86 Naši dopisi. Iz Dunaja. {Slovanski pevski zbor) napravi v torek 21. marca 1876 koncertno besedo v „Gartenbaugesell-schaft", L, Parkring. Vstopni li3ti po 1 gold. 50 kr. se dobivajo v „Slovanski besedi". L Doblhofgasse 9; in še drugod, pri kaši pa po 2 gold. Odbor. V Gorici 12. marcija. — Vivos voco! Tako sem se bil namenil začeti današnji dopis. In pikanten bi bil, da bi bil marsikdo vskliknil: Gore, — pokrijte me! Da sem neke reči v pero nazaj potisnil, — tega ste krive najprej ve ,,Novice" same. V poslednjem mojem dopisu mi je si. vredniatvo prečrtalo tisti stavek, katerega sem imel za naj važni šega (in bila je vsaka beseda dobro preodarjena). Zdaj vem, da sem sam uganil, zakaj ste to storili. Vašo vredništveno oblast spoštujem; po drugi strani pa vendar tudi trdim, da sem dober prerok bil, ko sem one besede pisal; iz-razovale so le senco prave situacije. Sicer pa je res, da molk je — zlato; zato hočem tudi danes veliko, veliko reči zamolčati, in to tem raji, ker nekim ljudem so ušesa vzrastla le zato, da ž njimi — ne slišijo. — — Zraven Tiroljskega je naš deželni zbor najimenitniši. V 15 letih se je v prvo zgodilo, da je a) moral glavar več ko dobre pol ure po maši čakati, da je mogel sejo pričeti; (sešlo se je samih 11 poslancev) , in b) da razen stenografov in čuvajev ni bilo v dvorani ni enega poslušalca. Oj, navdušenost prvih let — kje si?! Začetni govor glavarjev obsega le neobhodno potrebnih par besedi; daljši in prav umetno sestavljen je nekrolog dr. Lavriču. Govoril ga ni „tujec", kakor nek časnik misli, ampak-------(pa saj sem rekel gorej, da bom molčal). Izvolili so se koj v prvi seji trije odseki; v odsek za finančne reči: gg. bar. Ritter (predsednik), Abram , Candussi, Gorjup, Pajer, Stras-soldo, Winkier; v odsek za peticije: Dottori (prvo-sednik), Benardelli, Faganel, Maurovič, Pagliaruzzi, Pollav, Zigonj v odsek za pravne reči: Winkler (predsednik), Cerne, Deperis, Del Torre, Jakopič, Pajer, Dottori. — Prihodnja seja bo za kakih 14 dni. — Vrli naš profesor Po vse je povabljen od ministra za kmetijstvo na Dunaj k posvetu o živinoreji — kako bi se namreč dala povzdigniti v Avstriji. V tem svetu bo še 5 drugih veščakov zastopajočih vso Cislajtanijo. — Te dni se priobči sporočilo o naši I. učni razstavi preteklega oktobra in se razpošljejo diplomi. Več o tem drugi pot. — Za namestništvenega svetovalca v Trst pride bivši okrajni glavar Koperski, ki je bil poprej v Gradišči, — gosp. Da M os t o, poštenjak. — Novi trg za zelenjad v nekdanjem Persa-vem vrtu bo Jako lep. Trg je obzidan; poleg zidov so čedne zidane prodajaliciice, po sredi dovolj prostora za vozove in ljudi j vhodov ima četvero. — Tudi novo kosarno za artiljerijo misli zidati naša mestna gosposka, samo ,,farovž" pred veliko cerkvijo — nad tega se ne more spraviti; hraniti ga misli — ne kakor da bi mesto lepšal — kot spominek iz nekdanjih časov, ko so ital. Goričani rekli župoikovi ali.' duhovski hiši — „farovž" (v čisti italijanščini). — Se bi imel kaj povedati o dveh ženah, ki so ju pred nekimi tedni našli mrtvi, — ali to je že prestaro. *) Iz Bevk v okolici Vrhniški 11. sušca. (Peticija do si. deželnega šolskega sveta.) Da bi pri nas novo šolo zidali, je bil ogled meseca grudna lanskega leta, h kateremu so prišli gospodje šolskega sveta iz Ljubljane. Prišli so ogledat tukajšnjo šolo, katero smo pred dvema letoma iznova zidali. Oni pav so sklenili, da moramo drugo novo šolo zidati. Čemu to? Kaj ne bi bilo bolje, da bi sedanji šoli še nekoliko prostorov prizidali? Imenovano šolsko poslopje nas je stalo nad tri tisoč goldinarjev , kar ni malo za ubožne kmete. Se ve da tisti, ki so za to, naj bi se šola iznova zidala, bi gotovo drugače govorili, ko bi se morali pri šolskem zidanji za svoj žep prijeti. Kakor rečeno, smo zidali novo Bevško šolo pred dvema letoma z namenom, ne samo za „mežnarskega hlapca", ampak tudi zato, da bi se otroci v njej podučevali. Poslopje p r iz i dati smo pripravljeni; to bi se z malimi stroški lahko zgodilo, če sedanje poslopje ni na nikakoršen način pripravno za šolo; a šolo zidati na drugem prostoru iznova bi bilo nam ubozim kmetom silno težavno, posebno v sedanjem času, ko je ubogi kmet z davki do vrata obložen. Kje je jemati, nihče ne pomisli! Res se sliši sem ter tje govorjenje, da se v Bevkah premožni kmetje nahajajo; toda naj tak vzame kako posestvo v najem , kmalu se bo prepričal, da je napačno sodil. Koliko škode napravi slana, koliko mokrota, ki včasi celo polje poplavi, v jeseni pa imamo o suši toliko dima, da solnca ne vidimo. Iz te resnice je razvidno, koliko prihodkov imajo tukajšnji posestniki. Že tisoče in tisoče smo dali za osušenje močvirja, toda koliko smo si na boljšem? Gospode zemljiške cenilce pa prosimo pri ogledu , naj bi na tanko naše močvirje opazovali, koliko dobička ima ubogi kmet od njega, ako ne samih stroškov pri obdelovanji in neizmerno veliko dela. Voda v jeseni izpere z njiv pepel; nasledki tega so po tem, da ubožni kmet domu voziti kaj nima, posebno ker železnica vzročuje, da voda zastaja, in nam polje poplavi. S zaupljivim srcem se tedaj obrnemo na si. c. k. deželni šolski svet, *) V dopisu od 4. t. m. ste mi prav nevšecni pogrešek naredili. ,,Svobodo" „oznamil" sem pisal jaz, ne „oznanilf<» Pis. naj bi blagovoljno našemu mnenju potrdil, ne pa nasvetu onih gospodov , ki tolmačijo, da imenovano poslopje ni v namen šole zidano, ter nepripravno za šolsko mladino. Mi kmetje smo hišo tudi za podučevanje otrok zidali; to lahko spricamo. Tak lahko govori, kogar prav malo, ali pa čisto nič ne stane, in komur ni mar, če ima ubogi kmet samo urbase brez podplatov na nogah. Dasiravno nam šolski svet podpore žago tovlja, nas s to pripomočjo ne reši silnih bremen, ki bi nas zadela z zidanjem čisto novega poslopja. Iz Ljubljane. — Po želji mnozih meščanov se je preteklo nedeljo na poziv prvosednika političnega društva ^Slovenije" gosp. dr. Jan. Bleiweisa v čitalnični dvorani zbralo okoli 150 volivcev, ki so pred vsem sklenili kakor lani tako letos se udeležiti volitev mestnega odbora v 3. in 1. razredu. Po tem soglasnem sklepu so se, reči smemo, tudi enoglasno izbrali sledeči kaudidatje za 3. razred: gospodje J. N. Horak, Jurčič, Klun, Regali, — za 1. razred pa gospodje: Nič man, Pa kič, P eter ca, Vilhar. Konečno se je 40 meščanov izvolilo, ki kot izvrševalci organ pod imenom ,.meščanski narodni volilni odbor" v svoje roke* vzame vse, kar je treba, da se srečno doženč volitve, česar se temveč nadjati smemo , ker je bila nedeljska skupščina tako obilna in je nenavadna navdušenost volivcev kraljevala v njej. Kako zel6 pa se nasprotna nam stranka boji propada, kaže čisto nova skušnja ta, da — kar je vsa leta bilo, dokler obstoji mestni odbor — si ne upajo imenika volivcev zdaj v tisku na svitlo dati, ki ga je prejšnja leta vsak volivec na dom dobil! Po takem ni nobena kontrola mogoča o tem , kdo ima letos pravico volitve, kdo ne! Zagovarja se neki to čudno skrivanje s tem, da tisek imenika stane stroškov in da magistrat mora varčno gospodariti. „Tristo medvedov! — je na to po pravici zagodrnjal pošten meščan iz Krakovega — za nemški teater pa imajo denarja dosti v mestni kaši!" Res čudni svetniki so sedanji gospodje rotovžki. — {Odbor družbe kmetijske) pomnožen po zastopniku c. k. deželne vlade, dvornem svetniku vitezu Rothu in deželnem glavarju, dvornem svetniku vitezu dr. Kal teneggerju, je pod predsedstvom barona Wurzbacha v poslednji svoji seji 5. dne t. m. sklenil sledeče: a) državna subvencija za podkovsko in živinozdravniško šolo se porabi kakor lani; b) podelitev štipendije za obiska-nje kmetijske šole v Tečnu-Libwerdu za šolsko leto 1876/77 g. Jož. Jarcu in Hen. Solmajerju se na znanje vzame; — c) obširno in temeljito se je obravnavala od si. ministerstva za take ljudske šole, kjer se kmetijstvo podučuje, obljubljena podpora 300 gold.; sklenilo se je o tej zadevi: c. kr. šolski svet naprositi poročila, kako stoji s kmetijskim naukom na naših ljudskih šolah , poleg tega pa pozornost deželnega šolskega sveta obrniti na potrebo reorganizacije naših preparandij z ozirom na teoretično pa tudi praktično podučevanje učiteljskih pripravnikov v kmetijstvu na pripravnicah, ker oni kratki kursi, kamor se vsako leto majhno število pripravnikov zunaj dežele pošilja, nikakor ne zadostujejo, da bi pripravniki postali zmožni učitelji kmetijstva na ljudskih šolah; — drugi sklep pa je bil še ta, da družba kmetijska v dogovor stopi z deželnim odborom; — d) o subvenciji 400 gld. za medpotno podučevanje kmetijstva se je sklenilo: g. župnika Mesarja, g. profesorja PovŠeta in pa g. A. Piskarja naprositi, da prevzetno posel popotnega podučevanja: prvi o mlekarstvu in sirarstvu, drugi o živinoreji in nekaterih druzih posebno potrebnih naukih kmetijstva sploh, tretji pa o reji lami in pridelovanji prediva po Belgiškem načinu; kraji, kje naj bi pridigovaii, se jim bodo odločili, čas poduče- vanja pa naj si sami izbero; — e) prošnja občine Gol za podporo njihove drevesnice se je s priporočilom izročila c. k. gozdarskemu nadzorniku; — f) gospodarju Mraku, kateremu je brez njegove krivde poginil sub-vencijski bik , se je dovolila nekaka poiajšava pri prihodnji dražbi subvencijskih goved; — prošnja gospodarja Jan. Juvanca, kateremu je za vrančnim prisadom v kratkem Času poginilo 8 goved, se ni mogla vslišati zato, ker družba kmetijska nima nobenega zaklada za takošne podpore; — h) g. župniku Po rent i se izroči v lastnino 200 iztiskov njegove poduČne knjige o novem Kranjskem panji; — i) iz svilorejne po-skuševalnice v Gorici se naroči 10 do 12 unč zanesljivega semena svilnihČrvičev, ki se ima po sedanji navadi deloma brezplačno razdeliti, deloma po znižani ceni prodajati; — k) ker je občina Si nad o le prejela že 50 gold. za napravo kali, se jej odgovori, da ostalih 50 gold. brž prejme, ko bode dokazano, da je vodnjak dodelan. — S temi rešitvami je bila seja subvencijskega odbora končana. Ko je subvencij s ki odbor sklenil svoje razprave, je družbeni odbor še nekatere svoje zadeve obravnaval, namreč: vglobljeoje vodnjaka na družbenem vrtu, — pismo hranilnice, da se ni vslišala prošnja za štipendijo kmetijsko, — spomenico družbe kmetijske Stajarske o potrebi postave za povzdigo živinoreje; — račun družbini za leto 1875 in proračun za leto 1877, kiju je predložil blagajnik gosp. Brua, sta se izročila gosp. revizorjem v pregled, — in vloga do c. k. finančnega ministerstva, naj bi preklicalo ukaz od 13. junija 1875, pu katerem se ima predcenitev gozdov vršiti po referentih samih brez udeleštva cenilmh poslancev, kar pa nasprotuje postavi od 24. maja 1869. leta, se je enoglasno odobrila po načrtu gosp. odbornika O. Detele. — (Na korist narodni soli) bodo o prihodnjih 3 nedeljah predpoldne predavanje znanstvenih predmetov po prof. Sukleju, prof. Wiesthalerju in doktorandu Tavčarju. — (Mil. knezoskof Ljubljanski) gospod dr. J. Zl. PogaČar, 'je danes vstopil v deželni zbor Kranjski in vzelt si prostor v središču. — Hudo se repenčijo tudi naši ustavoverci nad tem, da so konservativni Tirolski poslanci v 2. seji z a-pustili zbornico in je bilo s tem mahoma konec zborovanju, ker ostali niso zadostni bili, postavno sklepati. Kaj pa! ali niste ustavoverci Kranjski tudi leta 1871 isto storili, da vas ni bilo v deželni zbor? Kako more to napačno biti, kar ste vi za pravo imeli? — Od 1. t. m. v Celovcu namesti vrlega nemškega tednika ,,Karnt. Blatt" izhaja „Karnt. Volksstimme" v istem duhu vredovan. Al že brž v 2. listu ga je zasegla policija zarad članka, ki razpravlja Turške ho-matije in je bil iz Dunajskega ,,Vaterlandau ponatisnjen, kateremu se pa od ondašnje policije ni nič zalega zgodilo. Res, čudne so poti c. k. državnih pravdnij! — Na Dunaj i je začel svečana mesca izhajati nemški tednik pod naslovom „Oesterreich. Rundschau", ki po programu svojem kaže, da je ,,naše gore list", to je, da se v vsem in povaod hoče potezati za pravo, braniti narodne in cerkvene pravice, in le v zado-voljnosti v s e h narodov Avstrijskih iskati moč države. Vsak list donaša pregled najvažnejših politiških in druzih dogodeb po svetu, v podlistku pa različne zabavne in podučne stvari; tako, na priliko, nahajamo v 1. listu sedanjemu času jako primerno rapsodijo: posnetek iz slavnoznane Mažuraniceve pesmi ,,Smrt Smail agy Cen-gijiče." Cena temu listu , v katerem, kakor za gotovo vemo, imenitne osebe državopravne stranke 87 svoje politiško mišljenje izrazujejo , iznaša za celo leto le 5 gold., za pol leta 2 gold. 50 kr., za četrt leta 1 gold. 25 kr. Bodi naj toplo priporočen možem naše stranke! — (Beseda čitalnična) v nedeljo je obilo število poslušalcev , med katerimi smo videli tudi nekatere gospode deželne poslance, jako zadovoljila. Razen dveh instrumentalnih številk, v katerih se je vojaški orkester pod vodstvom novega kapelnika (gosp. Šincel je prevzel, mesto kapelnika pri mestni godbi) hvalevredno obnašala, slišali smo veči moški zbor „Domovini" od A. Lebana z orkestrom, katerega so vrli naši gospodje pevci — razen enega manj srečnega samospeva — dobro izpeljali. Skladba sama po sebi je skromen poskus na mu-zikalnem širjem polji, naslonjena na znani laski genres, a dobro se posluša. — Namesti g. Schmidta pel je g. V. V al en ta romanco iz Lortzingove „Undine" s globokim srčnim čutom tako izvrstno, da si je pridobil burno pohvalo občinstva. — Sledeča velikanska scena iz slavnoznane Kreutzerjeve opere „Noč v Gra-nadi" — za ,,besedo" nekoliko predolga in brez sce-nerije gledališke manj razumljiva — je stala pevovodji g. Stockelnu gotovo veliko truda, za kar se mu je pa tudi občinstvo po pravici hvaležno skazalo. Gospica Piskarjeva je izvršila svojo nalogo, akoravno nepristojno obsegu njenega glasa, vse hvale vredno, ravno tako tudi gosp. Valenta; posebno toplo pa moramo pohvaliti skupni moški in ženski zbor na koncu cele scene z vročo željo, da bi večkrat slišali taka lepa umetna dela, katera so v množini zložena za mešani zbor, kajti le v takih skladbah ima pevec večega obsega glasu mnogo več prilike razviti ga, kakor pri samih moških zborih, kjer tenor zanemarjuje nizke, bas pa visoke t6ne, a vendar sta oba silno potrebna posebno v samospevnih partijah. Razen tega je tudi pevcu-so-listu treba, vaditi organ svoj celo leto, ne le v sez6ni „besed", posebno v pesmah za e n glas s spremljevan-jem glasovira. Naj spoštovani naši gospodje solisti to dobrovoljno opazko blagovolijo „ad notam" vzeti, vsaj vedo, da „življenje je kratko — umetnost pa dolga". — Številko 5. so gospice Namre, Piskar in Ihan v milih in zel6 mičnih trospevih izvršile z lepim vspehom, in še posebno v prvem trospevu, ker drugi — Košatov „pozdrav domovini" — je zložen za moški tercet, tedaj je čista intonacija v višini za ženski glas zel6 težavna. — Slovesno in z gromovito pohvalo je pevski del nocojšne ,,besede" mešani zbor izvršil z zborom iz Lortzingove opere „Undine", katerega konec se je moral na splošno željo občinstva ponavljati. — Vse to pričuje, da se po pravici sme ta „beseda" najlepšim koncertom prištevati. — Ker pa namen kritike ni samo simpliciter poročati, ampak tudi podučevati, bodi nam dovoljeno, še nekoliko besed v prid naši narodni reči dodati. Marsikatere malenkosti so, katerim se pevec lahko ogne, katere pa včasih mnogo škodujejo dobremu vspehu; tako, na priliko, pri dobri slovenski deklamaciji v petji z ločenjem posamesnih besed ali stavkov in ugodnim povdarjanjem težkih zlogov postane pesem bolj razumljiva, nasproti pa jo na drugi strani slabe navade kazijo, na pr., če se poje gre-hem namesti grem, ali Če si pevec s svojim partom takt daje itd. Tudi je bolj ugodno, postaviti ženski zbor pred moškega, tako, da solisti stoje pred celim zborom. — Se nekaj imam na srcu — in to v prid pevcem in pevkinjam na odru pa tudi poslušalcem — in to je, naj bi, kdor prepozno pride, med petjem drage volje počakal v garderobi ali zadej, da se z vznemirjenjem ne moti produkcija. To se lahko zgodi na korist lepega reda v iz- vrševanji občinstvu našemu, kakor vidimo, zelo priljubljenih ,,besed" čitalniških. Odstranimo vse, da bode pesem slovanska slovela na desno in levo! — (Slovensko gledišče.) Igri „Ena se joče, druga se smeje" in „Srečni oče" ste bili jako dobro igrani, a v prazni hiši; v zadnji, ki smo jo videli včeraj, je zaslužil posebno gOBp. Šchmidt venec večera. — V nedeljo ima priti na oder že dobro znana resna igra „Požigalčeva hči". 88