST, v petek dne lO. decembra 1900.	štev. 34.
Brivec stane v Avstriji za vse leto 6 kron; zunaj Avstrije 8 kron. upravništvo. — Oglasi se računajo po številu besed. — Uredništvo in upra Brivca dobiš v Trstu po 5 novč., v Gorici, Ljubljani, Pulju,
se ne sprejemajo, v ulici S. Lazzaro in Pragerskem po 6
Naročnino sprejema St. 11, II. nadstr. nvč.
Tukaj imate Istrani Vašega poslanca, ki liiti z mandatom na Dunaj !!
Buri in Engleži v Sežani.
Kaj pa je to, glej! tam v engleškem taboru v Danepolju, Šemarjazemlji, Vaš-čanisburgu zbirajo se orni oblaki. Nekaj pretresava zemljo, grmi, moj Bog! moj Bog. Glej ! bliže in bliže, se prah vali, ropot vozov se čuje, udarci konjskih kopit zvene na ušesa. Gorje ! gorje nam Burom : engleška ogromna vojska, se vali proti nam. Iz Vaščanisburga vodita jo silovita generala lord Ostmathenn in Barbronsa-lisburv, iz Šemarjazemlje in Danepolja pa Uhkitschener in Povžvitez.
Boj je pričel. Engleška ogromna vojska napada, peščica Burov se umika, ker ve, da ne more na prostem polju se vzdržati.
Fngleška premoč je danes zmagala. Po bitki se engleški generali podajo na zasedeno polje. Tam pregledajo kam bi postavili živino, oddelek je odbran. Glaso-viti zemljemerac iz Gorhaleršmitske šole in Kremonskega izpita začne meriti in Bar-bron Salisbury narekuje italijanski, se ve ker mu je šlo bolj kot ingleški: vintgui, kvaguranta itd
Kvadratni prostor je bil odmerjen, postavijo se v kvadratov kot in kazajč z roko začnejo: nam nasproti postavimo konje, na desno govejo živino, na levo prašiče, tukaj kamor stojimo mi pa osle.
Ko so to vse sklenili, začuje se glas baterijskega poveljnika Matijanija:
Strel št. 1. bum... do št. 8.
Seme ognjičar je točno na povelje
t
streljal na barska taborišča, ali žalibog brez uspešno.
Engležem se je posrečilo ujeti gene- j ^ rala Burov z tremi častniki. Zvečer so j imeli engleški častniki banket, seboj so pripeljali barske ujetnike. Liter za litrom j začel je kapat na mizo, in črni teran po-takal se je po engleških grlih v čumnoto; I pa kdo bi ga ne pil, kdo bi se ne veselil I nad zmago Burov. Prišla je deseta ura, teran začel je delati svoje delo in tako je j sedaj — pa daj odnesel od mize kojega generala.
Ko so barski ujetniki videli, da je zadosti, so jo lepo popihali v svoje taborišče.
O polnoči je že vse sladko spalo. Ah ali engleški generali ne morejo spati, strašne sanje jih zvnemirjajo, sanjajo:
»Udri, udri, meč, meč, top št. 1, 2, ! nič, nič, Ah, glej, v Tabru ogenj, ogenj, j Buri napadajo, beži, beži, lordi bežite!« j »Ali kaj? Je li to tema, saj ni še dan, saj sem na postelji, oh te nemarne sanje.«
Ali zamore takošno neumnost sanjati general, si je mislil jeden poveljnikov.
Jutro je jasno, generali vstajajo se zbirajo ter voščijo si dobro jutro. Vsak bi rad nekaj povedal, Lord Barbron Sa-
i lisbury začne : Danes nisem m o g r r r r e 1 I nič spati sem imel g r r r d e strrrašne i s s a n j e. »Jaz tudi — jaz tudi itd. začnejo ' generali. Med tem priteče boterijski po- j veljnik z naznanilom : »generali! ponižno naznanjam, da živinski prostor je za tri
PODLISTEK.
Zakaj je Žil Hilsner umoril Ive krščeni iekleti?!
Še na mestu umora.
Na mestu umora so našli kos prtnine s katerim je morilec brisal nož.
Morilec je čakal dekle in ko je šla [ j mimo, vrgel je zajnko okoli vratu, zadrgnil| in potegnil žrtvo v grmovje. —- Ko je privlekel do globine jo je vrgel na tla in z velikem nožem prerezal grlo. —
Šest metrov od tam, so našli okrvavljeno ruto; na severni strani so dobili tri jopice - okrvavljene in razprane. Neki deček je našel 30 metrov od kraja zločina — pod mahom skrito okrvavljeno, j debelo smrekovo palico. Paličtia betica
bila je razklana. Ne daleč od tam so do-J . i bili leseni štor, kjer je bila palica odre-1
i
za na —
Palica je bila odsekana z močnim ostrim nožem; ravno tam so našli tudi pod mahom predpasnik, v nji zavit kos srajce. —
Mati nesrečne Anežke pregledala je vse te ostanke, ter potrdila, da so je bile nje hčerke; — samo par • črnih rokavic, eno belo ruto, in malega rožnega venca iz belih steklenih jagod niso nikjer našli. —
tretjine premajhen; goved, konjev, prašičev in oslov je pa ravno toliko kot včeraj.
Ob deseti uri prikazovali so se že burski prapori pri klavnici in začeli napadati Engleže brez streljanja. Videči to baterijski poveljnik teče k topom in kriči: top št. 1. 2. 3. ogenj ! Ali vse brez uspeha. Ognjičar naznani da je včeraj ves smodnik porabil. Na to zaupije baterijski poveljnik: »Oh izgubljeni smo.«
Zvečer zaplapolal je ogenj na Taboru v znamenje, da je ingleška vojna premagana in razpršena, generali da so pa pri-morani podpisati mirovno pogodbo. Engleška vojna je pa prisilila generale da so reklamirali na Repentabor.
Devet-Botha.
Iskrica.
Če
te glava res boli, Saj imaš jo — le se smeji: Sladka jagoda visi Mnogokrat na suhi veji!
K
Šaljivcem.
Šala nikdar ne škoduje, Tužnih mislij te varuje, Vendar dobra mora biti, Se ne sme iz trte zviti: Slaba šala — čuden ptič, Slabši je še kakor nič!
Silvester.
Kaj so našli na truplu?
Veliko soboto ob 5. uri popoludneje komisija napravila obdukcijo na truplu. — Našli so na vratu strašno raDO, ki je segala do levega ušesa. — Grlo je bilo prerezano do okostja hrbtnice. Rana je bila čista ostra — prav nič okrvavljena. Okoli vrata se je videla globoko ujedena zareza vsled zadušenja po vrvici. —
Na tilniku je bilo osem ran; vse rane so nastale z udarci s palico ali s kamnom. •—
Ako pomislimo da je bila dvajsetletna Anežka Hruževa močno in zdravo dekle, si lehko predstavljamo, kako se je revica branila. No, morilec jo je z udarci omami] dokler ni padla v nezavest na tla, — v tem je potegnil iz žepa ostri nož iu ji prerezal na judovski način grlo. —
Zdravniki so se prašali, ko so odprli telo in našli prazno srce in žile: Kam je iztekla kri? na zemlji je ni bilo, — le malo — a dekle zdravo imelo ga je svojih 4
Nekaj smešnic.
65-letna beračica morala se je zagovarjati na sodišču radi beračenja. Sodnik: Zakaj niste ostali v sirotišnici ? Beračica: Eb, gospud cesarski rihter,
ker je tukaj tako lepo! Sodnik; Vi ste bili zaprti radi beračenja
uže 48 ur. Beračica: Vejo kej, gospod cesarski sodnik, jest bi bila taku rada šnofala, in zato mi je manjkal denar. Sodnik: Ker Vam je denar zmanjkal, boste sedaj šnofala 48 ur.
Dečko je videl ženico na trgu pri rudečem mostu, ki je vlekla za seboj voziček poln loncev:
Dečko: Imate tudi lonce z nogami ? Z e n a i c a: Da !
D e č k o: Zakaj pa jih vlečete potem; saj
bi lahko hodili? Zenica: Neumnež ! moji lonci ne hodijo !
Župnik: No, oče Grga, kaj pa vam je ? G r g a : Roke ne morem gibati ! Župnik: Kaj vas je zadel mrtvoud ? Grga: No mislim, da moj prijatelj Miha me ne bi zraven udaril!
A: Kaj vam ne delajo skrbi vaši dolgovi? B: Prosim Vas... saj so vse moje dolgove prevzeli — upniki!
Kmet: Tukaj gospod imam čuka, ki govori!
do 5 litrov. — To je ostalo do danes misterij.
Kedo je bil morilec?
Na velikonočno nedeljo je bila vsa Polna iz sebe; šepetali so si kristjani, kedo zna biti morilec. Sum je padel na nekego juda L. Hilsnerja. —
Hilsner je bil v Polni znan židovski postopač. Stanoval je se svojo materjo in svojim bratom Moricem kateremu so rekli navadno Icig, —- v pritličju judovskega poslopja kjer je bila tudi židovska nemška šola. — Sam župan je potrdil, da je Hilsner lenuh, da se klati po gozdu in da so ga že videli ljudje z ženskami v Brežinskih mejah. Priče so spovedale, da Hilsner ki stanuje v hiši št. 11. v Polni je moral dobio poznati Hruževo, posebno ker je bilo hiša Blandine Prhalove, kamor je hodila šivat, samo po enem poslopju ločena od Hilznerjevega doma. —
Na vse to je stražmešter Josef Kle-novec — v sporazumu z mestnim svetovalcem Sedlakom, preiskal Hilsnerjevo hišo, in ga zaslišal. Hilsner je pa trdil,
Gosp.: No, saj ne govori!
Kmet; Boji se samd ; no če hočete, da bo govoril, dajte začeti poprej vi, potem misli da je drugi čuk zraven in precej bo tndi on govoril!
Jezična Polonca.
Moja sestra Nežka, k' je pet let starejša od mene, m'je za Miklavža poslala en par prov močnih štumfov, pa tale pisem :
Luba moja sestra!
Preden ti nadalje pišem, te prov lepo pozdravim in ti dam vedit, de per nas ni glih več posebnega novga koker to, de prešičev per nas še nismo klal, le' pravjo
j oče, de je zdej še pregorko, pa še tud' lahko mal poredč. Z materjo so se oče un dan kar skregal, kter prešič bo težji. Oče so djal, de tist, k' je tko čist bel, sam' ' črne lise ima po vamp', mat' so pa trdil', de ta drug, tist, k' je po vsem žvot' še-kast. zdej ti pa imam neč druzga povedat, koker de Jernejev Francelj za menoj hod, Ce grem v cerkev, je z menoj, če grem prat, per men stoji, po noč pa pride na oken trkat in me budit. Ta prvkrat mu nisem hotla odpret, ker se to ne šika vselej, de b' se neoženjen fant pa neomoženo dekle ponoč' samo pogovarjala, de b' no-benga zraven ne blo, koker nas uče gospod fajmošter na prižnic' in spovednic', k' pa vsejen ni dal gmaha, sem mu pa odprla m m' je pravt' de me ima prav rad, poseben zato, k' sem mal' pikasta po ksiht'. Prav', kadar tolk do svojga kruha pride, de bo šuštarijo lohko na svoje začel, me pa vzame, se bova že živela na kakšno vižo. Men' se scer ne zdi bogve kakor zavber fant, pa koker veš, sej se per kmečkih fanteh ne gleda na tist, če je kdo lep, ampak če zna kakšen antverh.
Mešonova Cila se je že tud omožila, pred vsemi Svčti je bla poroka.
Vzela je tistega Ju rja, k' je mal' krumpast, pa mal škilav. Ldje so prec per ofcet rekli, de bo Cilo še greval, ki je ' Jurja vzela. No zdaj se še nekaj dobro zastopta. On šiva, ona pa para stare škarpe. J Sevede ko minejo medeni tedni, je bo pa
da dne 29. in 30/1899 marca ni bil v Brežinskem gozdu. Ker se je pa njegova izjava križala z ispovedjo raznih prič, gnali so ga 4. aprila v zapor v Polno. — Na koga pada sum.
Naj prvo je izpovedala Marija Hru ževa — mati, — o njeni hčerki, da je A nežka dne 24. marca govorila o nekem j udu, kateri jo je vedno opazoval, ko je šla domu; — pravila je, da jo čaka pred hišo kjer je šivala. Da ona ne pozna juda po imenu, samo to ve, da je nek židovski čevljar, ki nič ne dela. Varuh Anežke neki L. Novak se spominja, da je 4 dni pred umorom, prišlo dekle k njemu in ga prosilo naj pazi na nekega, Juda — kateri jo vedno zašle duje. — On, da ji je rekel : Kakšen mora biti ta j ud, da stanuje v mestu, — pa da ga ne pozna. Na to je rekla Anažka, — Pravijo da mu je ime Hilsner, Novak v6 tudi povedati da je pred 3 — j ali 4 tedne, Anežka, ko je šla domu, prišla vsa prestrašena k njemu in se tožila, da hodi Hilsner vedno za njo. —
Kaj pa je ta Hilsner; ona je pa rekla: »En gerd jud je. Vedno me tako pogleduje, kakor da bi imel kak namen z menoj. — Bojim se ga!« — zato jo je spremil do onkraj Brežinskega gozda.
Da je jud Hilsner poznal Anežko dokazuje mizar Večera, kteri je videl da sta Herman Aufrecht in Hilsner nagovorila Hruževo, a ta je šla mirne, onadva sta se smejala.
Znano je tudi, daje Hilsner 28. marca na večer, dan pred umorom, na trgu Polne S9 sprehajal z dekletom Jozefo Vitlačilovo in Anico Raismanovo, in ko so ga vprašale, kaj dela njegova ljuba Benešova, je on na to odgovoril, da ima zdaj drugo dekle iz Vežniee. Čevljar Vesel dobri prijatelj Hilsnerjev je izpovedal, da te isti zelo interesira za šiviljo, ki šiva pri Prhalovi. —
Važno je tedaj za ta slučaj, da je HilsEer poznal Hruževo in da jo je zasledoval, če tudi ni hotel tega priznati. — Vedel je kije šiva, kedaj prihaja na delo 1 n kedaj se vrača domu. —•
že s korobačem podil okol hiše, tko koker tista pesem prav:
Oh zdaj je pa drugač, Vzel bom korobač, Krog hiše jo podil, Odpustke ž njim delil.
Šimenkova Lojza se je tud že omožila; vzela je tistega Šmonovga Jaketa, ki je že dolg časa za njo hodil, pa k' je Lojza djala, de ga ne mara, če b' bil zlat. No, zdej ni zlat, pa ga je vsej en vzela. Sevede, ona tud neče ostat' na stare leta devica.
Šimnova Meta, veš, ja pa dobila enga fantka, k' pa pravjo, da je od svetga duha. Glih tko se je zgodilo z Jakovo Uršo, k' ima pa punčko. Pa glej, to je čudno, de sta obe en teden jih dobile; ldje pravijo, de sta jih na žegnanj' kpile. Gospod faj-mošter so ua prižnic čez špegle pogledal in z jezno štimo djal: »Kej taeega se še ni nikol v naš far' zgodilo, de b' bla kar dva otroka v enem tednu kar tako. Vi zakonski, pazite se in hitite, de vas ledi k ldje ne bojo zad pustli!« Šimnovo Meto je zdej tko sram, de si še ven ne upa, no pa pa sej jo je lohko. Njen fant je zginil koker kafra, pravjo, de je šel noter v Ameriko. Jakova Urša si pa iz vsga ni uič kej nardila, ampak se še baha s svojo punčko, če je prav tko. Jest pravim, de je to res velik križ, če eden na svet pride, ko ga nobeden ne želi, ampak ko je pre-
Gospa Pavlina Sovčekova je povedala da sta Aufrecht in Hilsner bila večkrat skupaj in da so Polnski židje hodili v Hilsnerjevo hišo predno je šel sum na njega.
Kedaj je bila Anežka umorjena?
Anežka Hruževa se je vračala domu dne 29. marca ob 51/t proti večeru v družbi Anice Kocmanove. —
Po šesti uri jo je videl čevljar Hora-ček, kateri jo je osebno poznal, — ko je šla mimo njegove hiše. — V roki je nesla pletarček, in Horaček je opazil, da se je Anežka sklonila in zavezala stogelj na čevljih. — Ker je ravno rosilo je vrgla jopico čez glavo, vzela pletarček in šla naprej.
Kmalu potem jo je srečala Marija Surova, katera je v Brežinskern gozdu z otroci drva nabrala, ter na poti srečala Anežko in gospo županjo Bomelova iz Vežnic. — Suvora je bila tedaj zadnja oseba — razun morilca; ki je videla Hru-ževo še živo. Ker Anežke ni bilo oni večer dom«, se mora soditi, da je bila ista umorjena med pet in tričetrt in šest in en četrt na mestu, kjer smo že opisali. —	(Dalje pride).
pozno, se pa ne da pomagat' na nobeno vižo. K' je enkrat toča pobila, ne pomaga nobeno zvonenje, ne jok, ne stok, ne tarnanje, ne kreganje prov nobena reč. Zato se pa jest varjem, de se men' kej tacga ne zgodi koker Šimnov Met' k' more zdej za sebe skrbet, pa še za otroka.
(Dalje sledi.) ^
Vinu.
Marsiktera pesniška že žila se tebe je spomnila oj vinčice sladkd. Saj ti si leli edini po kterem žalostni spomini iz glave nam gredd.
Ti imaš le vesele brate, možakar vsak pozna te, ki je užil kaj dobrega; in jaz pa, vinčice presladko, posvetim ti to pesem kratko kot znak spoštovanja svojega...
Ti nam preganjaš vse skrV, pri tebi žalosti, britkosti ni, ej vsi se veselimo. Nebeški Juhi v tebi spijo, darove svoje nam delijo ko v sebe te dobimo.
Ko žalost me je kdaj morila, je v tebi tolažila dobila duša moja. Ko tebe jezik naš pokuša, vesela nam je duša, — oj čudna moč je tvoja.
Zatorej, dokler bo živelo človeštvo tebi hvalo bode pelo, oj vince sladko, blago. Oj bolj bi še se veselili še več bi tebe pili, če bi tako ne bilo — drag<5.
Ivan Ivanovič.
Stanko: Veruješ, Jaka, v živenje po
smrti ? Jaka : Seveda verujem ! Stanko: No potem ti lahko na drugem svetu povrnem tistih 6 kron, ki sem ti jih dolžan !
*
Žena: Že zopet si pijan! Glej samo, kako hodiš !
Mož: Molči, baba. to je samo — volilno gibanje!
Podučeval sem.
„1 š č e m juriata, bi podučeval v grškem in latinskem jezikuj Ponudbe pod: ,Moč' na upravništvo lista."
Ta oglas sem čital v nekem dunajskem listu. In oglasil sem se. Nekoliko dni pozneje sem dobil vabilo, naj se pridem predstaviti v ulico L..... št. 4. I.
nadst.
Šel sem. Prišedši tja vsprejela me je
mlada stasita vdovica K..... kaj prijazno,
vprašala me je kje sem gimnazijo študiral koliko let sem na univerzi.... in druge take malenkostne stvari.
Čudno mi je je pa vendar le bilo, da me ni vprašala prav nič ni za grški ni za latinski.. Nazadnje sem se pa vender sam toliko osokolil, da sem vprašal koga bom — poučeval...
Mene — odgovorila je nežna mlada vdovica in me pri tej priliki tako ljubeznivo pogledala, da se je vsa moja latinska in grška učenost razplinila v tem pogledu ....
In pogledal sem svojo »učenko« in razumela sva se....
Tako zapeljujejo taki oglasi mlade, nedolžne ljudi..................„Povž"
Moderni poetični kozli.
izdekadentiral: „Povž"
X.
Zadnjo kapljico iz šampanjske iiaše
na toč i l sem ljubici v čašo ;
Nezadovoljna je bila
s šampanjsko čašo,
nezadovoljna je bila
z ljubeznijo našo —
ker nisem natočil jej iz polne flaše.
Zakaj bi jaz pila...
zadnjo se kapljico
zadovoljila,
ko drugim iz polne flaše nalivaš,
ko drugim iz polne čaše napivaš....
Ljubeznijo ko jih napajaš,
dušo njihovo naslajaš...
telesom njihovim ugajaš
Zakaj bi jaz pila...
zadnjo se kapljico
zadovoljila.....
XI.
Noč.... vlažnost.....
alkohol.... okostje..,, giba se neka črepinja Iz daljnega kota teške, čudne, nevezane besede tek<5 po papirju; to je ta — p e s e m !!
Politična gramatika
,.Povž,"
iaz molim v cerkvi po slov. oče naš, mene sliši italjanski župnik in pokaže meni vrata, eventualno da vreči mene po mežnarju iz cerkve, mi protestiramo ali nas noče slišati nikdo niti nam noče nilcdo dati zadoščenja, zato naj nas pišejo v uho...
Kako sklanja i tal. kandidat besedo: » vohlec« ?
1.	p. Moj dober prijatelj je sedaj — volilec
2.	p. Na svetu ni večega tepca od —
volilca
3.	p. Dobro bi bilo, če bi jaz dal stotak —
volilcu
4.	p. event. treba tudi poljubiti —
volilca
5.	p. ker moja kandidatura se suče o —
volilcu
6.	p. zato treba tudi piti z — volilcem.
Jaz liberalec agitiram Ti klerikalec agitiraš On Taljan agitira Mi liberalci smo propali Vi klerikalci ste propali Oni Taljani so — zmagali
Ednina : Tepec. Množina: Volilci.
Tvorna oblik (activum): Vladam. Trpna oblika (passi vum): Plačujem davke.
Vladati se sprega v vseh oblikah po -- § 14.
Vc-
Z op er zdrav razum......!
drugim je rekla to-le : Gospoda jaz sem za avstrijski sistem t. j. za politiko zoper zdrav razum! Gosp. predgovornik Solon nima prav, da trdi, da taka politika ni zdrava, ker v prvo, moram omeniti, da i Solon ni Avstrijanee, torej ne pozna naših razmer in v drugo, mora biti ta sistem izvrsten, ker posebno pri poznava duša mojega rojaka Bismarka. Radi tega ne dopuščam, da bi se gosp, Solon zaletaval v stvari, kterih ne razume....«
»Tako je! — je rekla zadovoljno duša Bismarkova, in Solon se je takoj zahvalil na časti!!!	J
In tako je v Avstriji obveljala politika — zoper zdrav razum !!
ž".
Pred nekoliko sto leti sklicale so duše državnikov sejo. Predsedatelj v tej seji je bil Solon; ta je po pri lici takoj le govoril: Gospoda, danes je mene zapala J Čast, da spregovorim tudi jaz nekoliko i besedi o politiki. V politiki razlikujemo j več vrst, med kterimi so najbolj znamenje : I
politika v šoli, politika v cerkvi in politika V vladanju. Poslednja se dela zopet j v politiko po zdravem razumu ali pa j tako imenovani ruski sistem, in pa v po - ! litiko zoper zdrav razum ali pa avstrijski sistem Jaz sem na vsak način za prvo. ■ Politiko zoper zdrav razum ne morem' hvaliti...
Tedaj se je pa vzdignila duša g. Gu- \ luhowskega in prosila za besedo; med '
V zadnji »Zgodnji Danici« od 30 navembra 1900. leta na strani 384. pod »Prošnjo« čitamo:
»V molitev se priporočata dve učiteljski kandidatinji za zrelostni izpit. Pošteni ste in verski; zato boste v hvaležnosti potem po možnosti mogli razširjati tudi češčenje Marijno in sv. Jožefa.
V Mariboru
P. S. Tudi mi jih priporočamo!
*
Na svetu smo.
Po polji je hodil Udovec vesel Zavitko je smodil, In zraven si pel:
»Tri krate tri leta
Oženjen sem bil, Pelinjega cveta Sem preveč vžil.
O vražja vsteklica,
Sam Bog te je vzel, Najhujšega lica Me on je otel.
Ce sodčeva roka
Te v pekel podi, Sam škratelj te spoka, Od svojih peči.
Po peklu, po nebi
Kjer hočeš, skakljaj Ne pridem več k tebi, Ni v pekel, ni v raj.
Nič več me ne vname,
Ženskadi ves svet. Naj zlodej me vzame, Če
snubil bom spet!«
Tako je v livadi Jesenas on pel, A druge spomladi
Spet — babo je vzel!
K
DOPISI.
Iz Škednja. Ti brivski gunevet pridi le v Ščedno, pa zastonj boš točil krokodi-ske solze. Izginil je, ni ga več med nami. Tebi je pustil eno veliko klobaso, rad Te je imel, ker si ga večkrat počastil. Predno je šel od nas je zvil vrat gosp. prascu. V sredo je zapustil Ščedno v naj-večem žalovanju domačinov. Se svojim »rem&rjem« se je obesil na telefon in glej: drin — drin — drin, že je bil na Vipaskem.
Velika za našo vas, kaj misliš mi bi ga zvolili za kapodistreto tako obrisan je bil. On je svetovni purganist, patentiran pevovodja komponist uličnih imen. Ko bi ga ti čul lomit »taste« harmonija bi te prijel krč za nus posebno igra dobro fiks dur in a k S mol. Neko pesem »pod stolom« je vedno štrkal. Bilje dosti boljši kakor gosp. šnopsar Gnezdo. Še niti v pev. društvo ni hotel priti, ker ni hotel zgubiti časti kod pevovodja. Kakor se je sam pohvalil bil je visoko zmožnejši kakor društveni vodja.
»Vijervaj »Bimbič« muj« da buen jaz poskrbo da bomo postavili na sred vasi monumento; pošlji mi Tvojo sliko kjer bom dal naredit iz voska en tvoj kip. Ne bode žalosten in sponse v sanjah ko-kšen bot na našo vas.«
Brivec naš, kuaramač capovila je vancirauv za nad oberkapozvilami. Ha, hi, deb ti znau sue ga na majestrate usijekenle v ona večir in poslale v rekou. Njegova debeluha mu je v čast occvrla sfipe in ocvirče, Prav dejo! Boh ne plača vsako soboto. C a s 11 i t a m o ! Ž i v i o M a j e š t r a t o.
Pozdravljeni bodi Bimbo Ti slavni Le srečno hodi V kraj starodavni.
Luka pijet.
Telepisi
(po privatnem „Brivčsvim" čukežni.)
Rojan 10/12. Gosp. župnik Jurizza je dobil 1 leto dopusta, ker pojde na dunajsko univnrzo študirat s.taroslovenščine. Za odhodnico mu napravi »Zarja« pod-okaico.
Rojan. 10/12. Kakor smo zvedeli, je naročil magistrat 100000 plakatov se sliko gosp. župnika Jurizza, ktere da prilepiti po Dunaju, da bodo vsi Dunajčanje gosp. žup. poznali in pozdravljali.
škedenj. 10/12. Tu vre. Kavalieh se je s p 1 a š i 1.
Trst. 10/12. Včeraj je sanjal on, Raskovich, daje daroval za »Narodni dom« 1000 frankov. Posledica tega je danes od same jeze zbolel.
Trst. 10/12. »Piccolo« agitira za proslavo Prešernove stoletnice.
Trst. 10/12. Slovenci se pritožujejo, da ni bilo uže dolgo nikakega koncerta v dobrodelne namene.
Dunaj. 10/12. Gregorčič, Turna, Butar Kristan, Rybar, Tavčar in drugi so naročili v hotelu »Imperial« sobe za časa trajanja drž, zbora, in se prenotirali na lože v svetovno znanem amerikanskem cirkusu: Barnum & Bailey.
Tajni ..sineflrinm" v pflstrešju stare mim v Trsti
Navzoči: Teodoro Mayer, veliki rabin, madjarske krvi. Venezian E f-fendi, zvonar velik. Orienta. Butti-gnoni, kanonik tržaške bazilike, bodoči škof — in partibus infulelimus. M i on i, segretarius generalis. Jurizza, nežupnik iz Rojana. Mežnarji, hlapci, iredentarji kamore, kastanje roste, petorali in drugi dostojanstveniki.
„Sinedrium" se odpre.
Teodoro v kajfeževi obleki sedi na črnem stolu; na mizi leži odprti »talmud« in salomov cirkel.
Drugi prisedniki pridejo v »zbornico« z lučjo v roki ter se vsedejo na črno pre-grujeDe stole.
Teodoro vzame besedo: Rus-magna
—	po domače Ricmanje vabi vse tržaške Slovence — med unijate, — med staroverce. Sodniki judovskega — in po-judenega ljudstva poslušajte : Razkol-šizma se je zvršil pred vrati Trsta. Pomislite italijanski papež je to dovolil, dovolila je avstrijska vlada, brez da bi prašala za svet
—	moj governo — na lesnem trgu. To Ricmansko predrznost je treba kaznovati,
—	mi se moramo maščevati, dokler je še čas. Jaz kot veliki rabin protestirram, da bi se dalo dovoljenje tudi našim Slovencem v Trstu. Brez našega dovoljenja ne sme nihče v Ricmanje —- in iz Ricmanj nihče
v Trst. Le daleč od nas — unijatska kuga ' ergo« Vam dovolimo peti - o veliki noči — Gorje nam, gorje vam! Kaj meniš ti — samo, da ostanete v našem hlevu. Effendi ?!	I To je moj predlog, prosim naj se ga
E f f e n d i : Tedaj je res, ni fabula, stavi na glasovanje.
Theodoro postavi predlog na glasovanje in glejte »enoglasno je bil sprejet« kakor Kopačeva kanditura na kranjskih
da se Slovenci brez mojega dovoljenja odpovedujejo latinskemu jeziku. Jaz, ki imam v konzistorju svoj častni sedež jaz, ki imam tam večino na svoji strani : shodih. Zadnji ustane J u r i c a, ne tisti — jaz nisem o tem nič vedel. Kako se je ki je župnik v Rojanu, ampak nek drugi, moglo to z vrši ti pred našim nosom ! Kaj i ki je študiral latinske šole v Rimu. — dela naša tajna policija ? Kaj spijo naši Slavne salamonske modrosti židov-
lampareti. O latinorum, latinorum. Slovenci te ne marajo več. To zna imeti za nas hujše posledice, kakor kitajska vojna. Kaj
skega žilo. -
sinedrija — moj pozdrav in tola-
Tukaj sem poslušal »lamentanje« raznih
poreče Italija, kaj Dante, kaj naša že tako gospodov — Vsi so sovražniki slovenskega razmesarjena kamora. Hanibal ante portas! jezika, pesebno pa slovenske liturgije v Gospod predsednik potolažite nas, jaz sem J cerkvi. —
že zgubil bušolo. — Oh, povero melon di j Ali pomislite gospoda, — kaj je du-S. Giusto!	hovnik v unijatski cerkvi. — Ta je še-le
Teodoro: Vaše tožbe so opravičene pravi človek — mož, ker se sme oženiti e pur imamo — obširno agencijo — špijone in se svojo družico v farovžu mirno ži
in ogleduhe na vseh voglih, polovica —-bab iz Rene je v naši službi. Tukaj nam zamore še edini gospod minister kul-ta in pro svete pomagati.
Mojzes: Veliko sem jih preživel, mnogo nakuril posebno okoličanskim učiteljem, a tega ne bi verjel. Treba bi bilo vedeti, kedo je imel »taco« v tej zadevi !
Slovenski jezik v cerkvi je najhuji udarec vzobe italijanskim duhovnikom v Trstu, kateri so stali do zdaj z nami. Don Butti-gnoni nam bo znal povedati, kaj mislijo njegovi bratje v Mojzesu.
veti. Mi pa »rimski« — smo res večni fantje, ali človek se tudi tega enkrat naveliča. Zato — pozdravljen mi bodi novi razkol v Slovencih — srečna mi bodi uni-atska cerkev; tudi jaz želim k tebi pristopiti — ; staro-slovenski se naučim, drugo pa že tako znam. -—
Jaz sem tedaj sicer glasoval za »predlog« ali le v zmislu, da tudi nam bodi prosto vstopiti v unijatski hlev. — Torej živijo! Ricmanjci!
Ko so gospodje, disertacijo slavnega Jurizzo slišali so zbledeli, — pobrali kape, B u 11 i g n o n i : Cari amici, spet- j _ ugasnili luči, ter v velikem kriku be-tabile presidenza giudaica. Gospod rabin želi iz »sinedria« kriče: Traditore, tradi-
tore. Gorje nam, gorje nam!
Jeremija unljat.
dobro vč, da smo si prijatelji, da smo storili vedno, kar je bilo nam mogoče — per 1' ineremento del giudaismo, da se ohrani vera starih patrijarhov v Trstu. Da se ne umikamo, ve najbolje naš gospod Effendi; vedno smo bili in bomo pripravljeni dajati klofute Slovencem in njih jeziku v naših cerkvah.
A pri vsem tem ne bi bil, da jo bodo krenili na pot, ki pelje v slovansko litur-gijo. Ako mislijo naši bratje Slovenci v
st. 40001.
Prijatelj, ako želiš kupiti
„BRIVG A",
dan v to-
dobiš ga vsaki deseti bakarnah:
V Trstn prodaja :
Trstu, okolici in Istri — trumoma zbežati LOVRENČIC, nasproti kavarne Fabris iz našega hleva, — potem nas toka še KERSTEN, pri Kjozi.
polovico cerkvi zapreti. — Ponavljam, če zbolijo vsi tržaški Slovenci na tej bolezni, bosta žalovala oba Antona.
Zato proponiram! naj bi — judovsko slavni —sinedrisum — sprejel predlog: Vsi Tržačani in okoličani — slovanskega jezika, se povabijo na velik shod k sv. Ivanu ali v Rojan in tam naj se jim na srce govori: Ljubi Slovenci, per 1' amordi dio — ne stojte nam delati teh škandalov: Vse Vam damo, petje, organište, še celo »fantum
PIPAN, Ponte della Kalibra.
TOBAKARNA nasproti restavracije Rossetti.
„	na Corsia Stadion blizo Leitenburga
„	Molin grande pri uhodu mestn. vrat
,,	Via Nuova in Molin piccolo.
„	ulica Barriera vecchia v hiši ka
varne Harmonia.
TOBAKARNA Grego na voglu via. del Bosco. „	v ulici Sette Fontane.
„	ulica Erta pri sv. Jakobu.
„	nasproti policije.
„	v ulici S. Marko.
„	pred cerkvi Sv. Antona starega.
.,	tik museja Revoltella.
„	Afrič v hiši Economa Campo
Maržo.
Kflor išče, ali iia za oddati
stanovanja, magazine, hiše, dvorce (viline) vrte itd.
naj se potrudi do
Taler-ja
ulica Chiozza štev. 8.
XXXKXXXXXXKXKXX
* Prva slov. Um lolištia
^ iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici
Antona Černigoj-a
se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) št. 1.
(na desni strani cerkve sv. Petra).
Konkurenca nemogoča, ker je blago ^	iz prve roke.
XXXXXXXXXXXXXXX
MARTIN MARC
priporoča našim domačinom svojo gostilno	Q
9 pri stan perici o
6 „ALL' ANTICA IA7ANDAIA" 6
^ v ulici Industria št. 39. JL
Peter Šmid,
žganjekuh v Selcih nad Škofjeloko
priporoča fini brinjevec liter 2 K 40 st., borovničovec liter 2 K 80 st. Domač izdelek večji množini. Trgovcem 10°/o popust.
I. V1ČIČ, krojač
v Trstu
ulica S. Maurizio štv. 11, II. nad.
Izdeluje moške obleke vsake vrste. Kakor si vsak naroči v popolno zado-voljnost.
Priporočuje se slovenskim krogom in drugim.
Za obilno naročitev
udani
I. Vičič, krojač.
Krčma
Trst ulica S. Marco štev. 6. Trst.
Podpisani priporoča slav. občinstvu svojo gostilno pri sv. Jakobu, preskrbljeno vedno s pristnim istrskim črnim ter dalmatinskem črnim in belem vinom. — Dobivajo se tudi vedno mrzla jedila.	Udani
Ant. Babič.
! O
pri sv. Jakobu.
o
Toči dobro istrsko po 40 nov.
dalmatinsko » 36 »	JL
belo vipavsko » 40 »	^jjr
JL Za družine ne manj od 5 lit. 4	JL
¥ Q0V- manj.	V
jL Dobi se vedno gorka in mrzla	JaL kuhinja, priskrbljena z dobri jedili,
GOSTILNA
„Bon passo"
(Mani št, 26. (blizo slov šole,)
Ima nove lepe prostore
V nji točijo belega vipavca, črnega istrana in dalmatinca, pivo v bo-tiljkah. Vino kapital. — Kuhinja je priskrbljena z jedačo mrzlo in gorko !— Postrežba točna. — Za gostilno je igra na krogle.
Za obilni obisk se priporča,
Jože Bitežnik.
hrčmar.
Pozor!!
Kdor potrebuje izvrstni port-landski cement in hydravlično apno (Romano) prve vrste, dobi ga vsaki čas v zalogi pri Mariliu Lukša na Proseku.
Cene ugodne.
Gostilna
pri Zlatem Križu
ali
pri „LIZI", v Gorici.
Podpisani priporočuje svojo staro narodno gostilno vsakemu Slovencu ki obiskuje Gorico.
Dobi se vedno dobra in snažna postrežba o poludne in na večer. — Vozniki imajo na razpolago hleve za konje. — Popotniki dobe vsak čas čisto in ceno prenočišče. —
Za obilni obisk se priporočuje __Ivan Katnik,
gostilničar.
ZALOGA POHIŠTVA
Rafaela Italia
TRST - Via Malcanton št 1 - TSRT Zaloga pohištva za jedilnice, spalnice in sprejemnice, žimnic in peresnic, ogledal in železnih blagajn, po cenah, da se ni bati konkurence.
pohištva vsake vrste
Alessandro Levi Minzi v Trstu
Piazza Rosario 2. (šolsko poslopje).
Bogat izbor v tapetarijali, zrcalih in slikali. Ilustriran cenik gratis in frauko vsakemu na zahtevo. i
Cene brez konkurence.
Predmeti stavijo se na brod ali železnico brez da bi se za to kaj zaračuuao.

K.__Z
.Ljiijaiista kreditna Ma'
v
LJUBLJANI
Špitalske ulice št. 12.
T--
Nakup in prodaja
vseh vrst rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut itd, za najkulantnejših pogojev.
Posojila
Sprejemanje denarnih vlog
na vrednostne papirje i na vložne knjižiče, na te-
proti nizkim obrestim.
Zavarovanje
proti kurzni izgubi.
Promese
k vsem žrebanjem.
koči račun in na gira-conto s 41/2% obrestova-njem od dne vloge do dne vzdiga. Eskompt menjic najkulantneje. Borzna naročila.
Zavaruj si dom in življenje.
Prijatelj imate svoj dom ? — Ga imam. — Imate družino? — Dve hčerki. — Ali ste zavaroval, dom in svoje otroke ? — sNiem še. — Nepreviden je vsak gospodar, hi ne zavaruje svoj dom in življenje svojih otrok To lehko storiš pri zavarovalnem društvu c. kr.priv. Assicurazioni Generali v Trstu; družba je ustanovljena že leta 1831. Solidnost družbe kaže nje premoženje.
Družba ima 5.250000 z alož. kapitala.
Asikuracije so znašale :
Varstvena zaloga je znašala 31. dec. 1896. 66 milijonov 174.000 gld.
1, v zavarovanju na žvljenje 189 milijonov 459.000 gld.
ČUDEN FRAN
urar
Glavni tri - ljubljaka - Glavni trg.
Priporoča ure, zlatanino, kolesa, šivalne stroje. Najnižje cene. — Najfinejša Štiria kolesa in več drugih vrst koles. Ceniki na razpolago.
ff Leposlovni list za ženske i z-liaja v Trstu enkrat v mesecu. Prinaša razno gradivo za ženski svet; posebno pri povest i, pesmi in razne podučne nasvete za matere in hčerke. — Za vse leto velja 6 kron. Naslov : Upravništvo ,,Slovenke" — Trst.
Prodajalnica jestvin
Vekoslav Pečenko
ulica Commerciale 11.
Podružnica ravnotam št. 12.
Našim slov. gospodinjam, hišnim in drugim, katere stanujejo v obližji moje prodajalnice naznanjam, da se v moji zalogi dobč vse potrebne jestvine za katero si bodi družino: kava, olje, riž, sir, makaroni, fižol, moka, sveče, frank itd. I Vse po primerni ceni samo dobro in zdravo blago. Pošilja tudi na deželo. Z obilni obisk se priporoča udani
Vekoslav Pečenko,
trgovec.
tOOQOQOCOOOOOO<
„Slavisches Echo" izhaja 1.. 15. in 2. dan v mesecu in stane na leto 5 gld. — V Trstu ga prodaja tobakarna Lavrenčič, v Ljubljani bukvama Schwentner po 14 nvč.
Časopis vestno zasleduje slovansko gibanje in temeljito razpravljata najvažnejša dnevna politična vprašanja. Noben slovenski poli-kar ne bi smel biti brez tega lista.
NOVAK MIHA
trgovec
ulica S. Catarina St. 9. - trst - nlioa S. Catarina ll 9.
(Nad 30 let stara firma).
Razpošilja razna olja, kavo, riž, južno Sadje, jestvine in kolonijalno blago. Pošilja se na debelo in drobno.
Pošiljatve samo na povzetjč, posode ostanejo na račun firme odjemalca pa pogodbi. — Blago, katero ne vgaja, se vzame nazaj.
Cena olju je od 28 nvč., do 72 nvč.
Kave dobite: Ceylon, Domingo, Gua-temale, Jamaika, Moka, Java, Ponorico, Perl, Victoria, Rio in Santos.
Priporoča svojo bogato zalogo vsem stanovom : duhovnikom, učiteljem in uradnikom.
udani
Novak Miha.
m milica
registrovana zadruga z omejenim poroštvom,
edini in prvi slovenski denarni zavod v Trstu
Ulica S. Francesco št. 2. prejema hranilne nloge in obrestuje 4°/0. Toliko ne plačuje v Trstu noben denarni zavod.
Prva slovenska trgovina z želežjem Konjedic & Zajec
v Gorici, pred nadškofijo 5.
Oče, po kaj greste v Gorico? Moram nakupiti razno železje. Pri Konjedicu & Zajcu dobim najboljše Štajersko železo, železne, cinkaste, pocinjene in medene ploščenine, razna orodja, štedilnik ognjišča, peči, cevi, nagrobne križe. Tu dobim okove za pohištva in stavbe; koroški acalon in Brescia jeklo, razne cemente in kmetijske stroje. Vse po najnižjih cenah. '•S
Rentni davek od vlog plačuje zavod in ne vlagatelji Obresti se vsako leto kapitalu pripisujejo, da teki. obresti od obresti, tudi če dotičnik ne prinese knjižice.
Vloženega je bilo "leta 1892 gld. 17.663.76
1893	„ 38.245.13
1894	„ 49.741.66
1895	„ <8.644.52
1896	„ 125.448.27
1897	„ 164.907.79
1898	„ 261.424.45
Skupni promet od 1892-1898 gl. 3,212.095 10
Pri slovenski tržaški posojilnici in hranilnici se denar podvoji 4krat prej kakor pri drugih hranilnicah
Svoji k Svojim!
Podpisani priporoča slovenskemu občinstvu bogato založeno pekarijo. — Postreže vsaki čas s zvežim kruhom: prodajalce, krčmarje in odjemalce na debelo s primernim obitkom. Kruh se prinaša na zahtevo na dom. Prodaja se vseh vrst moke — domače pečivo — sladkarije in pristno domače maslo. — Sprejema v peko domači kruh ; vse po nizkih cenah. Pekarija je v
_ _ ulici Stadion št. 20.
odprta je od 5. ure zjutraj do 10. zvečer. Priporoča se udani
Jakob Perhavc,
lastnik.
i
i
Generalna agencija „E. H o ve"
ustanovljena 1878.
Pni tržašKi veloflrom
v ulici Fabbri
FRAN BEDNAR
TRST
Ulica Ponte rosso štv. 2
Velika zaloga šivalnih strojev zadnjega sistema in biciklov Cleveland Humber, Adler, Nauman in Styria.
IP^T" Svetovne marke.
d
►
>