Zelemkras \i/ WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIX - JULIJ-AVGUST 2018 - ST. 7-8 Župnik Janez častni občan gasilstva v Dolnjem Logatcu Poletni glasbeni festival KJE SMEMO HODITI PO PLANINSKEM POLJU? Prek projekta KRAS.RE.VITA državne in lokalne institucije izvajamo aktivnosti za varovanje dveh izjemnih posebnosti slovenskega območja, in sicer Cerkniško jezero in Planinsko polje. Ena izmed aktivnosti na slednjem je preusmeritev obiskovalcev s Planinskega polja, če pa nastopi tehten razlog za njegov obisk, potem se po tem polju hodi po že obstoječih, večinoma makadamskih poljskih poteh. Poti, kjer smemo hoditi, so na zemljevidu označene z rumeno barvo. Do konca projekta KRAS.RE.VITA bodo te poti tudi označene z ustreznimi usmerjevalnimi in pojasnilnimi tablami. Zakaj je Planinsko polje tako posebno? Planinsko polje je izjemno, pestro in slikovito območje, ki ga varuje več varstvenih režimov hkrati: gre za zavarovano območje, območje Nature 2000, ekološko pomembno območje ter območje številnih naravnih vrednot državnega pomena. Med najbolj poznanimi varovanimi lastnostmi Planinskega polja so presihajoče jezero, reka Unica z značilnimi meandri ter živalski in rastlinski prebivalci, ki jih skušamo ohraniti za naslednje generacije. Planinsko polje je pomemben habitat številnih metuljev, netopirjev in dvoživk ter ptic, kot so kosec, pisana penica in rjavi srakoper. Tu varujemo tudi različna mokrotna, negnojena travišča in obvodne sestoje, na katerih uspevajo izjemno pestre in v svetovnem merilu vse bolj ogrožene vrste rastlin, denimo ilirski meček, sibirska perunika, močvirski svišč, veliki poletni zvonček in številni predstavniki orhidej. Posebej izstopa travniška morska čebulica, ki je v Sloveniji ne srečamo nikjer drugje. Z gnojenjem te ogrožene vrste izginejo, nadomestijo pa jih znanilci gnojenih travnikov: regrat, zlatice, kislice, kukavičja lučca ... Kako lahko poskrbimo, da naš obisk ne bo imel škodljivih posledic za ogrožene vrste in habitate? Nekaj smernic je že splošno poznanih: vse odpadke odnesemo s seboj, ne povzročamo hrupa in ne vozimo z motornimi vozili ali kolesi izven utrjenih voznih površin. Vas je zamikalo, da bi se podali na ogled lepot Planinskega polja kar tako počez, čez drn in strn? Morda da bi tako svobodo privoščili vsaj svojemu štirinožnemu prijate- lju? Lastniki zemljišč, ogrožene vrste rastlin in živali vas lepo prosijo, da tega ne storite. Tak sprehod za seboj pusti poteptane ogrožene vrste rastlin, preplašene živali, prav lahko pa tudi uničeno gnezdo ali zapuščene mladiče kosca in drugih vrst ptic, ki gnezdijo na tleh. Vsi vam bomo hvaležni, če boste raje uživali na sprehodu po urejenih poteh, kakor so zarisane na zemljevidu. Bi si na Planinskem polju radi nabrali zelišča ali morda le šopek rastlin za okras vašega doma? Pred nabiranjem, prosim, preglejte Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in se prepričajte, da ne gre za kakšno od zavarovanih vrst rastlin. Poleg tega poskrbite, da lastnikom ne boste povzročali škode, da rastlin ne poškodujete trajno in da ne presežete zakonsko določene meje 1 kg zelenih rastlin. Ste se naveličali svoje zlate ribice, želvice ali drugega ljubljenčka? Domorodni prebivalci Planinskega polja vas lepo prosijo, da s svojimi domačimi ljubljenčki ravnate odgovorno in jih nikoli ne spuščate v naravo, kjer njihova prisotnost lahko povzroči nepopravljivo škodo. Prav tako poskrbimo, da v naravo ne vnašamo rastlinskih vrst, ki na Planinskem polju niso naravno prisotne. Zavedajmo se, da ob vsakem obisku Planinskega polja gostujemo v dragoceni in edinstveni krajini. Bodimo odgovorni gosti, ki bodo domovanje človeških, živalskih in rastlinskih prebivalcev pustili čim bolj nedotaknjeno in urejeno. Jana Laganis, Naravovarstvena svetovalka Zavod Republike Slovenije za varstvo narave Renata Gutnik, Višji svetovalec, Občina Logatec Skica: Simona Šušteršič Štrukelj, višji svetovalec, Občina Logatec V» H EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ ^^^^ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST 2 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 UVODNI IZ VSEBINE IZ OBČINSKE HIŠE Razpisana sredstva razdeljena........................................ Župnik Janez Kompare - častni občan Logatca ................. ... str. 4 ... str. 7 AKTUALNO Odtekel bo 42 maratonov .............................................. Redna letna vaja logaške CZ letos v Rovtah...................... .. str. 10 .. str. 11 V SREDIŠČU Od gašenja in reševanja do prižiganja upanja ................. V čast visokemu jubileju tudi slavnostna parada ................ GZ Logatec pred pomembnimi nalogami ......................... . str. 17 .. str. 19 .. str. 21 KULTURA Poletni festival Logatec ................................................... Od Triglava do Andov - spomini J. Hladnika .................... .. str. 23 .. str. 25 POSLOVNE STRANI Izzivi logaškega turizma................................................. . str. 29 MED NAMI Potnik je vedno na prvem mestu ...................................... Spomin na profesorico dr. Olgo Janša Zorn ..................... . str. 30 . str. 32 ŠPORT 42. Tek prijateljstva v Hotedršici ...................................... Jure - naš zaporedni državni prvak v gorskem kolesarstvu . . str. 33 . str. 34 Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec Odgovorna urednica: Blanka Markovič Kocen Uredniški odbor: Metka Bogataj, Nina Jerina, Marcel Štefančič, Branislav Pevec, predstavnik/predstavnica Občine Logatec za odnose z javnostmi. Grafično oblikovanje in tisk: SCHWARZ PRINT, d.o.o., Grafični koncept: Nicolas Sautet Datum izida: 24. 7. 2018 Naklada: 4.650 izvodov Naslovnica: Gasilska parada ob 140-letnici PGD Dolnji Logatec Foto: Miran Antončič Logaške novice izhajajo enkrat mesečno. Roki izida in oddaje prispevkov so objavljeni na spletni strani občine Logatec. Prispevki naj ne bodo daljši od ene tipkane strani, pisava Times New Roman, pt 11. Pisma bralcev so lahko dolga največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 11 pt. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. Spoštovane, spoštovani, smo v času oddiha, gasilskih veselic in potovanj. Lepo in prav je, da se s svojimi sokrajani poveselimo na domači gasilski veselici in tako moralno pa tudi gmotno podpremo gasilce. Izmenjamo mnenja, se sprostimo, veselimo in polnimo z »energijo«. Dolnjelogaško PGD praznuje častitljivih 140 let organiziranega delovanja in nudenja pomoči. V naši občini imamo Gasilsko zvezo s sedmimi prostovoljnimi društvi in dvema izpostavama. Slogan gasilcev na začetku organiziranega gasilstva pred 150 leti na Kranj skem »Bogu na čast, bližnjemu na pomoč« je veljal in je njihovo vodilo še danes: pomagati človeku. To je najvišja vrednota človeštva, ki omogoča sobivanje. Takrat so bili postavljeni pravi in trdni temelji gasilstva na Slovenskem, njegovega vodenja in delovanja. Pri njih ni delovanja s figo v žepu, ampak visoko moralno delo z mnogimi odrekanji in izpostavljanjem nevarnostim s ciljem pomagati. Tovariški odnos, medsebojno zaupanje, stalno izobraževanje, redne gasilske vaje, postavljena hierarhija vodenja z jasnimi, kratkimi, razumljivimi povelji dajejo visoko stopnjo uspešnosti reševanja in pomoči. Ljudje jim zaupamo, tako kažejo tudi vse javnomnenjske raziskave. Vsak dan potrjujejo svojo pripravljenost pomagati pri nezgodah v prometu. Izredno so se izkazali v času žleda, poplav in neurjih po vsej naši domovini. Visoko stopnjo znanja in požrtvovalnosti so dokazali pri gašenju Kemisa. Gasilstvo v Sloveniji večinoma temelji na prostovoljstvu. Družba - država mora urediti njihov status, saj opravljajo javno gasilsko službo in še mnogo več. V mnogih krajih povezujejo občane in so promotor življenja, predvsem na deželi. V naših gasilskih vrstah je v veliko veselje mnogo tovarišic in pionirjev. Vsako leto si v Lazah lahko ogledamo cvet gasilstva. Ravno najmlajši so tisti, ki gasilski tradiciji »Vari ogenj, vari luč« v srcih ohranjajo ogenj ljubezni do bližjega, pomoči potrebnega. Gasilstvo na Slovenskem je najbolj zdrav steber družbe, po katerem bi se morali zgledovati vsi, predvsem politiki. GASILEC je človeku ČLOVEK, hvala vam. Bodi človek Ta svet je lep, če nekomu nekaj daš. (Tone Pavček) Ta svet je lep, če nekoga rad imaš, Če stisneš roko komu, ki ga kaj boli. Ta svet je lep, če si človek do ljudi! Vse lepo, župan Berto Menard LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 3 I IZ OBČINSKE HIŠE 1P VSA RAZPISANA SREDSTVA ZA PROGRAME IN PROJEKTE ZA LETO 2018 RAZDELJENA Občina Logatec je za projekte in programe upravičencev v letu 2018 pripravila štiri pozive in deset razpisov z različnih področij. Med upravičence je bilo razdeljenih dobrih 417.000 EUR. Upravičencem voščimo obilo uspeha pri izvedbi svojih projektov in programov in, da bi porabili vsa odobrena sredstva. 27927,69 € MLADINSKO ŠPORTNO - KULTURNO DRUŠTVO DLAN NA DLAN 20.048,64 € 5.000,00 € 2.879,05 € 19.178,37 € KULTURNO DRUŠTVO SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE 662,17 € 11.516,20 € 2.000,00 € 5.000,00 € 17.943,74 € NAMIZNOTENIŠKI KLUB LOGATEC 17943,74 € 17.219,48 € TEKAŠKI SMUČARSKI KLUB LOGATEC 13.219,48 € 4.000,00 € 16.599,88 € ODBOJKARSKI KLUB LOGATEC 16.599,88 € 15.035,30 € KULTURNO DRUŠTVO PIHALNI ORKESTER LOGATEC 3.803,78 € 8.231,52 € 12.500,00 € 500,00 € 12.703,96 € SMUČARSKI SKAKALNI KLUB "LOVCI NA DALJAVE" LOGATEC 12.703,96 € 11.570,71 € ROKOMETNI KLUB KRONOS 11.570,71 € 9.628,15 € ŠPORTNO DRUŠTVO TEK JE LEK 9.628,15 € 9.232,02 € KLUB LOGAŠKIH ŠTUDENTOV 4.232,02 € 5.000,00 € 9.185,32 € LOKOSTRELSKO DRUŠTVO LOGATEC 9.185,32 € 7.626,86 € KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO TRATE 532,54 € 1.007,69 € 515,00 €|2.500,00 € 571,63 €>2.500,00 € 7.178,84 € KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ADORAMUS 1.375,12 € 5.803,72 € 6.760,65 € DRUŠTVO UPOKOJENCEV LOGATEC 516,82 € 2.027,30 € 4.216,53 € 6.596,77 € DRUŠTVO UNIVERZA ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE LOGATEC 12.879,05 € 1.601,26 € 2.016,46 €100,00 € 6.117,84 € ŠPORTNO DRUŠTVO HOTEDRŠICA 2.229,75 € 1.388,09 € 2.500,00 € 6.067,11 € KULTURNO DRUŠTVO OBRTNIŠKI MEŠANI PEVSKI ZBOR "NOTRANJSKA" 6.067,11 € 5.676,05 € ŠPORTNO DRUŠTVO TAE KWON-DO TEMPO 5.676,05 € 5.582,83 € KOŠARKARSKI KLUB LOGATEC 5.582,83 € 5.579,05 € ZDRUZENJE BORCEV ZA VREDNOTE NOB LOGATEC 2.879,05 € 2.700,00 € 5.294,75 € KULTURNO TURISTIČNO DRUŠTVO HOTEDRŠICA 1.906,59 € 1.000,00 € 2.388,16 € 5.156,81 € PEVSKO DRUŠTVO LOGATEC 4.156,81 € 1.000,00 € 5.063,44 € DRUŠTVO TABORNIKOV-ROD SRNJAK LOGATEC 1.119,74 € 503,85 € 3.439,85 € 5.000,00 € FIZIČNA OSEBA 5.000,00 € 5.000,00 € FIZIČNA OSEBA 5.000,00 € 4.538,89 € DRUŠTVO MLADINSKI CENTER SVETEGA NIKOLAJA 2.593,77 € 156,66 €11.788,46 € 4.381,15 € FIZIČNA OSEBA 4.381,15 € 4.303,28 € FIZIČNA OSEBA 4.303,28 € 4.292,30 € DRUŠTVO LIKOVNIKOV LOGATEC 4.292,30 € 4.196,72 € FIZIČNA OSEBA 4.196,72 € 4.127,33 € TRIATLON KLUB LOGATEC 1.645,75 € 481,58 € 2.000,00 € 4.085,83 € VOJNI MUZEJ LOGATEC D.O.O. 2.879,05 € 1.206,78 € 4.081,97 € FIZIČNA OSEBA 4.081,97 € 4.077,87 € FIZIČNA OSEBA 4.077,87 € 4.036,89 € FIZIČNA OSEBA 4.036,89 € 4.001,41 € ŠPORTNO KINOLOŠKO DRUŠTVO LOGATEC 4.001,41 € 3.780,89 € DRUŠTVO UPOKOJENCEV ROVTE 2.448,19 € 1.332,70 € 3.393,22 € OSNOVNA ŠOLA 8 TALCEV LOGATEC 3.393,22 € 3.358,78 € ROKOMETNI KLUB ZVEZDA LOGATEC 3.358,78 € 3.168,93 € TWIRLING KLUB LOGAŠKIH MAZORET 2.768,93 € 400,00 € 3.069,68 € FIZIČNA OSEBA 3.069,68 € o no, no C DRUŠTVO ZA ORGANIZIRANJE KULTURNO-UMETNIŠKIH DOGODKOV 3.°23,°8 € ARSONAVT 3.023,08 € 2.879,05 € OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO LOGATEC 12.879,05 € 2.604,11 € M GENOM D.O.O. 2.604,11 € 2.601,75 € SMUČARSKI KLUB LOGATEC 2.501,75 € 100,00 € 2.381,81 € ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV 2.381,81 € 2.343,67 € OSNOVNA ŠOLA TABOR LOGATEC 2.343,67 € 2.341,86 € OSNOVNA ŠOLA ROVTE 2.341,86 € 2.341,58 € PLANINSKO DRUŠTVO LOGATEC 985,90 € 355,68 €11.000,00 € 2.314,17 € VZGOJNO-VARSTVENI ZAVOD VRTEC KURIRČEK LOGATEC 2.314,17 € 2.170,09 € ŽUPNIJSKA KARITAS ROVTE 1.370,84 € 799,25 € 2.121,46 € KLUB ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV LOGATEC 2.121,46 € 2.059,50 € FIZIČNA OSEBA 2.059,50 € 2.028,21 € TURISTIČNO KULTURNO ŠPORTNO DRUŠTVO GRČAREVEC 503,85 € 1.524,36 € 2.018,40 € AIKIDO KLUB LOGATEC 518,40 € 1.500,00 € 1.991,49 € ŽUPNIJSKA KARITAS DOLNJI LOGATEC 1.991,49 € 1.965,88 € FIZIČNA OSEBA 1.965,88 € 1.965,88 € FIZIČNA OSEBA 1.965,88 € 1.915,77 € ŠPORTNO DRUŠTVO SUPERPOLH 1.915,77 € 1.872,27 € ARTCOM D.O.O. 1.872,27 € 4 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 IZ OBČINSKE HIŠE 1.872,27 € ŽUPNIJA VRH - SV. TRIJE KRALJI 1.872,27 € 1.813,03 € GOVEDOREJSKO DRUŠTVO LOGATEC 11.813,03 € 1.782,79 € FIZIČNA OSEBA 1.782,79 € 1.780,43 € JAMARSKO DRUŠTVO LOGATEC 1.780,43 € 1.753,01 € TURISTIČNO DRUŠTVO LOGATEC 1.753,01 € 1.749,96 € BALINARSKO ŠPORTNO DRUŠTVO LOGATEC 1.249,96 € 500,00 € 1.677,38 € DRUŠTVO KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA LOGATEC 1.677,38 € 1.668,47 € DRUŠTVO AKTIV, DRUŠTVO AKTIVNE MLADINE IN MLADIH PO SRCU 1.668,47 € 1.591,43 € NAKLO D.O.O 1.591,43 € 1.591,43 € OPIKAR D.O.O. 1.591,43 € 1.562,46 € ZELENI ŽEP, ZAVOD ZA TURIZEM IN TRAJNOSTNI RAZVOJ 1.562,46 € 1.546,98 € ŠPORTNO DRUŠTVO BARON 1.546,98 € 1.500,00 € ŠPORTNA ZVEZA LOGATEC - PROJEKT CICI MINI OLIMPIJADA 2018 1.500,00 € 1.500,00 € ŠPORTNO DRUŠTVO KOVK ROVTE 1.500,00 € 1.479,49 € SLOVENSKA FILANTROPIJA, ZDRUŽENJE ZA PROMOCIJO PROSTOVOLJSTVA 957,15 € 422,34 €«100,00 € 1.453,56 € ZAVOD ZA PRAVICO DO ŽIVLJENJA 1.453,56 € 1.417,63 € ŠPORTNO KULTURNO DRUŠTVO VRH 851,92 € 565,71 € 1.415,72 € PEVSKO DRUŠTVO INVALIDOV IN UPOKOJENCEV LOGATEC 1.203,01 € 103,30 € 109,41 € 1.396,29 € FIZIČNA OSEBA 1.396,29 € 1.333,33 € FIZIČNA OSEBA 1.333,33 € 1.333,33 € FIZIČNA OSEBA 1.333,33 € 1.333,33 € FIZIČNA OSEBA 1.333,33 € 1.333,33 € FIZIČNA OSEBA 1.333,33 € 1.333,33 € FIZIČNA OSEBA 1.333,33 € 1.265,20 € TENIŠKI KLUB LOGATEC 1.265,20 € 1.190,20 € ROSSANA D.O.O. 936,14 € 254,06 € 1.174,86 € DRUŠTVO INVALIDOV LOGATEC 1.174,86 € 1.166,44 € DRUŠTVO ZA ZDRAVILNE RASTLINE OGNJIČ LOGATEC 1.166,44 € 1.079,75 € GOSTIŠČE JERŠIN, BOJAN JERŠIN S.P. 1.079,75 € 1.061,70 € DRUŠTVO PODEŽELSKIH ŽENA ROVTE 1.061,70 € 1.050,00 € FIZIČNA OSEBA 1.050,00 € 1.000,00 € KOLESARSKO DRUŠTVO ROG 1.000,00 € 962,55 € KULTURNO DRUŠTVO "NOVI ODER", 462,55 € 500,00 € 824,29 € KULTURNO DRUŠTVO DREVORED 400,00 € 424,29 € 808,29 € KULTURNO DRUŠTVO ŽIVI KORAK LOGATEC 808,29 € 800,00 € FIZIČNA OSEBA 800,00 € 748,91 € FIZIČNA OSEBA 748,91 € 728,90 € MEDGENERACIJSKO DRUŠTVO ZA SAMOPOMOČ LOGAŠKE LIPE 728,90 € 701,92 € LITERARNO DRUŠTVO ZELENI OBLAKI 701,92 € 666,66 € FIZIČNA OSEBA 666,66 € 666,66 € FIZIČNA OSEBA 666,66 € 666,66 € FIZIČNA OSEBA 666,66 € 586,67 € DRUŠTVO SKAM - SKUPNOST KATOLIŠKE MLADINE 586,67 € 519,69 € DRUŠTVO PARAPLEGIKOV LJUBLJANSKE POKRAJINE 519,69 € 503,85 € FIZIČNA OSEBA 503,85 € 503,85 € KULTURNO DRUŠTVO TABOR 503,85 € 500,00 € ŽUPNIJSKI URAD ROVTE 500,00 € 495,00 € GASILSKA ZVEZA LOGATEC, 495,00 € 466,67 € FIZIČNA OSEBA 466,67 € 466,67 € FIZIČNA OSEBA 466,67 € 447,89 € KGZS ZAVOD LJUBLJANA 447,89 € 421,72 € PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO DOLNJI LOGATEC 421,72 € 400,00 € FIZIČNA OSEBA 400,00 € ^ m e REŠEVALNI PAS - ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN VARNOST V PROMETU 40°,°0 € logATEC 400,00 € 400,00 € ZDRUŽENJE ZA VREDNOTE SLOVENSKE OSAMOSVOJITVE 400,00 € 350,00 € FIZIČNA OSEBA 350,00 € 350,00 € FIZIČNA OSEBA 350,00 € 335,43 € MODELARSKO MAKETARSKI KLUB LOGATEC 335,43 € 258,41 € DRUŠTVO CIVILNIH INVALIDOV VOJN SLOVENIJE LJUBLJANA 258,41 € 210,86 € POTAPLJAŠKO DRUŠTVO LOGATEC 210,86 € 200,00 € CIRIUS VIPAVA 200,00 € 196,13 € MLADINSKO DRUŠTVO ŠTOP 196,13 € 164,63 € DRUŠTVO TVOJ TELEFON 164,63 € 156,10 € ZDRUŽENJE MULTIPLE SKLEROZE SLOVENIJE 156,10 € 124,73 € PODROČNO ZDRUŽENJE UČITELJEV IN TRENERJEV SMUČANJA LOGATEC 124,73 € 70,85 € DRUŠTVO PSORIATIKOV SLOVENIJE 70,85 € 417071,91 € LEGENDA kultura tradicija kultura založništvo H pokroviteljstvo župana kulturna dediščina H kmetijstvo ukrep 1 H turizem H kmetijstvo ukrep 3 starejši H humanitarna H šport H šport poziv kultura programi H mladi H kultura projekti H pokroviteljstvo župana nadarjeni mladi LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ST. 7-8 5 I IZ OBČINSKE HIŠE 1P ŽUPNIK JANEZ KOMPARE - ČASTNI OBČAN LOGATCA Logaški svetniki so na zadnji seji pred poletnimi počitnicami podprli predloge Komisije za podelitev občinskih priznanj Občine Logatec za leto 2018. Naziv častni občan bo letos pripadel župniku Janezu Komparetu. Med drugim so obravnavali oceno varnosti v letu 2017 in poročilo o delovanju Varnostnega sosveta. Varnostne razmere v Logatcu so bile lani po podatkih občinske inšpekcije odlične in v številnih parametrih presegajo leto 2016 in dolgoletno povprečje. »Zmanjšalo se je število prometnih nesreč, prvič po 20 letih v prometu ni bilo nobene smrtne žrtve, imeli smo manj kaznivih dejanj. Dobili smo tudi vsa tri državna priznanja s strani agencije za varnost v cestnem prometu, to so bronasti, srebrni in zlati znak za zagotavljanje vzgoje in preventive v cestnem prometu v naši občini,« je oceno varnostnih razmer strnil Jure Plečnik, vodja Občinskega redarstva. Bojazen pred prebežniki je odveč Občani Logatca občasno izražajo zaskrbljenost zaradi vedno novih naseljencev v azilnem domu v občini, vendar je bojazen, kot poudarjata tako župan Berto Menard kot tudi vodja Občinskega redarstva Jure Plečnik, odveč. »Varnostni sosvet se redno sestaja in izmenjuje informacije, občanom lahko zagotovim, da so varni in da izpostava azilnega centra v Logatcu deluje tako, kot mora, varnostni organi nadzirajo situacijo in ni nikakršnih varnostnih zadržkov glede prisotnih migrantov,« poudarja Plečnik. Po njegovih besedah je v logaškem azilnem domu trenutno naseljenih 48 prebežnikov, gre pa za tako imenovane ranljive skupine, to so matere z otroki in mladoletniki brez spremstva. Najvišje občinsko priznanje Janezu Komparetu Na predlog Komisije za podelitve občinskih priznanj, ki je s tem naborom končala delo v mandatu 2014 - 2018, bodo v Logatcu letos podelili šest občinskih priznanj, največ jih gre v roke zaslužnih gasilcev, častni občan pa bo postal župnik Janez Kompare za - kot so zapisali v obrazložitvi - svoje bogato družbeno in duhovno delo, za dragocen doprinos k razvoju župnije, krajevne in širše skupnosti občine Logatec. Janez Nagode, SLS, je zahteval obrazložitev, zakaj tega visokega priznanja ne bo dobil Miroslav Pogačnik, Jerneja Rupnik, NSi, pa je predlagala objavo seznama vseh častnih občanov. Pobude in vprašanja svetnikov Janez Podobnik, SDS, se je v okviru vprašanj in pobud svetnikov uvodoma zahvalil gasilkam in gasilcem PGD Rovte in PGD Logatec ter Elektru Ljubljana za takojšnje nudenje pomoči ob požaru hiše. »Od urejenega centra Logatca smo danes bolj oddaljeni kot pred štirimi leti,« je dejal Klemen Trpin, NaNo, in župana spomnil na zapis na spletni strani, da je čas, da v Logatcu uredimo »dnevno sobo« našega mesta. Svetnika je med drugim tudi zanimalo, kakšni so rezultati merjenja hrupa med prireditvijo Majski koncert. »Prireditev je umeščena na seznam strateških prireditev, torej jo je organizator primoran izpeljati točno na tej lokaciji,« je še spomnil Trpin. Janez Ovsec, NSi, je izrazil nestrinjanje z ravnanjem svetniške skupine SMC, ki je objavila rezultate glasovanja o OPPN na dan volilnega molka. Od občinske uprave je terjal pojasnilo o razpolaganju s temi podatki. »Če ne izglasujemo, da je glasovanje tajno, je to javno in če kdo zaprosi za izpis glasovanja, mu to moramo omogočiti,« je pojasnil župan. Barbaro Pellis, NLŽBM, je zanimalo, kakšen je interes za brezplačni javni prevoz. Po županovih besedah so ga občani dobro sprejeli, ga pohvalijo, je pa precejšen strošek za občino. »Poleti javnega prevoza ni, jeseni pa bomo z njim nadaljevali.« Svetniki so izrazili bojazen, da bo kupec stavb Štiri tačke občini skušal dati v najem prostor, kjer naj bi bil center za mlade, ter predlagali takojšen začetek iskanja nove lokacije. Blanka Markovič Kocen Ste prejemnik naziva ZLATI MATURANT v šolskem letu 2017/2018? Občina Logatec poziva vse srednješolce, ki ste konec letošnjega šolskega leta na maturi posegli po najvišjem številu točk i n tako dobili naziv ZLATI MATURANT, da nas o va šem osebnem us pehu obvestite, in sicer na elektronski naslov: rors ana.hribaoicelogatec.si, najkasneje do 28. septembra2018. V mesecu oktobru bomo za vas pripravili slavnostni dogodek in sprejem pri ž upanu Občine Logatec Bertu Menaodu. Občinska uprava Občine Logatec Občina Logatec 6 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 NI VSE AMBROZIJA IZ OBČINSKE HIŠE Te dni se veliko občanov obrača na občinsko upravo in nas prijazno opozarja na rastišča ambrozije. Vsakega obvestila smo seveda zelo veseli, saj občinska uprava nato opozori lastnike zemljišč, naj ambrozijo čim prej odstranijo. Ugotovili pa smo, da velikokrat pride do prijav rastišč ambrozije, ki pa v resnici to sploh niso. Opis rastline: Med vrstami rodu Ambrosia je najpomembnejša pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemisiifolia), ki je tudi najbolj razširjena vrsta ambrozije v Sloveniji. To je enoletna grmičasta bujno razrasla rastlina, ki doseže višino do dva metra. Ima dvakrat pernato deljene liste, ki so po obliki podobni listom pelina. Listi so zelene barve, s spodnje strani nekoliko svetlejši, goli, brez dlačic na listni ploskvi, izjemoma z zelo kratkimi dlačicami. Listni pecelj je kratek, kratko dlakav. Steblo je okroglasto, poraslo z dlačicami in ima lahko rdečkaste pege. Moška socvetja izraščajo na koncih poganjkov kot rumene previsne žvrklje. Ženski cvetovi se razvijejo v pazduhah listov ali pri osnovi moškega socvetja, posamično ali po nekaj cvetov združeno. Plodovi so ovalne oblike (2,2 - 3,2 x 1,5 - 2 mm). Seme je obdano z zunanjim ovojkom. Pelinolistno ambrozijo pogosto zamenjujemo s številnimi drugimi vrstami rastlin, ki se zdijo na prvi pogled podobne. Ambroziji najbolj podobne rastline so različne vrste pelinov (Artemisia vulgaris, A. Pelinolistna ambrozija (Ambrosia artemi-siifolia L.) in druge neofitne vrste iz rodu Ambrosia so invazivne tujerodne rastline in edine škodljive rastline, za katere se izvajajo obvezni fitosanitarni ukrepi. Imetniki zemljišč so dolžni ambrozijo odstraniti s koreninami vred ali njihov nadzemni del tako, da se v tej rastni dobi ne obraste več. Rastlino je treba čimprej odstraniti, da preprečimo cvetenje in sproščanje cvetnega prahu v okolico. campestris, A. annua), vratičev (npr. Tana-cetum vulgare), rmanov (npr. Achillea millefolium), mrkačev (npr. Bidens tripartita, B. subalternans, B. bipinnata) in žametnic (npr. Tagetes minuta). Ljudje ambrozijo pogosto zamenjujejo tudi z zlato rozgo (Solidago canadensis in S. gigantea), ki pa ambroziji po obliki ni podobna. Razlog je verjetno v tem, da ima zlata rozga rumeno previsno socvetje, ki spominja na rumene žvrklje (moška socvetja) ambrozije. Občinska uprava MEDGENERACIJSKI CENTER HIŠA SADEŽI DRUŽBE LOGATEC - AKTIVNOSTI V AVGUSTU M * ['i ('J D i : Redne vsakotedenske aktivnosti Torek, 8.00: Joga za starejše (potrebne prijave) Torek, 10.00-12.00: Ustvarjalne delavnice za šolske otroke Torek, 12.30: Slovenščina za starše (namenjena staršem šolskih in predšolskih otrok, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku) Sreda, 10.00-12.00: Družabne igre Sreda, 12.30: Slovenščina za starše (namenjena staršem šolskih in predšolskih otrok, ki se v vsakdanjem življenju srečujejo s težavami pri izražanju v slovenskem jeziku) Ponedeljek, torek, sreda, četrtek in petek (po 13. uri): Individualna učna pomoč pri popravnih izpitih za osnovnošolce in srednješolce (matematika, fizika, slovenščina, angleščina, zgodovina) - potrebna predhodna prijava Petek, 9.00 oziroma po dogovoru: Individualna računalniška pomoč za starejše -potrebne predhodne prijave Petek, 10.00-12.00: Delavnice za šolske otroke Petek, 10. in 24. avgust, 15.00: Pogovorna skupina za samopomoč in razvijanje socialnih veščin EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD SKLUPNA TOČKA Novosti v avgustu Od 27. do 31. avgusta: Počitniški tabor za šolske otroke od 6. do 12. leta (obvezne prijave) Vse aktivnosti so brezplačne, prostovoljni prispevki so dobrodošli. Prijave so potrebne tam, kjer je posebej navedeno. Za več informacij in prijave na aktivnosti, kjer je to potrebno, se obrnite na: 070 892 903 ali hisa-logatec@filantropija.org. LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ST. 7-8 7 I IZ OBČINSKE HIŠE 1P NAD NARAVNI BISER PLANINSKO POLJE Z AZBESTNIMI PLOŠČAMI, IZOLACIJO IN STRANIŠČNO ŠKOLJKO Pločevinke, damski vložki, cigaretne škatlice, zaboj prve pomoči... Občinska inšpekcijska služba je poostrila nadzor nad nezakonitim odlaganjem komunalnih odpadkov na območju počivališč na cesti Grčarevec - Planina. Preži tako na tranzitne obiskovalce počivališč kakor na domačine. Kljub smetnjakom za različne vrste komunalnih odpadkov obiskovalci obcestnih počivališč med Grčarevcem in Planino pogosto svoje odpadke odvržejo v neposredno bližino smetnjakov, še raje pa po brežini proti Planinskemu polju. Odpadki so različnih dimenzij, vrst in oblik. Največ je plastenk in embalaže prehranskih izdelkov, damskih vložkov, plenic in škatlic tobačnih izdelkov. Izstopajo nekomunalni odpadki: straniščna školjka, umivalnik ter azbestne plošče, različne vrste izolacij in gradbenih odpadkov, česar pa najverjetneje ni na tem mestu odvrgel kakšen evropski turist, ki se vrača z morja. Ignoranca brezplačnih možnosti oddaje gradbenih odpadkov in azbestnih plošč Na območju občine Logatec je ravnanje z odpadki zelo dobro organizirano. Vsako gospodinjstvo lahko ves čas brezplačno oddaja kosovne odpadke v zbirnem centru Ostri Vrh, enkrat letno pa lahko naroči brezplačen odvoz kosovnih odpadkov z domačega dvorišča. Gospodinjstva lahko v zbirnem centru Ostri Vrh brezplačno oddajajo tudi gradbene odpadke, in sicer do 500 kg na mesec. Če bi jih bilo ob eni oddaji več, je cena za odlog 22 EUR/tono. V omenjenem zbirnem centru bodo od gospodinjstva enkrat na pol leta brezplačno prevzeli tudi azbestne plošče, katerih ne sme biti več kot 250 kg. Za večjo količino se zaračuna 262,30 EUR/tono. Vsako logaško gospodinjstvo se lahko ne samo izogne nezakonitemu odlaganju odpadkov, ampak lahko svoje odpadke odloži celo brezplačno. Zbirni center je odprt od ponedeljka do petka med 6.30 in 14.30, ob torkih od 6.30 do 17. 00 ter tudi ob sobotah od 7. do 12. ure, zato izgovorov za nezakonito odlaganje različnih vrst odpadkov kamorkoli drugam, razen na za to namenjeno lokacijo - zbirni center Ostri Vrh, res ni. Onesnaževanje ubija zaščitene živalske in rastlinske vrste, negativno vpliva na naše zdravje ter ohranja predsodek tujcev, da smo zaostala in neurejena država. Ker je Planinsko polje varovana naravna vrednota zaradi svojih izrednih in redkih danosti, je še toliko pomembneje, da ga ohranjamo in ščitimo z vsemi njegovimi posebnostmi vred. Gre za najnižje ležeče polje v notranjskem podolju. Reka Unica, ki ga v veliki meri napaja, je ena izmed sedmih imen reke Ljubljanice. Zaradi ugodnih razmer je Planinsko polje najbolj severozahodno rastišče travniške modre čebulice (Scilla litardierei), ki je ende-mit dinarskih kraških polj. Tu gnezdijo zaščitene ptice kosec (Crex crex), pisana penica (Sylvia nisoria), rjavi srakoper (Lanius collurio) in vodomec (Alcedo atthis). Onesnaževanje okolja ne samo ogroža obstoj zaščitenih rastlinskih in živalskih vrst in preko vode posledično tudi vseh nas, ampak kaže tudi jasno sliko, kakšne prebivalce in obiskovalce imajo ti kraji. Če je območje prepredeno z odpadki, ki jih na teh 8 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 lokacijah nezakonito odlagajo domačini, je to idealen zgled tudi za obiskovalce in turiste, da ravnajo enako in odvržejo svoje odpadke vse povprek, mimo košev, seveda. Če sami ne bomo spoštovali okolja, v katerem živimo, ga seveda tudi tujci ne bodo. Kazni niso zanemarljive Zemljišča ob cesti, kjer je največji pojav nezakonitega odlaganja odpadkov, so v večini v lasti države in občine. Zakon o varstvu okolja določa, da občinska inšpekcija izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki odredi njihovo odstranitev, povzročitelju nezakonito odloženih odpadkov pa naloži vračilo stroškov ter ga povrhu še kaznuje. Strošek nakladanja in odvoza desetih kubičnih metrov mešanih komunalnih odpadkov z omenjene lokacije je 2.300 EUR. Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini Logatec (Logaške novice, št. 4/09) pa določa še višino kazni za tistega, ki povzroči tovrstno onesnaževanje. Ta je lahko tudi 800 EUR za pravno osebo, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost ter še dodatnih 150 EUR za odgovorno osebo pravne osebe. 150 EUR je tudi kazen za fizične osebe. Za KRAS.RE.VITA Renata Gutnik, Višji svetovalec II, Občina Logatec Darja Kavčič, Inšpektor - svetnik, Občina Logatec in Matjaž Kurent, pomočnik direktorja, Komunalno podjetje Logatec Foto: Renata Gutnik V» H EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ ^^^^ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST IZ OBČINSKE HIŠE DELAVNICA V NOTRANJSKEM MUZEJU POSTOJNA V okviru projekta KRAS.RE.VITA se bo na delu Planinskega polja, ki pripada Občini Postojna, z lastniki naravovarstveno zanimivih zemljišč sklepalo tudi dolgoročna pogodbena varstva. Namenjena bodo ohranjanju določenih živalskih in rastlinskih vrst ter izboljšanju stanja življenjskih prostorov, v katerih ti organizmi živijo. V ta namen smo 5. 6. 2018 v prostorih Notranjskega muzeja Postojna izvedli delavnico, ki so se je udeležili predstavniki Zavoda RS za varstvo narave OE Ljubljana in OE Nova Gorica, Občine Logatec, Občine Pivka, Občine Postojna, Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije OE Postojna, Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije in Zavoda Znanje Postojna. Delavnica je bila namenjena sestavi strokovne podlage, ki bo med drugim vsebovala navodila za upravljanje z zemljišči, podatke o upravičenem območju, višini plačila, kontroli in bo spremljala pogodbe z lastniki zemljišč. Izvedbo je moderiral Gregor Danev (ZRSVN, vodja OE Ljubljana), ki ima na tem področju bogato paleto izkušenj. Pod njegovim vodstvom smo s konstruktivnimi debatami vseh sodelujočih prišli do odgovorov ter skupnih rešitev, ki predstavljajo osnovo za sestavo tovrstne podlage. V tem smislu bo pripravljen tudi dokument, ki bo bistven pri sklepanju pogodb z lastniki zemljišč na Planinskem polju. Za KRAS.RE.VITA Blaž Blažič, Zavod Znanje Postojna Foto: Lara Logan Polak V» H EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA ^^^ REGIONALNI RAZVOJ ^^^^ NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 9 IZ OBČINSKE HIŠE ODTEKEL BO 42 MARATONOV Mali vitezi so osebe, ki so se v času otroštva soočali z težko boleznijo rak, imeli operacije, terapije, kemoterapije in so tako v najlepšem trenutku življenja bili izpostavljeni vsem tegobam zdravljenja. Le-to pa je pustilo posledice na njihovih telesih, duševnosti, samozavesti in/ali samopodobi. Vse te posledice zdravljenja nosijo naprej v življenje - v mladostniško dobo in kasneje v dobo zrelosti in odraslosti. Teh oseb - malih vitezov je v Sloveniji preko 1000. Največji športno-dobrodelni projekt bo z dnevnim tekaškim dogodkom tekača gostila tudi naša občina. Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh je največji tovrstni projekt v Sloveniji v letošnjem letu in je namenjen pomoči ustanovi Mali vitez in njenim malim vitezom. Bogomir Dolenc, tekač, triatlonec, vrhunski ekstremist in predvsem človek, bo v dvainštiridesetih dnevih odtekel dvainštirideset maratonov. Za tiste, ki se ne ukvarjajo s tekom ali ne poznajo teka tako podrobno - maraton je tekaška disciplina v dolžini 42.195 m. Vrhunski maratonci se v enem letu udeležijo največ dveh ali treh maratonov. Za tekaškega rekreativca, ki gre na kakšnega od slovenskih maratonov (najbolj znana sta ljubljanski in maraton v Radencih) pomeni en tak maraton večmesečne tekaške priprave, potem pa vsaj teden dni tekaškega počitka. Bogomir pa bo takšne teke izvedel iz dneva v dan. Športno-dobrodelni projekt se začenja 25. avgusta z uvodnim tekaškim dogodkom v Velenju, nato se dnevni tekaški dogodki nadaljujejo po različnih krajih Slovenije do 5. oktobra s tekom na trasi Trojane -Velenje, kjer se bo Bogomir s pričakovano večjo skupino tekačev podal proti cilju v Velenju na zaključek z dobrodelnim koncertom in programom na mestnem trgu. Projekt poteka pod častnim pokroviteljstvom predsednika države g. Boruta Pahorja, saj je predsednik prepoznal delo, trud in prizadevanje tekača. Pomembno vlogo ima tudi ambasadorka in podpornica projekta ga. Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic, ki s tekačem že sodeluje. Športno-dobrodelni projekt 42 maratonov v 42 dneh je namenjen pomoči malim vitezom, cilj je zbiranje denarnih sredstev za ustanovo Mali vitez. Denarna sredstva se zbirajo na naslednje načine: donacije podjetij, sms donacije in zbiranje prostovoljnih prispevkov posameznikov na dnevnih tekaških dogodkih. Že od lanske jeseni Bogomir Dolenc intenzivno potuje po krajih Slovenije, kjer promovira projekt in se srečuje z različnimi podjetji. Nekatera so že pristopila k sodelovanju z donacijo in na tak način podprla prizadevanja tekača. Bogomir Dolenc poziva tudi druga podjetja, organizacije, da se pridružijo duhu dobrodelnosti in z donacijskimi prispevki podprejo namen maratonov ter na tak način pomagajo malim vitezom. Poudarja, da se donacije z pogodbo namenijo neposredno na uporabnika, to je ustanova Mali vitez, on je le sopodpisnik in izvajalec tekaškega dogodka. Na tak način podjetja družbeno odgovorno pomagajo malim vitezom, hkrati pa se tudi skozi projekt, predvsem pa tekača, promovirajo in pokažejo svoje razumevanje ter lokalno družbeno odgovornost. V času dnevnih maratonov (in že prej) bodo lahko posamezniki podprli tekača tudi s poslanim SMS-om z geslom, vsa zbrana sredstva se bodo zbirala in namenila ustanovi Mali vitez. Na posameznih dnevnih maratonih bodo prisotni tudi mali vitezi, ki bodo aktivno sodelovali in pomagali pri samem dogodku ali pri teku. Vsak tekač, ki bo želel pomagati ustanovi, bo lahko namenil prostovoljni prispevek, ki bo evidentiran in na koncu dneva nakazan na račun ustanove Mali vitez. Dnevno se bo objavljala višina zbranih sredstev, saj je pomembna ažurnost in transparentnost, pa tudi znesek zbranih sredstev bo motivacija tekaču za dokončanje maratonov v naslednjih dnevih. (B.D.) 10 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 AKTUALNO REDNA LETNA VAJA LOGAŠKE CIVILNE ZAŠČITE LETOS V ROVTAH Prvo junijsko soboto je potekala redna letna vaja vseh enot Civilne zaščite Občine Logatec z namenom preverjanja pripravljenosti ob posredovanju pri nesrečah. Letošnji zanimiv scenarij se je tokrat v večini odvijal v Sopotu, prvič pa so na vaji sodelovali tudi potapljači. Organizatorji pod vodstvom Damjana Baruta in Antona Artača so letošnjo vajo izpeljali na območju Sopota pri Rovtah, ki je zaradi svojega težavnega terena vsem enotam ponudil kar nekaj izzivov, vezanih na dostop do kraja nesreče. Štab CZ je bil organiziran na OŠ Rovte, vaja pa je potekala pod vodstvom poveljnika CZ Logatec Boštjana Rupnika ter Marka Veharja kot vodje operative. Potek vaje Scenarij letošnje vaje je predvidel več sočasnih dogodkov, ki so potekali na različnih lokacijah. V športni dvorani Zapo-lje so namestili evakuirance, pri čemer so bile aktivirane enote za logistiko in transport ter prostovoljci RK Logatec in zaposleni na CSD Logatec. Njihova naloga je bila priprava športne dvorane za sprejem evakuirancev, določitev oskrbovalnih mest in druge aktivnosti, povezane z namestitvijo. Na območju Sopota pa sta se po scenariju zgodili dve večji nesreči, ki sta terjali intervencijo več enot. En scenarij je predvideval velik požar na nedostopnem območju, ki je zajel 50 ha gozda. Zaradi bežanja pred ognjem sta se v gozdu izgubili dve osebi, pri čemer se je ena poškodovala, v potok Sovra pa je zgrmelo osebno vozilo, pri čemer se je voznik smrtno poškodoval in ga je bilo treba izvleči iz vode. Na kraj nesreče sta bili poslani dve enoti gasilcev, tehnično-re-ševalna enota, ki je izvlekla vozilo, in enota reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb. Prvič so na vaji sodelovali tudi reševalci potapljači, ki so morali iz vode izvleči poškodovanca oziroma lutko, ki je ponazarjala mrtveca. Tretji sklop vaje je obsegal množično prometno nesrečo, ki se je zgodila na cesti Sopot - Hlevni Vrh in je predvidevala trčenje avtobusa, osebnega vozila ter traktorja s cisterno, polno naftnih derivatov. Nesreča je predvidevala vsaj 15 poškodovanih oseb, ekološko katastrofo v obliki razlitja nafte ter povzročitev splošne panike. V tem delu vaje so poleg gasilcev sodelovali tudi člani NMP iz Zdravstvenega doma Logatec, bolničarji RK Logatec, na teren pa so bili poslani tudi jamarji reševalci. Vaja se je zaključila okrog 17. ure, ko so se vse enote zbrale v štabu CZ, kjer so vodje enot podali svoje prve ocene. Te so v večini pozitivne, pokazale pa so se tudi nekatere pomanjkljivosti, na katere bodo pozorni v prihodnosti. Besedilo in foto: Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 11 AKTUALNO SVETA MAŠA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Vsako leto se 25. junija, na dan državnosti, slovenski kristjani in druge državljanke in državljani z veseljem in hvaležnostjo spominjamo zgodovinskega leta 1991, ko smo Slovenci prav na omenjeni dan zaživeli v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji, ki je zagotovo veliki dar Boga po premnogih molitvah in prošnjah vernih slovenskih duš v zadnjih tisoč letih. Bogu v hvaležnost za ta dar in s prošnjo za našo domovino smo tudi v Dolnjem Logatcu praznovali dan državnosti z darovanjem svete maše, ki ji je pred cerkvijo na Trgu svetega Nikolaja sledilo veselo druženje ob dobrotah gospodinj iz Karitasa in ob veselih melodijah iz harmonike župnika g. Janeza Kompareta. S svojo himno pa so praznovanje popestrili tudi otroci in mladinci, ki so se udeležili tradicionalnega oratorija. Veselega razpoloženja ni zmotila niti krajša popoldanska poletna ploha. dr. Samo Venko, tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec Foto: Marjan Verč FARNI DAN Tretjo junijsko nedeljo smo v župniji Dolnji Logatec organizirali Farni dan - enega izmed osrednjih kulturnih dogodkov v Občini Logatec na začetku poletja. Tradicionalno smo Farni dan pričeli s sveto mašo, ki je bila letos še posebej slavnostna, saj je logaški rojak Franc Maček obhajal svojo zlato sveto mašo. S praznično homilijo je vernike, zlasti pa jubilanta, nagovoril njegov prijatelj, sošolec in soduhovnik ter logaški rojak Dragan Adam. Obujal je spomine na njuna rosna leta, kako sta si bila medsebojno oporo v težkih povojnih letih in kako je jubilant Maček še kot mlad fant zaslišal glas za duhovniški poklic. Po evharistiji je jubilanta pozdravil tudi dolnjelogaški župnik Janez Kompare, v imenu župnije in Župnijskega pastoralnega sveta pa Marija Klančar. Vse zbrane pa je seveda nagovoril tudi jubilant Maček, zlasti ganljivi so bili njegovi spomini na težka leta mladosti. Z veseljem in hvaležnostjo smo farani sprejeli obisk poslanke Ive Dimic in poslanca mag. Andreja Širclja, ki sta sproščeno poklepetala z občani in županom Bertom Menardom. Sveti maši je sledilo veselo druženje pred cerkvijo na trgu sv. Nikolaja ob domači glasbi in ustvarjalcih Glasbene šole Logatec. Obiskovalce farnega dne je nagovoril tudi tajnik župnijskega pastoralnega sveta dr. Samo Venko, ob koncu kulturnega dne pa je predsednica Občinskega odbora SDS Logatec Ladka Fur-lan župniku Janezu Komparetu izročila donacijo za pomoč pri izvedbi farnega dneva. V Župniji Dolnji Logatec se iskreno zahvaljujejo vsem, ki ste nam na različne načine, podobno kot vsa pretekla leta, pomagali pri izvedbi Farnega dneva, tako različnim društvom, podjetjem, organizacijam, posameznikom in drugim. Posebna zahvala gre vsem, ki ste darovali dobitke za letošnji srečelov, katerega izkupiček v celoti namenjamo za opremo dodatne igralnice v Miklavževem vrtcu. Naj dobri Bog vsem povrne! dr. Samo Venko, tajnik Župnijskega pastoralnega sveta Župnije Dolnji Logatec Foto: Marjan Verč 12 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 OB DNEVU DRŽAVNOSTI O LEPOTAH SLOVENIJE AKTUALNO Dan državnosti datumsko skoraj sovpada z zaključkom šolskega leta. Oba dogodka navadno na OŠ Rovte združimo v eno celoto. 21. 6. 2018 je bila dvorana polna nastopajočih in obiskovalcev. Naslov letošnje proslave je bil Lepote Slovenije. Veliko jih je, celo toliko, da jih ni moč spraviti v dobro uro trajajoč dogodek. Učenci so s plesom, pesmijo, recitacijami in igro popeljali obiskovalce od Triglava do Bele krajine ter od Soče do Prekmurja. Proslavo so popestrile fotografije krasot Slovenije na platnu. A vse te lepote bi bile brez vsebine, če ne bi bilo dobrih in zavednih Slovencev, ki še znajo stopiti skupaj, ko je treba, ki se zavedajo, da je bila pot do samostojnosti pretežka, da bi jo z neodgovornostjo in razprtijami zapravili. Slovenija je stara 27 let, zrelejša postaja, državljani, pomagajmo ji, da zmore prebroditi morebitne težave. Metka Bogataj H KRESNA NEDELJA 2018: »PUŠELJC TI ŽE NAREDILA BODEM ... « Na god Janeza Krstnika, farnega zaveznika Hotedršice, 24. junija, so Hotenjci pred lovskim domom izvedli že štiriindvajseto prireditev Kresna nedelja. Lani je bila osrednja tema vrtiček in zdravilne rastline, letos pa tiste, ki služijo za okras: rožice namreč. Voditelja prireditve Maruša Nagode in Roman Treven sta se sprehodila med stojnicami in nam predstavila rožice, take, ki jih gojimo doma, tiste, ki rastejo na travnikih, in tudi umetne, izdelane iz papirja, ter one, ki jih je čipkarica Jožica Kržišnik »prenesla« v čipke. Poklepetala sta z ljubiteljskimi oblikovalkami Ivanko Dolenc, Valburgo-Valči Nagode, Branko Eržen, Jožico Kržišnik, Andro Mikuž, Ireno Korenč in s cvetličarkami iz cvetličarn Anja, Karmen in Bela. Ogleda vredni so bili tudi milniki, ki so jih otroci izdelali pod budnim očesom umetnice Darinke Lapajne. Kaj bi Slovenci brez petja in rožic! Najprej je o pušeljcu prepeval Moški pevski zbor Hotedršica, Cerkveni Ženski pevski zbor pa je kulturni del prireditve zaključil z ljubeznijo - Vse je lepše, ker te ljubim. Vmes pa so nastopili otroci: Martin in Matevž Špa-capan, Evita in Lea Tiara Celarc, Karin Eržen, Maja Oblak in Vita Vehar. Kakšna bi bila prireditev brez plesa: zaplesali so člani Folklorne skupine Hotedršica, po koncu »uradnega« dela pa tudi obiskovalci ob zvokih ansambla Javor. Kresne nedelje ne bi bilo brez marljivih Hotenjcev, prijaznih donatorjev oz. sponzorjev, projekt pa je sofinancirala tudi Občina Logatec. Besedilo in foto: Brane Pevec LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 13 I AKTUALNO 70 LET ZVEZE BORCEV: SLOVESNOST V LAZAH IN PRENOVLJENA SPOMINSKA SOBA V LOGATCU 4. julija 1948 je bila ustanovljena Zveza združenj borcev Slovenije, katere cilje od leta 2007 nadaljuje Združenje borcev za vrednote NOB. V sedmih desetletjih so se menjavale generacije, spremenil se je družbeni red, postali smo samostojna država, ostala pa je poglavitna skrb za sočlane, za sočloveka. To zahteva solidno mero nesebičnega, tovariškega sodelovanja. In brez slednjega tudi ne bi bilo slovesnosti, ki so jo 4. julija popoldne pripravili člani KO ZB Laze. V Lazah so prisrčno pozdravili preživele borce NOB, goste iz pobratene občine Repenta-bor, podpredsednico društva TIGR Primorske in seveda člane ZB za vrednote NOB Logatec ter druge obiskovalce, ki so prišli »z vseh vetrov« naše domovine. Slavnostni govornik, predsednik krajevne organizacije ZB NOB Logatec Tabor Branko Rupnik, je spregovoril o tem, kako je nastala Zveza borcev, o njeni vlogi skozi sedem desetletij ... Predsednica Krajevne organizacije Laze Nada Čamernik in podpredsednik Tone Tajip Hasani sta povedala, kako so štiri leta vojne doživljali v Lazah. Poudarila sta, da so vsi sodelovali na strani OF, vsak peti vaščan je bil v partizanih. Vsak tretji vojne ni preživel. Lažani so umirali tudi v zaporih, taboriščih. Sledilo je branje njihovih imen -v spomin in opomin. V klenem slovenskem jeziku so spregovorili tudi gostje iz zamejstva, kjer je boj za jezik in za pravice Slovencev še vedno aktualen: »Zato moramo potomce učiti spoštovanja vrednot NOB, predvsem pa ljubezni do Domovine.« Kulturni del programa na kratko: bila je beseda - Branko Simšič, Magda Lipovec in Vanda Lavrič, bila je pesem - člani pevskega kvarteta in bila je harmonika -Natalija Kermavner. V Lazah so ob 70-letnici podelili tudi priznanja zaslužnim članom Združenja za njihovo delo. Veliko jih je bilo, kar ni presenečenje, saj je bilo v Združenju borcev za vrednote NOB Logatec veliko narejenega. Tudi prenovljena Spominska soba v Centru vojnih veteranov, posvečena spominu NOB na Logaškem, ki sta jo istega dne opoldne slavnostno odprla Vesna Jerina, predsednica ZB NOB Logatec, in Branko Rupnik. Posebna zahvala gre žal pokojnima Antonu Antičeviču (izrisal zemljevid z žico obdanega Logatca) in Jožetu Simšiču Jelenu (fotografije iz NOB), Raulu Semeniču (raziskal usodo letalcev padlega bombnika), sinovoma Pavle Jerina Lah (poklonila listino naziva o podelitvi častni občanki Logatca). Ogled Spominske sobe je možen po dogovoru. Še prošnja: če imate slike, predmete, morda samo spomine na čase NOB - delite jih s člani Združenja. Hvala! Besedilo in foto: Brane Pevec 14 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 Zavod Zeleni žep je drugo junijsko soboto organiziral 4. Pohod ob rimski dediščini. Pohodniki smo se zbrali na križišču v Kalcah pri odcepu za Podkraj-Hrušico. Pot nas je vodila mimo stare Rapalske meje med Kraljevino Jugoslavijo in Italijo, po makadamski cesti mimo tako imenovanega »Zasutega mesta«, kjer naj bi bila v rimskih časih zadnja postaja pred vzponom na Hrušico. Po stari rimski cesti, kjer zglajene skale pričajo o tem, da je v preteklosti tod potekala pomembna cesta, smo pot nadaljevali do Lanišča. Od tu smo krenili proti stari italijanski vojašnici, kjer smo pohodnike postregli s toplo rimsko malico. Na dvorišču vojašnice smo pripravili še otroško delavnico. Otroci so izdelovali meče, ščite in rimske kovance. Predstavili smo tudi opremo in orožje rimskega legionarja. Po kratkem predahu, okusni malici in sproščenem pogovoru smo se vrnili na izhodiščno točko. Vsak pohodnik je prejel še spominek na 4. Pohod ob rimski dediščini. Razšli smo se dobre volje z obljubo, da se naslednje leto ob 5. pohodu zopet snidemo. Za pomoč pri izvedbi pohoda se zahvaljujem vsem prijateljem, ki so nesebično pomagali, Občini Logatec, vodniku Marku Jeraju, Tajdi Senica z Zavoda RS za varstvo kulturne dediščine za izvedbo otroške delavnice, podjetju PS Logatec in seveda vsem pohodnikom, ki so nas z dobro voljo in pozitivno energijo še posebej nagradili. Besedilo in foto: Matjaž Kurent TISTEGA LEPEGA DNE NA MEDVEDJEM BRDU Amaterska gledališka skupina z Medvedjega Brda tudi letošnje poletje ne miruje. Pod režisersko taktirko Bogdana Žerjala bodo tokrat uprizorili še eno slovensko klasiko Tistega lepega dne, ki je povzeta po istoimenski noveli Cirila Kosmača. Vsem dobro poznana zgodba je postavljena v čas Rapalske meje, torej v obdobje med prvo in drugo svetovno vojno, ko so Italijani zasedali slovensko ozemlje. Rdeča nit se vleče skozi nenavadno ljubezensko zgodbo, ki pa se navsezadnje srečno konča. Premierna predstava bo 11. avgusta na že poznani lokaciji na Medvedjem Brdu ob 20.30., ponovitve pa bodo sledile 12., 14., 17., 18., 19., 24., 25., 26. in 31. avgusta. Na dan premiere bo organiziran tudi brezplačen prevoz z avtobusom, pri čemer je obvezna predhodna prijava na telefon: 031-740-256. Odhod avtobusa bo s postaje Vrhnika ob 18.30 in parkirišča pri Krpanu Logatec ob 18.50. Avtobusni prevoz bo na podlagi prijav organiziran tudi 12. in 14. avgusta po enakem urniku. Nina Jerina LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 15 I AKTUALNO V PROJEKTU SOCIALNE AKTIVACIJE TUDI LOGATCANI Na Idrijsko-cerkljanski razvojni agenciji smo s podpisom pogodbe z Ministrstvom RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti začeli izvajati projekt, s katerim bomo v dveh letih opravili dva dolga programa socialne aktivacije. Vanj se lahko vključijo kandidati, ki so stari največ 49 let in so dolgotrajni prejemniki denarne socialne pomoči. Program traja 11 mesecev, z izvajanem prvega smo začeli novembra 2017. Udeleženci prihajajo iz občin Bovec, Kobarid, Tolmin, Cerkno, Idrija in Logatec. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo maja 2018 v občini Logatec registriranih 391 brezposelnih, od tega 204 eno leto ali več. Za temi številkami se skrivajo ljudje in njihove zgodbe, ljudje, na katerih je dolgotrajna brezposelnost pustila močan pečat. Brezposelnost poslabša kvaliteto življenja, saj prinaša manjšo finančno zmogljivost, povečuje socialno stigmo, vpliva na zmanjševanje kompe-tenc, niža motivacijo in veča možnost za pojav zdravstvenih težav. Delo človeku prinaša možnost za osebno potrditev, za osebni in strokovni razvoj, ugled v družbi in dinamiko v življenju. Ko izgubi zaposlitev, mu je vse to naenkrat odvzeto in poslabša se njegovo psihično in fizično počutje. Brezposelni postane odvisen od različnih oblik pomoči. Prejemanje socialnih transferjev in drugih oblik pomoči pa je velikokrat stigmatizirano, saj družba prejemnike pomoči obsodi kot lene, neodgovorne in škodljive. Dolgotrajna brezposelnost se zdi kot svet brez vrat, saj se M EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI ljudje, ki padejo po lestvici, ne morejo več dvigniti. Z našim programom zagotavljamo tran-sparentno, usklajeno in celostno obravnavo dolgotrajno brezposelnih oseb ter povezujemo vse relevantne institucije in sisteme na tem področju. Cilj programa je dvig motivacije, razvoj in dvig socialnih in funkcionalnih spretnosti ter znanj, delovna aktivnost in približevanje vstopu na trg dela. Preko različnih aktivnosti, kot so aktivno iskanje zaposlitve, skrb za zdrav življenjski slog, sodelovanje na ustvarjalnih delavnicah, v humanitarnih in delovnih akcijah, udeležba na različnih predavanjih, vključevanje v različna društva in skupine za aktivno preživljanje prostega časa, poskušamo brezposelne osebe motivirati in aktivirati za reševanje lastne problemske situacije. Program socialne aktivacije ocenjujemo kot uspešen. Nekaj udeležencev je že našlo zaposlitev, vsi program, ki temelji na osebnostni in poklicni rasti, s tem pa je udeležencem dana tudi možnost za boljše življenje, ocenjujejo pozitivno. ZAPOSLIMO ZOBNO ASISTENTKO. Izobrazba: srednja medicinska sestra.Lahko začetnica brez izkušenj. Pričakujemo visoko motivirano osebo z dobrimi delovnimi navadami. Pokličite na tel. 031 329 879 ali pišite na: info@legatdent.si Operacijo sofinancirata Ministrstvo RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Izvaja se v okviru Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020, prednostne osi: 9. »Socialna vključenost in zmanjševanje tveganja revščine«; prednostne naložbe: 9.1. »Aktivno vključevanje, vključno s spodbujanjem enakih možnosti in dejavnega sodelovanja ter izboljšanja zaposljivosti«; specifičnega cilja: 9.1.2. »Opolnomočenje ciljnih skupin za približevanje trgu dela«. Andreja Kovšca Gruden, ICRA d.o.o. 16 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 V SREDISCU OD GAŠENJA IN REŠEVANJA DO PRIŽIGANJA UPANJA Obiskovalce slovesnosti ob 140-letnici gasilstva v Dolenjem Logatcu so 6. julija zvečer pred dvorano pozdravljale bakle, ki so praznično ožarjale gasilski voz s sta-rožitno brizgalko; v preddverju pa so bila na ogled nagrajena literarna in likovna dela ob preglednih plakatih, s katerimi je arh. Igor Resnik upodobil minule čase gasilskega društva. Izborna scenska glasbaje dajala v Športni dvorani harmonični takt častivredni prireditvi, ki je po razgibanem scenariju in domiselni režiji Branke Novak proslavila žitje in bitje gasilskega društva, ki je v Dolenjem Logatcu pognalo sijajno rast gasilstvu tam v daljnem 1878. letu, ko je bil uničujoči požar zaiskril Požarno stražo z bralnim društvom - prvo te vrste na Notranjskem. Bistro vodenje akademije je Nagodetova Janja spočela z verzi nagrajene pesmi, ki jo je za gasilski natečaj napisala Nika Pišljar: »Delaš to, kar ljubiš, /delaš to, kar znaš. /Delaš to, česar (si) nihče drug ne upa, / delaš zato, ker je prav.« Predsednik PGD Dol. Logatec Urban Korenč je nagovoril vse prisotne, posebej pa še častite goste: predsednika GZS Janka Cerkvenika, predsednico GZ Logatec Mojco Cempre, poveljnika PGD Dol. Logatec Marka Veharja, župana Berta Menarda ter predstavnike okoliških gasilskih zvez in prijateljskih društev. Izris dogajanja gasilskega društva iz davnine je poudarjal nenehno spreminjanje časa, navad, držav, politik, pri čemer je ostajala nespremenljiva vrednota gasilstva, kot je ostajal ogenj večni spremljevalec človeka od pradavnine. Sledi skromnega, a nesebičnega društvenega razdajanja ljudem v nesreči živijo v dragocenem spominu vse v naše dni, ko so naši gasilci vrhunsko opremljeni in usposobljeni tudi za številne najzahtevnejše reševalne podvige. Je tedaj povsem razumljivo, da javno mnenje izkazuje kar 96 odstotkov zaupanja ravno gasilcem. Tudi pozdravni nagovor župana Berta Menarda ni obšel temeljev logaškega gasilstva: Bogu na čast - bližnjemu na pomoč. Obenem je izrazil zahvalo gasilskemu jubilantu za vzorno solidarnost in vzajemnost, ki jo zmorejo gasilci mimo sleherne sebičnosti pri protipožarni in sploh pri pomoči v vsakršnih nesrečah. »Občina bo še naprej gasilskemu društvu v pomoč po svojih najboljših močeh,« je bil prepričljiv župan Menard. Predsednik GZS Janko Cerkvenik je kot slavnostni govornik izrazil spoštljive čestitke in zahvalo za predano in sočutno človekoljubno delo društvu, ki z ostalimi gasilskimi organizacijami, policijo, vojsko ter organi varstva in zaščite velja za tretji steber varstva. Govornik je bil vesel tudi pozornosti društva do lastne preteklosti, do povezovanja z odločujočimi dejavniki v občini; še posebej se je radoval pozornosti do mladih, ki jih društvo smiselno in učinkovito vključuje v programe usposabljanja. Delo društva je zato vredno vsega priznanja in lahko velja za vzornika Odobravajoče pozornosti je bil deležen gasilec Anže Albreht, ki mu je z nepopustljivo vztrajnostjo uspelo svoj apel Ustvarimo reševalni pas vnesti z medmrežja v Zakon o ureditvi cestnega prometa. Z uzakonjeno lažjo dostopnostjo do prometnih nesreč tako gasilci in reševalci dospejo hitreje do reševanja prometnih zadreg in človeških življenj. LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 17 IV SREDISCU mladim generacijam in še kateremu društvu, je bil prepričljiv slavnostni govornik. Za več kot petnajstletno aktivno delo na vseh področjih dela v društvu, zlasti še pri vzgoji gasilskega podmladka in pri delu na operativnem področju ter v organih društva so prejeli Priznanje Gasilske zveze II. stopnje: Anže Albreht, Miha Bošnjak, Blaž Korenč, Urban Korenč, Tadej Leskovec in Andrej Maček. Gasilske nagrade za najboljša osnovnošolska likovna in pesniška dela, prispela na natečaj društva, so prejeli: slikarji Jan Albreht, Pia Stojakovic in Ruby Žust ter pesniki Mia Petrič ,Gašper Klaj-nšček in Nika Pišljar. Društvo je s posebnimi zahvalami izkazalo hvaležnost vsem dosedanjim dobrotnikom za njihovo gmotno pomoč, Občini Logatec pa je podelilo Zlato odlikovanje za pomembno sodelovanje ter učinkovito moralno in gmotno podporo. Kulturni del akademije se je stekel s slikovitim in vsebinsko bogatim sporedom, ki je zaobjel mozaik časa, povzet po knjigi »Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč«; pestro in dokumentarično publikacijo je društvo izdalo v počastitev svoje 130-letnice. Skozi prikupno besedno paberkovanje preteklega dogajanja se je vpletala podoba vahtarja-čuvaja ognja, ki ga je pritegljivo upodabljal Janez Podjed z značilnim refrenom ohranjenega besedila nekdanjega nočnega čuvaja: »Varte ogenj, varte luč, svet Ferjan vam bo v pomoč.« Za poduhoviten del večera je bil na voljo vselej iskriv komik Miha Brajnik s svojo »gasilsko kariero«, neštetimi »gasilskimi zadregami« pa z »gasilskim sožitjem in solidarnostjo« med njim in njegovo ženo. Poleg trobilnega kvinteta Longaticum Brass, ki je pod vodstvom Roberta Albrehta zaigral poleg himne še Allways look at the Bride Side of Life, koračnico Triglav in Dan veselja, sta glasbeni del še dodatno izpolnili pevka Anja Hrastovšek in kitaristka Urška Supej z Robežnikovo Mlade oči in Sepetovo Med iskrenimi ljudmi. Prav slovesna akademija je izpričevala, da gasilci ostajajo zvesti ustaljenim in obenem temeljnim načelom, da gasijo ogenj, rešujejo življenja, vse pa s plemenitim prostovoljstvom, rednim strokovnim usposabljanjem in z vrhunsko tehnično opremo. Tedaj v službi ljudi in življenja z neugasljivim pozdravom: Na pomoč! Zunaj pa so praznične bakle plapolale še dolgo v noč... Ob visokem jubileju naslavlja častite čestitke Prostovoljnemu gasilskemu društvu Dolenji Logatec tudi uredništvo Logaških novic. Marcel Štefančič Foto: Miran Antončič 18 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 V SREDISCU V ČAST VISOKEMU GASILSKEMU JUBILEJU TUDI SLAVNOSTNA PARADA Nedeljsko popoldne, 8. julija, je bilo namenjeno skrbem in izvedbi gasilske parade v čast 140-letnici PGD Dolenji Logatec. Ko so se bili zbrali na častni tribuni visoki predstavniki gasilskega in javnega dogajanja, med njimi Jože Derlink, podpredsednik GZS, Franjo Bukovec, član UO GZS, Mojca Cempre, predsednica GZ Logatec, Marko Vehar, poveljnik GZ Logatec, Berto Menard, župan občine Logatec, Boštjan Rupnik, poveljnik CZ Logatec, prejemniki nagrade Matevža Haceta - Marinka Cempre Turk, Franc Jesenovec, Vinko Keršmanc in Drago Jakopin - ter predsednica pobratenega društva Pristava pri Mestinju Dragica Gobec, je podpredsednik GZS natanko ob pol petih predal poveljniku PGD Dol. Logatec Tomažu Šenu dovoljenje za začetek parade. Pozdravni nagovor Branke Novak je veljal vsem visokim gostom, udeležencem parade in občinstvu, ki je navdušeno in odobravajoče spremljalo paradno dogajanje. Zaslužna gasilka Marinka Cempre Turk je nato prizadevno predstavljala in komentirala mimohod od zastavonoše prek konjenikov, narodnih noš na koleslju, nočnega čuvaja, mažoretk, godbe, vozila z vodstvom parade, praporščakov, ešalonov gasilk in gasilcev, naraščajnikov do skupine civilne zaščite z jamarji, kinologi, taborniki, skavti in RK. Za mimohodom se je razvrstil motorizirani del parade s celo vrsto lahkih in za njimi težkih intervencijskih vozil, med temi tudi avtocisterne in avtolestev. Parado so sklenila vozila civilne zaščite in reševanja, policije in zdravstvenega doma. Na ploščadi pred Narodnim domom je po odigrani himni logaškega Pihalnega orkestra zbrane mimohodnike in številno občinstvo pozdravila scenaristka in režiserka slavnostnega paradnega dogajanja Branka Novak in povabila k nagovorom častne goste. Predsednik dolenjeloga-ških gasilcev Urban Korenč je hvaležno spregovoril o bogati gasilski preteklosti, ki je oblikovala sedanjo podobo društva, vrhunsko usposobljenega in opremljenega, da ostaja v službi življenja in ljudi, zroč v prihodnost. Predsednica GZ Logatec Mojca Cempre je naglasila vztrajno uveljavljanje gasilskih vrednot, ki temeljijo na pomoči sočloveku v stiski. Župan LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 19 Berto Menard je ob čestitkah izrazil obilo zadovoljstva ob visoki obletnici društva, obilo ponosa na učinkovito delo društva, na sožitje mladih, ki naj bi mimo »zgornje in spodnje fovšije« skrbeli za živ ogenj v srcih. Osrednjemu govorniku, podpredsedniku GZS, pa nenadni dež ni dovolil, da bi avditoriju namenil več kot kratko čestitko in pohvalo jubilantu za opravljene najzahtevnejše naloge. Po nevšečni plohi so jubilantom namenila čestitke še prijateljska gasilska društva. Podpredsednik GZS Jože Derlink pa je zaslužnim gasilcem podelil odlikovanja GZS: Plaketo in značko gasilskega veterana Marinki Cempre Turk, Antoniji Zvonki Marolt in Milanu Selanu; plame-nico GZS II. stopnje Tomažu Šenu; odlikovanje GZS I. stopnje Ladu Korenču; plamenico GZS I. stopnje Florijanu Bajcu; odlikovanje GZS za posebne zasluge pa Stanetu Šenu. Društvo je ob svojem častitljivem jubileju prejelo Zlato plaketo GZS. Proti večeru se je nebo vendarle umirilo, vsaj toliko, da je tolikanj priljubljena gasilska veselica radostila občestvo še dolgo v julijsko noč. MaŠ Foto: Miran Antončič GZ LOGATEC PRED POMEMBNIMI NALOGAMI 24. marca letos je bila na skupščini Gasilske zveze Logatec za predsednico izvoljena Mojca Cempre. »Kandidaturo sem sprejela na podlagi pobud iz raznih društev, ki sestavljajo našo zvezo,« je za Logaške novice povedala Cempretova. »Menim, da lahko s svojimi organizacijskimi sposobnostmi in delavnostjo pripomorem k delovanju gasilstva, kateremu sem zvesta že skoraj 40 let.« Temelji so zastavljeni, dodaja sogovornica, ki si tudi v prihodnje želi, da gasilska zveza povezuje vseh sedem prostovoljnih društev, ki jo sestavljajo. Uskladiti je treba različne interese, želje in potrebe, poudarja in pojasni, da je plan dela in finančni plan za letos zastavilo še staro vodstvo, tako da je treba poskrbeti za tekoče izvajanje nalog in ciljev. »Izvedli smo že tekmovanje starejših gasilcev, orientacijo gasilske mladine, priprave potekajo na tekmovanje in srečanje članic v Lazah, mladina iz dveh društev je na letovanju v Savudriji, obeležili smo 140-letno delovanje PGD Dol. Logatec ...« Predsednica Gasilske zveze Logatec poudarja, da se vseskozi kaj dogaja in se bo dogajalo, kajti gasilstvo ni nekaj statičnega, ampak dinamična organizacija z nenehnim razvojem. »Ljudje sprejemajo gasilstvo, kot zaupanja vredno organizacijo,« ocenjuje polo- žaj gasilstva v slovenski družbi. »Sam status gasilca pa v državi ni ustrezno urejen in za to si bo treba še kako prizadevati v bodoče. V sami Občini Logatec nam župan pomaga, kolikor je le v njegovi moči.« V drugi polovici leta bo še zelo pestro. Sogovornica pravi, da bodo organizirali srečanje mladine GZ Logatec, srečanje starejših gasilcev GZ Logatec, srečanje članic Notranjske regije, udeležili se bodo državne orientacije mladine in tekmovanja za memorial Matevža Haceta. Izpeljali bi radi še kakšno izobraževanje, dodaja, v PGD Rovte že imajo narejene načrte za izgradnjo novega gasilskega doma, sama gradnja pa se zaradi birokratskih ovir še ne more pričeti in iščejo rešitve. »Išče se tudi rešitev za gradnjo novega gasilsko-re-ševalnega centra v PGD Dolnji Logatec. Težko bo, toda če ne iščeš, ne najdeš.« Na pomoč! Blanka Markovič Kocen Foto: Miran Antončič 20 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 V SREDISCU Z GASILSTVOM ZA KRAJ, Z GODBO ZA DUŠO, Z MIZARSTVOM ZA KRUH Troje življenjskih maksim Alojzija Molka, dobitnika »Plakete gasilca«, posebno visokega priznanja gasilske zveze za zasluge, pomembne za razvoj in napredek gasilske organizacije in požarnega varstva v Republiki Sloveniji. Plaketa je bila podeljena zaslužnemu gasilcu na 17. kongresu Gasilske zveze Slovenije na Ptuju. Spoštovani gospod Alojzij Molk, čestitke za vaše visoko priznanje tudi v imenu uredništva Logaških novic. Kot marsikdo ve, ste svoje življenjske moči posvetili mizarski obrti, godbeništvu, ob vsem tem pa še gasilstvu. Kako je šlo vse troje »vkup«? Ha, priznam, da ni bilo vselej lahko, ali vse troje je dopolnjevalo moje življenje: mizarstvo za kruh, godba za dušo in gasilstvo za kraj. Pot do tega častitljivega priznanja je bila gotovo dolga in naporna? Vsekakor. Rodil sem se pred davnimi osemdesetimi leti v Gorenjem Logatcu v družini, kjer je bil oče mizarski mojster in gasilec; kot vidite, sem oboje tudi sam »podedoval« in za obojim je poprijel tudi moj sin-soimenjak. Dobro. Družinska tradicija je eno, toda kaj je vas še posebej pritegnilo h gasilcem? V resnici me je odločujoče nagovoril očetov zgled. Obenem sem že od malega razmišljal, da je prav, če človek stori kaj dobrega, koristnega za svoj kraj in ljudi, s katerimi živi. In gasilstvo je vselej najbližje sočloveku v stiski, ko gre za požar ali druge naravne in siceršnje, tudi prometne nesreče. In tako sem se že daljnega leta 1953 odločil za delo pri domačem, gorenjelogaškem gasilskem društvu, ki mi je že štiri leta kasneje omogočilo, da sem se izšolal za nižjega gasilskega častnika. Pozneje sem se z nadaljnjim izobraževanjem usposobil za gasilskega častnika II. stopnje. Osvajajoč veščine gasilstva se je v meni vse bolj poglabljala tudi zavest o prepotrebni nesebični predanosti delu za sočloveka, ko je potreben pomoči v nesreči. Obenem sem spoznaval, kako je za uspeh gasilstva potrebna srčnost, predanost in silen občutek za tovarištvo, za skupno usklajeno delo. S katerimi funkcijami ste se srečevali na svoji dolgoletni gasilski poti? Najprej mi je društvo za štiri leta zaupalo funkcijo podpoveljnika, da sem kasneje celih osem let poveljeval naši operativi; kar 21 let pa sem predsedoval PGD Gorenji Logatec. Med leti 1988 in 1993 sem predsedoval Gasilski zvezi Logatec, kjer sem vodil delo komisije za veterane ter sodeloval v komisiji za odlikovanja. Že ime društva govori o tem, da je naše delo brezplačno - brez honorarjev, vendar zato toliko bolj zavzeto in predano človekoljubju. Katerih protipožarnih posredovanj se še posebej dobro spominjate? Ja, bilo jih je v vseh teh letih toliko v domačem okolju in drugod, da jih spomin težko zaobjame. Tudi do deset se jih je nabralo v posameznem letu. Posebej zahtevno je bilo naše posredovanje pri požaru na KLI-ju, na gorenjelogaškem gradu, na Verdu, v Žireh ali pa v Hotedršici, ko nam je zaradi hudega mraza voda izpod ledenega tolmuna zmrzovala po ceveh ... Naravnost anekdotično pa je bilo gašenje požara na Kalcah. Namreč druge vode, razen iz vodnjaka, ni bilo na voljo. Zato smo morali zelo preudarno ugašati le žarišča požara. Ker smo požar dokaj hitro ukrotili, je bilo treba le še kaj malega pomesti, in hiša je bila nared za nadaljnje bivanje v njej. Če se ozrete po prehojeni poti, kako bi primerjali razmere v društvu ob vaših začetkih in dandanes? Poglejte, volja in pripravljenost članstva za delo sta stalnici v društvu. Tehnična opremljenost in usposobljenost članstva pa sta težko primerljivi. Za mojega začetka pri gasilstvu je bila ena od težko premostljivih zagonetk vprašanje oskrbe društva z motor-kami, prevoz motork in orodja na kraj posredovanj. Denarja ni bilo od nikoder ali pa komaj kaj, zato smo si pomagali z iztržki od veselic, ki so bile vselej dobro obiskane - desetero njih smo obogatili celo s tekmovanji frajtonaric »Korajža velja«. Usposabljanje je bilo sprva občutno skromnejše. Ta čas je z onim neprimerljiv. Danes je financiranje društev drugače zadovoljivo, tehnike je dovolj in ta gre s časom naprej, usposabljanj je tudi vse več. Vse to pa daje gasilskim društvom novega zagona za nove preizkušnje v službi ljudi. Kot poveljnik ste sodelovali skoraj v vseh posredovanjih, kaj pa kot predsednik društva? Predsednikovanje je pomenilo živeti z društvom, organizirati delo v njem, skrbeti za materialno in kadrovsko izpopolnjevanje in napredovanje - vse pa za učinkovit napredek gasilstva v kraju. Za mojega predsedovanja smo prenovili in dogradili gasilski dom in shrambe. Moja posebna skrb je veljala izobraževanju članstva in uspešnim gasilskim tekmovanjem; tako sem bil tudi med prvimi mentorji mladih gasilcev in pobudnik za ustanovitev gasilske enote v Žibršah. Močno sem si prizadeval, da smo nave- LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 21 IV SREDISČU zovali prijateljske stike s številnimi društvi in si z njimi izmenjavali koristne izkušnje. Vaše požrtvovalno in nesebično delo v gasilstvu je bilo čutiti tako rekoč na vsakem koraku, zato ste prejeli številna priznanja in odlikovanja, med temi, denimo, gasilsko Plamenico pa priznanje Gasilec veteran; pred desetimi leti vam je matično društvo izkazalo posebno čast, ko vas je imenovalo za častnega predsednika društva. Več prijateljskih društev vas je imenovalo za svojega častnega člana. Pa vendar, kaj vam pomeni prestižna Plaketa gasilca? Seveda sem bil vsakega priznanja vesel, saj je potrjevalo smisel mojega dela in osmišljalo moja nadaljnja prizadevanja. Vendar na Plaketo gasilca, ki mi je v veliko zadovoljstvo, sem tudi posebej ponosen. Plaketa pa ni, to moram posebej naglasiti, priznanje le mojim prizadevanjem, pač pa tudi našemu gasilskemu društvu, saj moji uspehi so neločljivo povezani s prizadevanji in z dosežki društva. Kaj želite sporočiti sedanji in naslednjim generacijam gasilcev? Kaj drugega naj bi zaželel tej in prihodnjim generacijam kot to, da naj nadaljujejo z vestnim, požrtvovalnim in gasilstvu predanim delom, s katerim bodo v pomoč ljudem v sleherni nesreči. Torej z našim ustaljenim pozdravom: v službi ljudstva - na pomoč! Vam, spoštovani prejemnik visokega gasilskega priznanja, pa vse dobro! Marcel Štefančič Foto: osebni arhiv GASILKE: »TRETJO SOBOTO V JULIJU SE DOBIMO V LAZAH, POTEM PA NA DOPUST!« Od takrat, ko so se gasilke na pobudo takratne predsednice Gasilske zveze Logatec Marinke Cempre Turk na travnikih pod vasicama Laze in Jakovica zbrale prvič, mineva že enaindvajset let. Nekatere med njimi, ki so bile takrat v sku- pini A (članice nad 16 let), so sedaj že v skupini B (članice nad 30 let) ali pa celo C (nad 48 let), najstarejši jih imata že osem - križev namreč. Leta minevajo, gasilke pa se kljub temu da je tekmovanje sredi julija v času dopustov in (praviloma) največje vročine, rade vračajo. Okrog 16. ure je najprej tekmovanje - dobrih rezultatov se vsaka veseli, če pa malce zaostajajo, pa tudi ne tarnajo, saj vedo, da bodo z malo vaje lahko naslednje leto boljše. Vse pa vedo, da bo po objavi rezultatov,čas za druženje, klepet o tem. Na prvo tekmovanje je prišlo 16 ekip, zadnja leta jih pride okrog 30. Poleg ekip iz logaške gasilske zveze jih je večina z Notranjske, pridejo tudi s Primorske pa celo iz Prekmurja - spoznali so se, ko so njihove PGD prišle na pomoč leta 2014. Sicer pa je v ekipi pet tekmovalk - dese-tarka, dve napadalki, strojničarka in selka. Tekmuje se v vajah s hidranti, raznoterosti, spretnosti pri reševanju vozlov, na koncu je še pismen test. Po potrebi pa se tudi kakšno vajo spremeni ali doda. Ker sta se ugled in veljava gasilcev v zadnjih letih po katastrofalnem žledu, v Lazah in Jakovici pa so preživeli še poplavo, precej povečala, ne manjka tistih, ki pridejo tekmovanja pogledat in navijat za svojo ekipo, še več pa jih seveda pride zvečer, na veselico, seveda. Tam je poskrbljeno za dobro jedačo in pijačo ter glasbo; obiskovalci pa radi posežejo v žep za srečelov, saj vedo, da bodo denar gasilci pametno uporabili. Besedilo in foto: Brane Pevec 22 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 KULTURA I S POLETNIM GLASBENIM FESTIVALOM LOGATEC POSTAJA GLASBENO SREDIŠČE NOTRANJSKE Od srede, 27. junija, do nedelje, 1. julija, je pod okriljem Simfoničnega orkestra Cantabile v Logatcu potekal Poletni glasbeni festival Logatec 2018. Pet večernih koncertov so zaznamovale zborovska, komorna in orkestralna klasična glasba. Otvoritveni koncert je pripadal Mešanemu pevskemu zboru Ado-ramus. V gornjelogaški cerkvi Rožnovenske matere Božje so na koncertu Večerni ave zazvenele zborovske skladbe, posvečene Mariji. Zboru je dirigiral Marjan Grdadolnik, na orglah pa ga je pri nekaterih skladbah spremljala Metka Buček. Koncert je na željo izvajalcev potekal brez vmesnih aplavzov med skladbami. Cerkev je bila polna obiskovalcev, ki po koncertu niso skrivali navdušenja in ganjenosti. Zbor Adoramus je še enkrat dokazal svojo kvaliteto in muzikalnost, kjer izvajanje glasbe služi predvsem notranji poglobljenosti. Drugi koncertni večer je zaznamoval Komorni orkester Nova. Gre za 30-članski godalni orkester, ki goji igranje brez dirigenta, vodenje pa prevzema koncertna mojstrica, v tem primeru violinistka Mojca Batič. Orkester se je predstavil s programom skandinavskih skladateljev. Kot solistka in skladateljica se je predstavila violistka Barbara Grohar, ki je svoje skladbe na koncertu tudi komentirala. Dobro obiskani koncert je potekal v cerkvi sv. Nikolaja, župnije Dol. Logatec, navzoči poslušalci pa so izvajalce nagradili z gromkim aplavzom. Mladi virtuozi pa je bil naslov komornega koncerta solistov Glasbene šole Logatec. V cerkvi sv. Nikolaja smo lahko poslušali nagrajence državnih in mednarodnih tekmovanj. Na pravi koncertni klavir so igrali pianisti Klara Košir, Žiga Menegatti in Nace Kristan. Na harmoniki sta se izkazala Anže Lampe in Blaž Fir. Ob spremljavi Primoža Malavašiča pa so nastopili še fago-tistka Lea Tiara Celarc, trobentača Danijel Štih in Martin Gantar, klarinetist Urban Fir ter sopranistki Elizabeta Čebular in Ivana Jug. Navdušili so prav vsi, ki so ta večer igrali. Koncert je bil dobro obiskan in zelo toplo sprejet. Sobotni koncert Pihalnega orkestra Logatec z naslovom Glasba brez meja naj bi potekal pred cerkvijo na trgu sv. Nikolaja, a je bil zaradi vremena prestavljen v Jožefovo dvorano. V koncertnem programu, ki ga je vodil dirigent Vid Pupis, sta se v prvem delu kot solista predstavila flavtistka Anja Hrvatič in trobentač Jernej Gantar, oba člana orkestra, v nadaljevanju pa se je orkestru pridružila še vokalistka Anja Hrastovšek. Koncert je zelo navdušil in z glasbo podiral meje. Jožefova dvorana pa je bila tokrat premajhna za vse poslušalce. pusa na drugo lokacijo pa je skoraj nemogoča. Torej veliko skrbi za organizatorja. A natanko nekaj minut pred koncertom se je veter umiril in orkester Cantabile, ki ga je vodil dirigent Marjan Grdadolnik, se je lahko pokazal v najboljši luči. Pevka Eva Černe je navdušila s svojim talentom in glasovnim razponom. Trg sv. Nikolaja je bil poln obiskovalcev, odzivi pa odlični. Pred koncem zaključnega koncerta in festivala je spregovoril tudi župan Berto Menard. Festivalski večerni koncerti so bili dobro obiskani. Z besedo sta jih občuteno povezovali Estera Stojko in Katarina Kokalj. Obiskovalci so vsak večer z odobravanjem pozdravljali idejo in izvedbo festivala ter samo kakovost nastopajočih. Zopet je bilo izpostavljeno, kako Logatec potrebuje nov kulturni dom. Dirigent in umetniški vodja festivala Marjan Grdadolnik je ob tem dejal: »Zadovoljen sem s samo izvedbo in obiskom večernih koncertov festivala. Prav vsak glasbeni večer je pustil pečat in bil nekaj posebnega. Pri tem naj pripomnim, da so nekateri poslušalci na koncerte prihajali prav vsak večer, pa tudi poslušalci iz drugih krajev, in zaznali smo tudi nekaj navdušenih turistov iz tujine. Festival je zopet pokazal, da si v Logatcu mnogi želijo podobnih glasbenih dogodkov. Logaška občina ima na področju glasbe ogromno potenciala. Z novim kulturnim domom, ki bo imel dovolj veliko in akustično primerno zasnovano dvorano, lahko postane pravo festivalsko mesto. Lahko postane glasbeno središče Notranjske in tudi širše. Ustvarjalci si tega zelo želimo, Logatčani si vsekakor to zaslužijo. Za zaključek festivala pa se je na trgu sv. Nikolaja odvil koncert Od opere do muzikala. Glavna solistka je bila Eva Černe, ki se je ob spremljavi Simfoničnega orkestra Cantabile sprehajala od opernih arij do pesmi iz muzikalov. V programu so se predstavili še drugi instrumentalni solisti iz vrst orkestra. Na oboi Eva Vrtačnik, angleški rog je igrala Manca Oberstar, na violini pa je svojo izjemno virtuoznost pokazal Jan Šoštarič. Vreme je tokrat vzdržalo, čeprav je bilo med tonsko vajo zelo na meji, ali bo koncert sploh možno izvesti. Hitra prestavitev tako velikega kor- Na koncu še zahvala vsem, ki so festival omogočili, to so: Občina Logatec, Komunalno podjetje Logatec, Podjetje CGS Labs, Pizzerija in pivnica pr' Krištofu, PVC Nagode, ebm-papst, Radio Ognjišče, Notranjsko-primorske novice, Župnija Rožnovenske matere Božje Gor. Logatec, Župnija Sv. Nikolaja Dol. Logatec, ZŠAM Logatec in vsi neimenovani, ki so opravili veliko delo, da je festival uspešno potekal. Vsem Iskrena hvala. Vir: KD Simfonični orkester Cantabile, foto: Valter Leban LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 23 KULTURA SKLADBE ZA SKLAD V športni dvorani Osnovne šole Tabor Logatec je 1. junija potekal tradicionalni zaključni koncert pevskih zborov centralne šole in njenih podružnic z dobrodelno noto. Zbrane prostovoljne prispevke so namreč namenili v šolski sklad, dobrodelnosti pa sta se pridružila tudi Rotary kluba Logatec in Ajdovščina. S koncertom, na katerem je zapelo skupaj skoraj 130 otrok pod vodstvom legendarnega logaškega zborovodje Zdravka Novaka, ki že 38 let uspešno vodi zborovsko petje v omenjeni logaški šoli, so med drugim zaznamovali 50-letnico organiziranega zborovskega petja na Logaškem. Otroški in mladinski zbori so številnemu občinstvu predstavili zelo raznolik program, od skladb, ki so jih prepevale že naše babice, tudi v sodobni preobleki, do, denimo, znane Lainščkove Ne bodi kot drugi in Banahe, ljudske iz Konga. Kot je že v navadi, je mlade pevce na klavirju spremljal Miha Nagode, pri uvodnih in zaključnih skladbah pa tudi učenci OŠ Tabor na cajonih, glasbilih iz družine tolkal. OŠ Tabor Logatec je namreč v tem šolskem letu s pomočjo šolskega sklada kupila 15 cajonov, za obe POŠ in centralno šolo, uporabljali jih bodo za glasbene dejavnosti in pri pouku. Za scenarij prireditve je tudi tokrat poskrbela nepogrešljiva Branka Novak, odhajajoči učenci so se Zdravku Novaku zahvalili za trud in neumorno delo, posebne pozornosti pa so bili deležni tudi vsi dosedanji zborovodje. Priznanja so prejeli učenci, ki so vsa leta šolanja prepevali v pevskih zborih. Rotary klub Logatec, ki deluje že sedmo leto, je za 6. oktober napovedal dobrodelno letenje v Vetrovniku Aerodium, zbirajo pa tudi že sredstva za poletni tabor Soča 2019. Besedilo in foto: Blanka Markovič Kocen OB VODNJAKU PRITEGLJIVIH GLASBENIH IZVIROV Ustaljena prireditev Večer ob vodnjaku že štiriintride-stič zapored - to pot tudi v pozdrav dnevu državnosti. Vse pa se je dogajalo na večer pred šentjanževim pod milim nebom, pod čevčanskim vodnjakom in pod cerkvijo sv. Jožefa; tja je veljalo vabilo gostiteljskega pevskega zbora Pevskega društva Logatec z zborovodjem Lovrom Gromom, ki je uvodoma umestil domovinska motiva: Ciganovo Domov v slovenski kraj in Nedvedov Moj dom, sklepno pa Devovo Soči (posvečeno 100. obletnici konca prve velike vojske), Cankarjevo Njena pisma v uglasbitvi Ivana Florjana (posvečena 100-letnici Cankarjeve smrti) in Bizjakino V Tamar (posvečeno Stanku Bloudku). Sicer pa je vedno prijazna povezovalka Marinka Dodič iskrivo in povsem suvereno vodila večerno prireditev. Njenemu povabilu je sledil nagovor župana Berta Menarda. Ta je pozdravil večer, nastopajoče in občinstvo, ki mu je zaželel življenjskega optimizma in polnokrvnega življenja, posebej meneč, da bodi državni praznik - dan državnosti - spomin na notranjo moč, ki je zmogla iz mitskih Nebes pod Triglavom ustvariti slovensko državo. In prav njej je župan namenil citat iz Cankarjevega Kurenta - iz njegove veličastne ode slovenski deželi in slovenskemu jeziku. »In za naša nebesa pod Triglavom mora storiti še kaj kakovostnega slovenska politika,« je sklenil svoj spodbuden nagovor župan Menard. Zatem so se zvrstili gostje večera, vsakdo z zvrhano mero presenetljivih izzivov. Septet Kr'snic iz Loške doline se je ob umetniškem vodstvu Anamarije Štefančič izpel s Kasteličevo Istrsko, Makorjevo Kam hitiš, Ježevo obdelavo belokranjske Igraj kolce, Dragojevicevo Kad mi dodješ ti in s Tomažič-Hrvatinino Ne bodi kot drugi. Dekliški spevni zanos se je potrdil v silno zahtevnih polifonskih niansah z dodelano dinamiko. Anda Ovsec pa je dodobra presenetila poslušalstvo z domiselno interpretacijo obsežne Cankarjeve duhovito verzficirane storije Psi, mačke in miši. Matej Virtič nam je z zborom Bee Geesus modificiral silovit gospel, s katerim je vznemiril še tako zadržanega poslušalca. Pred avditorijem je izzvenela črnska duhovnost, ki je nastajala iz obupa med črnskimi »sužnji«, prerasla pa v upanje, ki se je 24 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 KULTURA I kazalo na obzornici komaj slutenega. Kakor nocojšnji mali glasbeni čudež. Izjemno glasbeno doživetje! Silovitost črnskega spirituala je presunljivo aranžiral dirigent Virtič, ki je a capella izvedbam privoščil presenetljivo spremljavo tolkal in vokalno imitacijo tolkalnih pasaž s pridihom jazza in pop glasbe. Tako so mojstrsko odmevali Agnus Dei, Bambela, This litle Light of mine in When Jesus say yes ter Venček slovenskih (Ko boš prišla na Bled, Ti si moja ljubezen in Lipa). Tamburašem iz Sodražice so pod vodstvom Jožeta Košmrlja prikupno odmevale med mnoštvom strun že kar ponarodele skladbe v priredbah samega Tamburaškega orkestra: Samardži-čev Andžele moj, Slakova Čebelar in Ne prižigaj luči, Roblesov El Condor passa in Pepelka Zlatih muzikantov ter še vedno veliko zadovoljstva vzbujajoča Ružo moja crvena. Bogat koncertni spored, ki ga je pospremilo mestoma evforično navdušeno občinstvo, je ob koncu predsednik gostiteljskega zbora Tone Jerina pospremil s hvaležnostjo čevčanskim gospodinjam za sladke dobrote, zbranemu poslušalstvu pa za pozornost - vsem pa je izrazil voščilo za državni praznik. Lep večer za nova spoznanja in neizmerne radosti ... Kaj bi se tedaj ne srečali ob letu osorej? Marcel Štefančič Foto: Primož Godina OD TRIGLAVA DO ANDOV- SPOMINI Nedeljsko predpraznično popoldne, 24. junija, je bilo v župniji Rovte še posebej slovesno. Na poseben način smo se spomnili rojaka, monsinjorja Janeza Hlad-nika, avtorja knjige spominov z naslovom Od Triglava do Andov. Slovesnost so pripravili župnija Rovte, Krajevna skupnost Rovte, Goriška Mohorjeva družba in Založba Družina. Prva izdaja te knjige je izšla pred štiridesetimi leti, a je bila zaradi tedanjega režima prepovedana. Letos pa je končno izšel njen ponatis z nekaj dodanimi vsebinami. Predstavitev knjige in njenega nastajanja se je pričela s sveto mašo, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Nato se je dogajanje preselilo v Dom krajanov, kjer je sledil kratek kulturni program. Ogledati si je bilo možno tudi razstavo o Hladnikovem delu. Učenci dramskega krožka ter mentorici Petra in Ermina so prikazali otroštvo malega Janeza. Ivan ga je imenitno uprizoril, Matevž pa odraslemu Janezu dal primerno podobo. Janez Hladnik se je rodil 22. decembra 1902 na stari domačiji na Petkovcu. Leta 1936 je odšel v Argentino, kjer se je na vso moč trudil za takratne slovenske migrante, ki so se v to deželo zatekli zaradi zaslužka, pa tudi zaradi fašistične nevarnosti. Precej preizkušenj je moral prestati, saj je tudi med nekaterimi svojimi rojaki pogosto naletel ne nezaupanje, pozneje pa je nase prevzel še skrb za slovenske begunce, za katere je posredoval celo pri predsedniku Peronu in tako je nov dom dobilo kar 10.000 Slovencev. K ponatisu knjige spominov Janeza Hladnika je kar nekaj združenj in posameznikov dodalo svoj prispevek. Med slednjimi je pomembno delo opravila Erika Jazbar, ki je v nagovoru poudarila, da je knjiga povezala kar tri veje Slovencev- zamejske, zdomce in Slovence znotraj slovenskih meja. Knjiga je izšla v sodelovanju Goriške Mohorjeve družbe, založbe Družina in župnije Rovte. Ivanka Koprivc je bila zaslužna za prepis knjige, Peter Hladnik pa je opravil zahtevno računalniško obdelavo, ki ji je dodano veliko število fotografskega materiala in pričevanja. Od ideje do realizacije je delo spremljal in ga podpiral Hieronim Kavčič, zelo veliko finančno in moralno podporo pa je prispevala JANEZA HLADNIKA Občina Logatec in njen župan Berto Menard. Ta je v nagovoru povedal, da je Hladnikovo delovanje podobno svetnika Janeza, ki je Jezusa spremljal do smrti. Hladnikovo delo je bilo postavljeno pred številne preizkušnje, ki jih je s pogumom premagoval in tako gradil temelje nove slovenske zavesti. Proslavo je pevsko popestril cerkveni pevski zbor Rovte in zborovodja Janez Treven. Jože Gladek je skozi monolog Janeza Hladnika predstavil v vlogi duhovnika in dobrotnika. Maja Nagode se je izkazala v vlogi povezovalke in na koncu so pred obiskovalce stopili vsi tisti, ki so bili najbolj zaslužni za novo izdajo - založbe in posamezniki, ki jim je bila izročena knjiga in šopek cvetja. Vredno si je knjigo izposoditi ali jo kupiti, saj je to lahko neprecenljivo branje in spoznavanje naše, pogosto z žalostjo in trpljenjem zaznamovane slovenske zgodovine. Besedilo in foto: Metka Bogataj LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 25 KULTURA POKOPALIŠKI LITOZELEZNI KRIŽANI V GORNJEM LOGATCU Pokopališče v Gornjem Logatcu je bilo sprva okoli župnijske cerkve v Cerkovski vasi, sredi dvajsetih let 19. stoletja so ga uredili v Gorenji vasi. V njegovem zgornjem delu stoji na betonskem podstavku velik lesen poko -pališki križ z litoželeznim Križanim. križu. Telo je mišičasto in na križ pribito s tremi žeblji. Heleni-stično lepi obraz se nagiba v desno, odlikuje ga raven, ostro zašiljen nos, usta so rahlo odprta, v ekstazi priprte oči upira navzgor. Lasje v bogatih svedrastih kodrih padajo na ramena, valovita bradica je razcepljena na dvoje. Trnjeva krona je spletena iz dveh vej, iz katerih štrlijo veliki trni. Raziskava je pokazala, da je v naši bližini še en odlitek istega kalupa, in sicer na pokopališkem križu v Godoviču, kjer je bila župnija ustanovljena 1863., leto za gornjelogaško. Identičnost odlitkov poleg oblikovnega ujemanja (formacija telesa, zamaknjen izraz obličja, stilizacija las in brade, enak napisni zvitek z enako tipografijo itd.) potrjujejo tudi mere. Oba primerka sta se ohranila v popolni in prvotni obliki, tako korpusa kot zvitka, edina razlika med njima je ta, da je logaški pobarvan srebrnkasto. Ker niti za Logatec niti za Godovič nimamo tozadevnega arhivskega gradiva, si moramo pri identificiranju potencialne livarne pomagati le s slogovno analizo. Detajl, ki pri obeh odlitkih takoj pade v oči in ga pri litoželeznih korpusih (pa tudi sicer) redko srečamo, je Kristusova desnica, ki se kakor v krču oklepa žeblja, kar vidimo tudi pri litoželeznem Križanem na pokopališkem križu v Žužemberku. Tu je celota z visokim tridelnim Gornji Logatec, pokopališki križ, detajl poškodbe Na začetku 19. stoletja so litoželezni nagrobni in pokopališki križi začeli hitro izpodrivati lesene. Pri nas so bili zelo priljubljeni uvoženi, zlasti s Češke in z Moravske, med domačimi proizvajalci pa je bila znana predvsem Auerspergova livarna na Dvoru pri Žužemberku. Obratovati je začela leta 1796, 1836. je dobila naziv C.- kr. privilegirana tovarna za litoželezno in kovano blago kneza Auersperga in bila med petimi najpomembnejšimi proizvajalci v habsburški monarhiji - poleg livarn Blansko (Salmova) na Mora-vskem, Horovice in Novy Jachymov na Češkem ter Mariazell na avstrijskem Štajerskem. Zaradi »čistega liva, lepih in predvsem nadvse okusnih oblik« je prejela tudi najvišja priznanja. 1891. je bila razpuščena. Kot bomo pokazali v nadaljevanju, je izdelek te livarne najverjetneje tudi gornjelogaški Križani. Litoželezno celoto sestavljata korpus in zvitek z napisom INRI nad njim. Velike tiskane črke napisa reliefno izstopajo. Višina Križanega je 160 cm, razpon rok pa 105 cm. V loku usločene roke se pod težo telesa ne napenjajo, kar daje vtis, da Kristus lebdi na podstavkom litoželezna in datirana z letnico 1867, vemo tudi, daje bil križ narejen v Auerspergovi livarni. Poleg omenjenega detajla pa je tudi sicer veliko podobnosti med vsemi tremi odlitki, saj gre v Žužemberku (z izjemo pravokotno upognjene levice) praktično le za zrcalno podobo: Kristusova glava se nagiba na levo ramo, namesto desne noge je zgornja leva, vozel opasice okoli ledij je zavezan ob boku na desni strani. Glede na povedano bi postavitev tako gornjelogaškega kot godoviškega korpusa časovno lahko umestili v šestdeseta ali sedemdeseta leta, v Logatcu konkretno v leto bagoslova pokopališča, 1875. Obsežna poškodba na sredini leve goleni in tudi sicer nezavidljivo stanje terjata razmislek o obnovi pokopališkega Križanega v Gornjem Logatcu. Pri tem omenimo, da v Godoviču potekajo priprave na restavriranje tamkajšnjega in bi bila sočasnost del zaradi identičnosti odlitkov zelo smiselna. Simona Kermavnar 26 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 KULTURA I ARHITEKT JOŽE PLEČNIK NA LOGAŠKEM (4) PLEČNIKOVA DELA V HOTEDRŠICI Neposredno poleg stavbe Krajevne knjižnice Hotedr-šica (nekoč šola), župnišča in cerkve je prvotno stal lesen most s kipom (iz peščenca) sv. Janeza Nepomuka (med drugim zaščitnik varnega prehoda čez vodo) iz leta 1887. 1925. je bil ta most nadomeščen z novim. O Plečnikovem avtorstvu novega mostu se krešejo mnenja. Janja Slabe iz Kalc je l. 1988 (takrat študentka industrijskega oblikovanja na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani) v svoji seminarski nalogi (eseju) Jože Plečnik v Logatcu na str. 4 zapisala, da po nekaterih značilnostih ureditve mostu in njegove okolice sklepa, da gre za Plečnikovo delo. »Ograja je stala na vsaki strani mostu, sestavljena iz treh stebričev in dveh železnih drogov, ki stebriče povezujejo. Stebriči niso bili zidani na rob mostu, ampak so ga oklepali kot nekakšna mizarska svora (mizarske »cvinge«, op. p.). Malo pod vrhom stebriča je bil poudarjen rob, ki po videzu spominja na križ, ki ga kip drži v rokah. Če smo gledali most v smeri proti cerkvi, je bila desna stran nekoliko podaljšana z zidcem, na katerem je bil podstavek s starim kipom, ki ga je Plečnik prenesel z lesenega mostu. Na tej strani so se k potoku spuščale zelo položne stopnice. Vse skupaj se je imenitno spajalo z okolico s cerkvijo sv. Janeza Krstnika in župniščem v ozadju.« Mag. Simona Kermavnar z Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta v strokovnem delu Upravna enota Logatec (2014), str. 74: »Od tega mostu, pri predelavi katerega je verjetno (vsaj posredno) sodeloval Jože Plečnik (motiv oklepajoče baze je podoben Kobetovi (arhitekt Boris Kobe 1905 - 1981, op. p.) rešitvi za brojsko kapelico v okviru Plečnikovega seminarja), sta se ohranila le fragment slopa (pokončen podporni element pravokotnega ali mnogokotnega prereza, op. p.) z vrezano letnico 1925 in slop s kipom.« Žal ... Nesporno pa je Plečnik avtor načrta za nagrobni spomenik za družino Matije Plečnika (1852-1925). Omenjeni spomenik je v obliki stebra, ki se oži od vznožja proti vrhu. Spredaj ob vznožju je relief s trnjem kronane Kristusove glave, zadaj pa je na podstavku napis PROJEKTIRAL / ARHITEKT JOŽE PLEČNIK. Plečnik je na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja preuredil vrsto trgov v več nivojih (trg ob cerkvi v Komendi, cvetlični trg ob ljubljanski stolnici, neuresničeni Dvorni trg v Ljubljani), med njimi tudi prostor pred cerkvijo v Hotedršici. Vsa ta preurejanja pa so bila že variacija na urejanje dvorišč praškega gradu. V obdobju med obema vojnama je obmejna Hotedršica doživljala gospodarski razcvet. V ta čas sodi Plečnikova ureditev trga pred cerkvijo in župniščem v Hotedršici iz leta 1935 po naročilu župnika Janka Borštnerja. Ob preurejanju ceste je bilo treba urediti nov dostop v župnišče in cerkev. Arhitekt Plečnik je predvidel enotno ploščad, na katero vodijo zalom-ljene stopnice. Pred Plečnikovim posegom je bilo zemljišče pred cerkvijo neurejeno - na njem je bilo nekaj starih grobov. Plečnik je celotno okolico cerkve in župnišča izravnal, nivo-jsko razliko zaradi nižje ležeče ceste pa premaguje pet kamni- REGULACI|A rK* t :rt*v HDTEDfltlO , 1 rrrr, Plečnikov načrt Regulacija trga pred župno cerkvijo v Hotedršici, 1935. Hrani MGML, Plečnikova hiša, Ljubljana. tih stopnic (podobne tistim ob potoku) na ploščad, ki povezuje vhode v župnišče, cerkev in na pokopališče. Potke, ki so bile prej peščene, so danes asfaltirane. Obstaja pa še eno nerealizirano delo, in sicer načrt za pokopališče. V njem je podrobneje obdelal tudi portal stranskega vhoda, ki pa ni bil izveden. Ob tem Simona Kermavnar dodaja (2014, str. 68): »Ob vzhodni steni zakristije stoji nagrobnik hotenjskih duhovnikov. Gladka dorska stebra nosita marmornato ploščo s križem in napisom z zlatimi črkami V MIRU in sta najverjetneje del nerealiziranega Plečnikovega načrta s portalom stranskega vhoda na pokopališče.« Janja Slabe (1988, str. 5): »Po 2. svetovni vojni je hotenjska krajevna skupnost prosila Plečnika za načrt nove ureditve pokopališča, on pa jim je svetoval, naj se poslužijo že izdelanega načrta, ki so ga hranili njegovi sorodniki in je bil potem poslan na občino v Logatec, kjer je vse skupaj ostalo in nihče ne ve, kje je.« (se nadaljuje) Gvido Komar LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 27 KULTURA MLADI VIRTUOZI GLASBENE SOLE LOGATEC Pestro dogajanje šolskega leta 2017 - 2018 se je v GŠ Logatec z nastopi, koncerti, revijami, baletnimi predstavami in državnimi ter mednarodnimi tekmovanji sklenilo v petek, 22. junija 2018, s podelitvijo spričeval in posebnih priznanj ter vpisom najbolj uspešnih v Knjigo zlatih učencev GŠ Logatec. Baletni oddelek je v šolskem letu 2017 - 2018 nastopil na območni reviji JSKD in pripravil baletno predstavo Babica gre na jug, ki so si jo v štirih uprizoritvah ogledali starši ter učenci logaških osnovnih šol in vrtcev. Otroški pevski zbor je poleg rednih nastopov suvereno zapel tudi na jubilejni, 50. območni reviji otroških in mladinskih pevskih zborov Občine Logatec. Primerjanje in poslušanje učencev z drugimi glasbenimi šolami motivira tako učence kot učitelje in tega se v logaški šoli dobro zavedamo. Zato smo tudi letos priredili in se udeležili dveh koncertov, na katerih smo nastopili skupaj z učenci Glasbene šole Tolmin (koncert je bil v Logatcu) in Glasbene šole Ajdovščina (koncert je bil v Vipavi). Posebno motivacijo za ciljnost kvalitativnega napredka pa predstavljajo glasbena tekmovanja, iz katerih so naši učenci prišli bogatejši z naslednjimi dosežki: IVANA JUG, petje, mentorica: Nina Kompare Volasko, je v kategoriji C prejela ABSOLUTNO 1. NAGRADO na 1. Concorso internazionale musicale giovani talenti, ELIZABETA ČEBULAR, mentorica: Nina Kompare Volasko, je v kategoriji C prejela 1. NAGRADO na 1. Concorso internazio-nale musicale giovani talenti, PIKA BABIČ, trobenta, mentor: Matjaž Meden, je v kategoriji Trobila solo - Beginner, prejela ZLATO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, DANIJEL ŠTIH, trobenta, mentor: Matjaž Meden, je v kategoriji Trobila solo - Junior, prejel ZLATO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, ŽIVA HOZJAN, pozavna, mentorica: Taja Trobec, je v kategoriji Trobila solo - Elementary, prejela ZLATO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, NACE KRISTAN, klavir, mentorica: Janja Nagode, je v 3. kategoriji prejel ZLATO PRIZNANJE na 8. Mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju, KATARINA VOVK, saksofon, mentor: Luka Loštrek, je v 1. kategoriji prejela ZLATO PLAKETO na Emona festivalu 2018, »Glasba je višje razodetje kot vsa modrost in filozofija.« Ludwig van Beethoven ANŽE LAMPE, harmonika, mentor: Luka Jerončič, je v kategoriji Instrumenti s tipkami solo - Junior, prejel SREBRNO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, BLAŽ FIR, harmonika, mentor: Luka Jerončič, je v kategoriji Instrumenti s tipkami solo - Intermediate, prejel SREBRNO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, KLARA KOŠIR, klavir, mentorica: Janja Nagode, je v 2. kategoriji prejela SREBRNO PRIZNANJE na 8. Mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju, ŽIGA MENEGATTI, klavir, mentorica: Janja Nagode, je v 3. kategoriji prejel SREBRNO PRIZNANJE na 8. Mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju, LEA TIARA CELARC, fagot, mentor: Marko Prijatelj, je v kategoriji Pihala solo - Elementary, prejela SREBRNO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, MARTIN GANTAR, trobenta, mentor: Matjaž Meden, je v kategoriji Trobila solo - Intermediate, prejel SREBRNO PRIZNANJE na 10. Mednarodnem glasbenem tekmovanju Svirel 2018, KLARA MARTINČIČ, klavir, mentorica: Katarina Lotrič, je v 3. kategoriji prejela BRONASTO PRIZNANJE na 8. Mednarodnem koroškem klavirskem tekmovanju. URBAN FIR, klarinet, mentor: Marjan Grdadolnik, je v 1. kategoriji prejel SREBRNO PLAKETO na Emona festivalu 2018, META NEŽA STRAŽIŠČAR, saksofon, mentor: Luka Loštrek, je v 2. kategoriji prejela SREBRNO PLAKETO na Emona festivalu 2018, Vsi navedeni so zaradi posebnih uspehov iz rok ravnatelja prejeli posebno priznanje in so zapisani v posebno knjigo, v Knjigo zlatih učencev Glasbene šole Logatec. Primož Malavašič, ravnatelj Foto: arhiv GŠ Logatec 28 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 POSLOVNE STRANI IZZIVI LOGAŠKEGA TURIZMA V okviru projekta Slovenske poslovne točke je 19. 6. 2018 logaška obrtna zbornica gostila domače gostince, sobodajalce, živilce oziroma tiste, ki se (ne) posredno ukvarjajo s turizmom. Združila jih je tema »Kako iz hobija ustvariti posel« oziroma, kakšen je pomen kakovostnih in celovitih produktov za pospeševanje prodaje podežel -skega turizma. Gospodarski učinki turizma nastanejo zaradi potrošnje turistov. Delavnico je vodil Bogdan Lipovšek, predsednik Turističnega društva Logatec, ugleden strokovnjak s področja turizma in dolgoletni direktor skupine Union Hotelov. Glede na raznolikost branž, iz katerih so slušatelji prihajali, je bilo jasno videti, da so možnosti za povezovanje in izkoriščanje sinergij za dobrobit razvoja turizma na Logaškem številne. Celovit (integriran) turistični produkt zajema: namestitev, hrano in pijačo, prireditve, konference, različne vrste prevozov (logistika), različna doživetja itd. To so posamezni sestavni deli, ki skladno združeni tvorijo celovit produkt. »Pri tem pa je ključna profesionalnost v turizmu: da so bile gostu med njegovim bivanjem, od prihoda do odhoda, na voljo vse obljubljene dobrine, posredovane na prijazen in gostoljuben način ter za primerno ceno. Gostova pričakovanja morajo biti izpolnjena ali celo presežena,« je poudaril Lipovšek. Gostinci naj izkoristijo lokalna sezonska živila, zato naj bo ponudba prilagojena sezoni ali letnemu času. Ponudba je lahko manjša, vendar naj bo raznovrstna. Naj pa ne pozabijo na poseb- nost hiše ter segmentiranje gostov - vegetarijanska in veganska ter otroška ponudba. Trend je v razvoju podeželskega turizma, saj so velika turistična mesta zasičena s turizmom. Alternativa je razširiti ponudbo mest z vključevanjem okolice, kjer ima Logatec kot zaledje Ljubljane številne danosti za domače turiste in za tiste iz tujine, ki želijo izkušnjo podeželja in razbremenitev Ljubljane »Dober turistični celovit produkt se trži sam, s pomočjo zadovoljnih gostov, ki se morda ne bodo nikoli vrnili, bodo pa preko socialnih omrežij delili lepo izkušnjo svojim sorodnikom, prijateljem, poslovnim partnerjem ... Uspeh je zagotovljen zgolj ob sodelovanju vseh, ki smo s turizmom povezani, od občine do podjetnikov in civil-no-družbenih organizacij, za skupni cilj«, je še dodal Lipovšek. Udeleženci so se v razpravi dotaknili še digitalizacije, ki danes pomembno kroji turistično ponudbo. Ob kavi in prigrizkih pa priložnost izkoristili tudi za mreženje in spoznavanje kolegov v turistični panogi. Logatec je zelena občina in s tem ima veliko priložnost za trajnostni podeželski turizem, ki temelji na ekonomski uspešnosti poslovanja ter je hkrati prizanesljiv do naravnega, družbenega in socialnega okolja, konkurenčen tudi v prihodnosti. Turistično društvo Logatec in Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec sta izrazila željo po spodbujanju turistične ponudbe in povpraševanja na območju Logatca. Obe organizaciji sta občanom na voljo kot osrednji podporni organizaciji, zato so vrata vsem na stežaj odprta. Besedilo in foto: Dejan Šraml TURISTI, moje redne stranke POSPEŠEVANJE PRODAJE! v PODEŽELSKEM turizmu Logatec, 19.6,2018 •I I 'I LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 29 I MED NAMI POTNIK JE VEDNO NA PRVEM MESTU V času prizadevanj za čistejše okolje in manjše količine izpušnih plinov je še kako pomembno, da si uredimo prevoz v službo ali po opravkih v kraje, ki so nekoliko oddaljeni od kraja bivanja. Zato je prav, da bi se ob vedno bolj obremenjenih cestah in ozračju več posluževali javnega prevoza. Ker službe zahtevajo vedno bolj prilagojen čas, tudi ustreči ni možno vsem, se pa lahko vsaj za silo prilagajajo prevozniki. Med njimi je zagotovo tudi podjetje Prevozi Oblak s Hlevnega Vrha. Franc Oblak je bil dolga leta, do 1995. zaposlen v žirovski Alpini. Na odločitev, da bi začel s prevozi, je v veliki meri vplivalo to, da je v Rovtah zaživela popolna devetletka. Da bi šola lahko sprejela več otrok, bi potrebovali prevoznika, ki bi tudi iz oddaljenih krajev vozil šolarje. Franc je imel sicer že prej popoldansko obrt popravil motornih žag, traktorjev ter izdelavo žag. Izpit za avtobus je imel, veselje tudi, zato je bila odločitev hitra. Prijavil se je na razpis in bil uspešen. Najprej je kupil kombi in kmalu se je pokazala potreba po nakupu avtobusa. Katere proge vse Prevozi Oblak zajemajo? Razpon je kar precejšen. Vsi prevozi šole Rovte razen Vrha so v njegovi pristojnosti, OŠ Tabor Logatec, OŠ 8 talcev Logatec in POŠ Laze, OŠ A. M. Slomšek in OŠ Ivan Cankar Vrhnika, kamor vozijo otroke z Zaplane, iz Ligojne in Sinje Gorice. Večinoma so torej šolski prevozi, nekaj je delavskih, kot so za Mercator iz Ljubljane ter celo za Bioseparations v Ajdovščini. Predvsem ob določenih priložnostih, kot so zaključki leta ali šolskega leta, je precej izrednih prevozov na izlete in ekskurzije. Tu lahko omenimo tudi skupine iz vrtcev, ki se poslužujejo njihovega prevoza. Dela je veliko, zato je Franc nekoliko opustil prejšnjo »strojniško« dejavnost in le še ob priliki kaj popravi. V podjetju je stalno zaposlenih osem, občasno pa tudi nekaj pogodbenih šoferjev. V kolektivu se zelo dobro razumejo in po besedah Franca je s tako pridnimi delavci, kot so njegovi, zelo lepo delati. Odlično se znajo prilagoditi uporabnikom, četudi so ti včasih zelo zahtevni. Vozni park šteje 17 vozil, od tega je 11 avtobusov in 6 kombijev. Kako poteka njihov delovni dan? Ta je namreč res ves dan, začenjajo ob 7.40, ko so najprej na vrsti prevozi šolarjev. V letu 2017 je Občina Logatec poskusno uvedla tudi mestni promet, katerega se lahko poslužujejo tudi tisti, ki jim je bilo prej obi- skovanje raznih dejavnosti in obveznosti zelo oteženo. Ti prevozi so še posebej dobro izkoriščeni v Rovtah. Franc pravi, da so tega zelo veseli, saj so se tako zelo približali željam potnikov. V dneh sejmov je dopoldansko linijo treba celo ojačati. Prevoze koristijo starejši, upokojenci pa tudi otroci glasbene šole. Kombi, ki vozi popoldne ob 17.20, je pogosto premajhen za tako veliko število, zato Franc in njegovi razmišljajo o nakupu minibusa. Javni prevozi so dostikrat pod budnim očesom uporabnika, torej potnika. Hitro se kaj zalomi, ni vedno vse tako, kot bi si posameznik želel, a slabosti je k sreči manj kot prednosti. Med prve vsekakor sodi usklajevanje, časovna prilagoditev in razne kombinacije naj bi se tudi cenovno pozitivno izšle. Tukaj je potrebna dobra organizacija. Prilagajati se je treba tudi letnemu času, zime k sreči povzročajo vedno manj težav. Zasluga gre dobrim cestnim službam. Po besedah šoferja letos ni bilo prav nikoli nobenega izpada vožnje. So tudi izredne razmere, kot je bil pred nekaj leti plaz v Rovtah. A tudi to so rešili v prid vseh. Obvezna je tudi skrb za tehnično stanje vozil, pohvalna pa je zelo dobra komunikacija med šoferji ter vzorna skrb za varnost potnikov. Kar pa je treba posebej omeniti, je tudi to, da se Franc in njegovi šoferji prav nič ne pritožujejo nad potniki. Nasprotno. Franc pravi, da vidi v otrocih lepo vzgojene osebe, nekaj manjših izjem se seveda najde. Pravi, da je tudi z njimi treba komunicirati na visokem nivoju in njim primerno, ne le z represijo in vpitjem. Franc in njegova žena, ki je tudi del ekipe, sta letos šla v zaslužen pokoj. Njegovo delo je prevzel sin Gašper, ki imenitno obvlada svoj posel. Po nasvet pa rad pride k očetu, se z njim kaj pomeni in skupaj še vedno tvorijo uspešen, delaven in prijeten tim. Da bi le imeli delo, da bi se njihovi potniki dobro počutili in, kar je najpomembneje, da bi se vedno srečno vozili. Metka Bogataj Foto: osebni arhiv družine Oblak 30 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 MED NAMI JUBILEJ ZEJNOVIH KŽejnovim na Medvedje Brdo, kjer se je rojevalo in razživljalo bogato kulturno življenje v osrčju 20. stoletja, se je letošnjo pomlad pritihotapilo 90 let; toliko jih je letošnje pomladi nabrala mama Jelka v družbi soproga Korla in harmonikarja Janeza. Čestitamo z najboljšimi željami za nadaljnjo življenjsko srečo! Maš MAJ IN JUNIJ, MESECA KULTURE V VRTCU KURIRČEK LOGATEC Kultura nadgrajuje našo biološko dediščino, obenem pa je kulturnost vrednota, ki pomeni spoštovanje, razvijanje in zavestno ohranjanje pridobljene kulture. Otroci iz vseh enot vrtca Kurirček so se v maju in juniju približali kulturi iz najrazličnejši smeri, kot so svetovni nazor/religija, umetnost in kultura, spoštovanje lepote, spoštovanje vzgoje in spoštovanje drugih pridobitev civilizacije. Poleg spoznavanja ter spoštovanja kulturne dediščine, ki se nabira in prenaša iz roda v rod, so bili otroci tudi aktivno angažirani v kulturnem življenju naše in okoliških občin. V skupinah so spoznavali kulturo naroda, umetniško kulturo, se pogovarjali o pomenu kulture pri ohranjanju naroda, primerjali različne kulture ter skušali razumeti razlike. Mnoge vzgojiteljice so dale velik pomen kulturi odnosov, kulturnemu vedenju ter skupnim kulturnim vrednotam, h katerim lahko sami mnogo doprinesemo. Vsi otroci in vzgojiteljice pa smo na različne načine obeležili rojstni dan naše države: z ljudskimi pesmicami, s poslikavami geografsko reliefnih značilnosti naše države, proslavami itd. V enoti Tabor so otroci pod naslovom Slovenija, tebi pojemo usvojili mnoge ljudske pesmi ter gostili pesnico Dorico Tominec, drugi so si ogledali lutkovno predstavo Frana Milčinskega Butalci na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji v Ljubljani v izvedbi dijakinj 3. letnika predšolske vzgoje. Predstava je navdušila otroke in vzgojiteljice. Sledili sta odlični glasbena in likovna delavnica, ki sta še dolgo burili otroško domišljijo. Otroci skupine Pikapolonice so se prvič udeležili prave šolske ure v OŠ 8 talcev. Učiteljica glasbene umetnosti Marinka Istenič jih je povabila h glasbeni uri pod krošnjo drevesa. Spoznavali so ljudska glasbila, peli ljudske pesmi ter izdelali piščali iz trsja. Umetnost ni to, kar vidiš, ampak to, kar pokažeš drugim. (Edgar Degas) Karmen Možina LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 31 I MED NAMI SPOMIN NA PROFESORICO DR. OLGO JANŠA-ZORN (5. 7. 1938 - 28. 1. 2008) Pred 80 leti se je v Dolnjem Logatcu rodila ena izmed največjih osebnosti slovenskega zgodovinopisja, prof. dr. Olga Janša-Zorn. Oče Albin je bil financar (davčni uradnik) v takrat obmejnem Logatcu. Že leta 1939 je bil z dekretom premeščen v Ormož, kamor se je preseli z ženo Rozalijo (rojena Kert) in hčerko Olgo, ki je tu obiskovala osnovno šolo in prvi razred nižje gimnazije. Leta 1950 je bil njen oče premeščen v Kranj, kjer je končala nižjo in višjo gimnazijo. 1962. je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, smer zgodovina. Poklicno kariero je začela na osnovni šoli v Preddvoru, nadaljevala pa na osnovni šoli v Predoslju. Med leti 1965 - 1968 je poučevala zgodovino in sociologijo na gimnaziji v Kranju, poleg tega je prevzela še šolsko knjižnico. 1968. je zasedla mesto bibliotekarke na oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. V času do leta 1980 je dozorela v vsestransko razgledano bibliotekarko in zgodovinarko s poglobljenim znanjem. Aktivna je bila tudi v raznih strokovnih odborih in strokovnih društvenih dejavnostih (npr. v Zgodovinskem društvu za Slovenijo) ter sodelovala na številnih slovenskih in jugoslovanskih kongresih in tudi mednarodnih simpozijih (»Modinci - Mogersdorf«). Največji pečat je pustila pri reviji Kronika (Časopis za slovensko krajevno zgodovino), kjer je sodelovala kar 37 let. Leta 1971 je postala članica uredništva kot prva ženska med uglednimi zgodovinarji. Njeni prispevki v Kroniki so obravnavali zgodovino turizma, lokalno zgodovino, društva, vzgojo in šolstvo, kulturo in politiko, zgodovinske vire in biografije. Raziskovala je tudi pomorstvo in gospodarsko zgodovino. Iz bibliotekarske stroke se je leta 1980 vrnila v pedagoški poklic na Pedagoško akademijo (kasneje Pedagoška fakulteta) na Katedro za zgodovino (kjer sem bil njen študent), najprej kot višja predavateljica, od leta 1989 kot docentka (doktorirala 1988.) in od leta 1994 kot izredna profesorica. Na začetku kariere na Pedagoški akademiji je bila tudi sourednica Univerzalne decimalne Zornova kot bibliotekarka na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete UL Prof. Olga Janša Zorn klasifikacije za potrebe Centralne tehniške knjižnice. Eden njenih najpomembnejših prispevkov v slovenskem šolstvu je prav gotovo sodelovanje v skupini, ki je na začetku samostojne države Slovenije sestavljala nove učne načrte in učbenike za zgodovino za osnovne in srednje šole. Do konca leta 2008 je izšlo več kot 74 njenih učbenikov, 27 vaj in delovnih zvezkov, 13 atlasov itd. Tudi po upokojitvi 1997. leta je še sedem let predavala na Univerzi za tretje življenjsko obdobje, kjer je pripravila okoli 30 strokovnih ekskurzij. Svoje raziskovalne in znanstvene dosežke je objavljala v številnih strokovnih revijah. Prispevala je preko štirideset gesel v Enciklopediji Slovenije, poleg tega pa še številne ocene in poročila o strokovnih knjigah. Še kot bibliotekarka je sestavila številne tematske in osebne bibliografije ter bibliografska kazala. Bila je vsestransko aktivna, zato je tu žal le krajši opis njenega dela. V zasebnem življenju je bil njen sopotnik dr. Tone Zorn (19341981), raziskovalec novejše zgodovine na Koroškem, s katerim sta imela sina Matijo, ki je danes ugleden znanstvenik na Geografskem inštitutu Antona Melika. Letos je minilo deset let, odkar je bolezen premagala to izjemno žensko. Povsod, kjer je Zornova delovala, se je spominjajo kot vrle predavateljice in tovariške sodelavke. Sam jo imam v odličnem spominu, saj sem edino pri njej opravil izpit (iz svetovne zgodovine) z oceno deset. V njeni zapuščini je ostala tudi nedokončana monografija o zgodovini turizma na Slovenskem. Spominski zapis končujem z željo, da bi to delo kdo končal, saj je dr. Zornova vanj vložila veliko svojega znanja, poleg tega pa bi ta monografija zapolnila vrzel na področju zgodovine turizma, saj bi knjigo s pridom uporabljali vsi, ki jim turizem kaj pomeni. Gvido Komar Foto: arhiv dr. Matije Zorna 32 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 ŠPORTI 47. TEK PRIJATELJSTVA V HOTEDRŠICI: VISOKA UDELEŽBA OTROK Ze 47 let zapored Športno društvo Hotedršica s pomočjo številnih sponzorjev v maju organizira Tek prijateljstva; letos smo tekli na predzadnjo majsko soboto. Tek poteka pod okriljem Primorskih tekov za vse generacije, prej imenovanih Primorski pokalni teki, in je šesti v seriji osmih pokalnih tekov. Letošnje dogajanje na glavnem trgu v Hotedršici je močno zaznamovala visoka udeležba šolskih in predšolskih otrok, teka se je namreč udeležilo kar 180 predstavnikov mlajše generacije, od tega je bila tretjina starih sedem let ali manj. Med mlajšimi tekači je bila, tako kot tudi pretekla leta, s petimi zmagami najuspešnejša ekipa AD Posočje. S po dvema zmagama sta sledila TSK Logatec in TD Bovec. Med mlajšimi domačini se je že drugo leto zapored na zmagovalno stopničko v svoji kategoriji povzpel Vid Zelenc, odlične rezultate pa so dosegli tudi številni drugi člani ŠD Hotedršica, in sicer drugo mesto Izak Ambrožič, Ana Brus in Ema Nagode, tretje mesto pa Luka Dolinar, Jakob Čuk, Matevž Špacapan, Nejc Mlinar, Sara Leskovec in Karin Eržen. V primerjavi s preteklimi leti, ko se je na 11,8 km dolgo krožno pot podalo okrog 50 odraslih, je bila udeležba letos precej bolj skromna, saj jo je preteklo 39 predstavnikov odrasle generacije, od tega le 7 žensk. Kot ocenjuje predsednik društva Robert Mikuž, je »verjetno eden izmed razlogov udeležba tekačev na Maratonu Radenci, ki je bil letos na isti dan.« Ob tem pa dodaja, da »se upad tekačev sicer odraža tudi na vseh preostalih Primorskih tekih za vse generacije,« kar tudi povezuje z vse večjimi tekaškimi prireditvami. Večinoma makadamsko in razgibano pot po Hotedršici in njeni okolici je tokrat najhitreje pretekel Tomaž Ferjančič (ŠD Nanos Podnanos), sledila sta mu Davor Krašovec (Tek.si) in Robert Stranjak (Spinnteam Logatec). Med ženskami je bila najhitrejša Sergeja Lipušček (DLT Filipides), sledili sta ji Kristina Ipavec (GJV Idrija) in Matejka Ahčin. Med člani ŠD Hotedršica so si v svojih kategorijah prvo mesto pritekli Jernej Šemrov, Maruša Brenčič Nagode in Nada Merlak, drugo pa Borut Albreht, predsednik društva Robert Mikuž ter Zorka Bošnjak. Vsem prisotnim na dogodku se iskreno zahvaljujemo za udeležbo in soustvarjanje prijetnega sobotnega popoldneva, ki je potekalo v znamenju prijateljstva. Zahvaljujemo se tudi vsem sponzorjem, še posebej Občini Logatec, ter vsem prostovoljcem in članom društva. Obenem pa vas že danes vabimo, da se nam na Teku prijateljstva pridružite tudi naslednje leto. Mateja Nagode Foto: arhiv ŠD Hotedršica LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 33 ŠPORT JURE - NAS ZAPOREDNI DRŽAVNI PRVAK V GORSKEM KOLESARSTVU Na zmagovalnih stopničkah kar sedemdesetkrat - tride -setkrat kot zmagovalec! Jure Rus iz Logatca tik pred pragom devetega razreda osnovne šole Tabor Logatec sodi med nadvse obetavne mlade gorske kolesarje v olimpijskem krosu, športu posebno zahtevnih veščin. Gre namreč za kolesarjenje prek vzponov, spustov, peščenih in kamnitih poti in poti, prepredenih s koreninami, jamami, prek katerih je treba ne le voziti, pač pa tudi odskakovati in preskakovati. Tekmovalci v olimpijskem krosu se razvrščajo po kategorijah od najmlajših dečkov oz. deklic do 9 let, postopoma pa vse do 17-let-nih tekmovalcev, ki sodijo že med mladinske kategorije. In Jure že tretje leto nadvse uspešno tekmuje v kategoriji dečkov - leros v starosti do 15 let. Tekmovalci v posameznih kategorijah startajo skupinsko. V 30 minutah morajo prekolesariti določeno število krogov. Če je krog dolg 3 minute, vozi vsak tekmovalec 10 krogov, če je krog dolg 10 minut, vozi vsak tekmovalec tri kroge. Zmagovalec je tisti, ki prvi prevozi ciljno črto po določenem številu krogov. Kako, Jure, da si se pri dobrih desetih letih odločil za gorsko kolesarstvo? Ko sem v otroštvu dobil prvo kolo, me je docela prevzelo; nisem se mogel upreti vožnjam s kolesom, s katerim sem vadil tudi poskakovanje. Internet pa mi je približal gorsko kolesarstvo in drzne kolesarske skakalce, ki sem jih želel in skušal vsaj malo posnemati. Starši so kmalu opazili moje navduševanje nad kole- sarstvom in mi leta 2013. omogočili včlanitev v klub gorskih kolesarjev v Črnem Vrhu. Tam sem potem pridno in vztrajno treniral do pomembnih dosežkov. In katere dosežke si si prikolesaril? No, če greva po vrsti: leta 2015 sem postal prvič državni prvak v olimpijskem krosu; tedaj sem bil tudi skupni zmagovalec vseh dirk. Dosežek državnega prvaka sem ponovil še leta 2016 in nato še leta 2017, ko sem še dodatno zmagal na vzponu. Na evropskem prvenstvu pa sem se lani v maratonu uvrstil na 24. mesto. O, la-la! Ti dosežki pa niso ravno od muh, kar pomeni, da si večkrat stal na zmagovalnih stopničkah, kaj? O, ja. Na zmagovalni oder sem se povzpel kar sedemdesetkrat s kakimi tridesetimi zmagami. S katerimi načrti se ubadaš? Načrtov ni ravno malo, moral se bom z njimi dodobra spopadati. Na vsak način bi rad v slovenskem pokalu osvojil čim boljše mesto. Na letošnjem evropskem prvenstvu bi se rad uvrstil med deseterico najboljših. Dolgoročno ne skrivam spogledovanja z nadaljnjimi spopadi na evropskih in svetovnih prvenstvih. Bravo, Jure! Za vse dosedanje prestižne lovorike ti čestitam v imenu Logaških novic, obenem pa ti želim na gorskih tekmovalnih poteh še nadaljnjih presežnih uspehov. Marcel Štefančič 34 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 ŠPORT LJUBLJANSKI MARATON LJUBITELJSKIH TEKACIC IN TEKAČEV V naslednjih številkah Logaških novic boste dobili nekaj koristnih nasvetov tisti, ki se želite v okviru svojih časovnih in siceršnjih možnosti kar najbolje pripraviti na Ljubljanski maraton (LM). Namenjeno je vsem, ki vam je glavni cilj z zadovoljstvom in brez težav preteči svojo razdaljo, kdor pa tekmuje za čim boljši čas, pa lahko dobi dodatne napotke na spletni ŠD Tek je lek oziroma na naših treningih. Pomladansko tekaško sezono naj bi zaključili z nekajtedensko tekaško pavzo in jo nadomestili s počitniškimi dejavnostmi, kot je hoja po hribih, kjer ste z lahkoto dosegli zadostno časovno in energijsko obremenitev, ki je potrebna v začetnih fazah priprav na LM. Tako ste naredili dobro osnovo, glava in noge pa niso obremenjene s tekom. Upam, da ste bili aktivni vsak drugi dan in ste naredili tudi en trening moči in gibljivosti tedensko. Preden se prijavite na LM, premislite, kaj zmorete, kaj je za vas smiselno oziroma vam ne bo škodovalo in koliko časa in energije boste lahko vložili v priprave. Ne pozabite, da vam mora biti to prijetna tekaška izkušnja, ne stres in naslednje tedne zdravljenje poškodb. Razdaljo izbirajte z glavo ne s srcem, ob upoštevanju naslednjih dejavnikov: - količina treninga - ključna je rednost vadbe in zadostna količina kilometrov - starost - na to ne morete vplivati, a jo morate upoštevati - z leti se verjetnost poškodb in težav s srcem povečuje - telesna teža - ima velik vpliv na obremenitev kostno-mišičnih struktur in pljučno moč (truditi se morate, da jo držite v sprejemljivih okvirih) - zdravniški pregled - naredite ga pred začetkom priprav na LM. Tako vam bo ostalo od 30. julija 13 tednov za trening, kar je za ljubiteljske tekače na 21km povsem dovolj. Enkrat tedensko naj bo zelo naporen trening hitrih tekov: 15-20' ogrevanje z lahkotnim tekom in nekaj tekaških vaj. Glavni del: 10-20x15''-25" Sledi še 20' lahkotnega teka. To delajte izmenično po ravnem oziroma v blag hrib. Pavza je hoja nazaj na start. Pazite na tehniko teka tako, da bo težišče naprej, stopajte na prednji del stopala, peto vlecite naprej visoko in močno odrivajte zadaj in si pomagajte z močnimi zamahi rok. Nikakor pa ne smete pozabiti na vaje gibljivosti in moči. Starejši ste, več tega treninga potrebujete, bolje boste tekli in manjša verjetnost je, da se boste poškodovali. ''Tja, do koder je vredno iti, ne pelje nobena bližnjica." Avgusta boste dolge teke podaljševali do 1,5 h. 1x tedensko naj bo en tek 45'-50' v tempu, ki je 10''-15''/km počasnejši od vašega ciljnega tempa na 21km, kar je naporen tek. Miro Petrovec, tekaški trener ŠD Tek je lek LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 35 VAŠA POŠTA NOVI NARODNI DOM IN TURIZEM -ODGOVORI NA ODPRTA VPRAŠANJA V majski izdaji Logaških novic so bila objavljena vprašanja občanke Rosane Tollazzi, povezana z gradnjo novega Narodnega doma v Logatcu. Najprej je treba pojasniti, da je gospa Tollazzi, ki sicer po nam poznanih podatkih ni občanka občine Logatec, ta in še druga vprašanja, povezana z omenjeno gradnjo, na župana in občinsko upravo naslovila že ob več prilikah in je na ta vprašanja tudi vsakič prejela odgovore. V skladu z v lanskem letu racionalizirano različico projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo novega Narodnega doma bo slednji imel dve prireditveni dvorani in en prostor za galerijo. Možnost spojitve velike in male prireditvene dvorane ni predvidena, saj sta zasnovani tako, da lahko v vsaki izmed njiju sočasno potekajo prireditve, ne da bi prišlo do zvočnega motenja. Da je slednje zagotovljeno, sta steni dvoran ločeni s povezovalnim hodnikom. Spojitev ni možna tudi zato, ker je predvideno, da ima velika prireditvena dvorana fiksne sedeže v naklonu, mala prireditvena dvorana pa ima predvidene sedeže, ki se jih lahko umakne in lahko deluje kot večnamenski prostor. RAZLIČNOST JE ZAKON! - NA OŠ 8 Predstavniki Društva paraplegikov ljubljanske pokrajine so s programom preventive in ozaveščanja 13. junija 2018 obiskali OŠ 8 talcev Logatec. Z učiteljico etike Majo Grbec- Švajncer so se dogovorili, da se tokrat predstavijo osmim razredom. Tako sta Nino in Rok v treh predavanjih učencem pojasnila, kaj so poškodbe hrbtenjače, kakšni so najpogostejši vzroki za njihov nastanek ter hude posledice, ki jih pusti tovrstna poškodba. Predstavila sta tudi svoji zgodbi. Rok se je poškodoval v prometni nesreči, Nino pa pri skoku na glavo v vodo. Prav prometne nesreče so najpogostejši vzrok nastanka paraple-gije in tetraplegije, saj predstavljajo kar 33 odstotkov vseh V veliki dvorani je predvidenih 396, v mali pa 108 sedežev. Sedanja velika dvorana ima 340 sedežev, sedanja mala (Prešernova) dvorana pa jih nima. Gospa Tollazzi je nadalje v junijski izdaji Logaških novic zapisala tudi vprašanje glede zbrane turistične takse in v kakšen namen je bila porabljena. V letu 2011 je bilo zbrane 4.782,03 EUR turistične takse, v letu 2012 5.557,56 EUR, v letu 2013 4.118,47 EUR, v letu 2014 4.355,09 EUR, v letu 2015 7.934,18 EUR, v letu 2016 10.279,41 EUR in v letu 2017 12.419,24 EUR. Glede na dejstvo, da turistična taksa predstavlja namenska sredstva proračuna, je bila vsa prejeta turistična taksa namenjena turizmu. Občina Logatec je npr. v letu 2011 turizmu namenila 74.000,00 EUR, v letu 2012 157.005,31 EUR v letu 2013 117.000,00 EUR, v letu 2014 53.000,00 EUR, v letu 2015 68.000,00 EUR in v naslednjih letih v podobnih višinah, kar jasno izhaja iz proračunov in zaključnih računov. Iz vsega navedenega je razvidno, da občina razvoju turizma ne namenja le sredstev v višini turistične takse, pač pa tudi druga sredstva integralnega proračuna. Občina Logatec TALCEV V LOGATCU poškodb. Pri skokih v vodo se vedno zlomi hrbtenica v vratnem predelu, kar pripelje do tetraplegije, ki je zelo huda poškodba. Učence sta tako opozorila na pasti, ki prežijo na njih v prometu in skokih na glavo v vodo. Ker pa se življenje po poškodbi nadaljuje, sta jim predstavila tudi programe društva ter s projekcijo fotografij pokazala, s čim vse se paraplegiki in tetraplegiki ukvarjajo. Na koncu sta jim razdelila še brošuro društva, ter jim zaželela lepe in brezskrbne počitnice. Z učiteljico pa sta se dogovorila že za prihodnje sodelovanje. Program sofinancira Agencija RS za varnost prometa. Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine ZAHVALA »Življenje ni praznik...« (Simon Gregorčič) Z neizrekljivim spoštovanjem se javno zahvaljujem gospe Ani Kermavner Marinšek, dr. med., spec. druž. med. in gospodu Edvardu Sojerju, direktorju podjetja Omega Air, d.o.o., Ljubljana. Ob bolezni, ki je zasekala v življenje mojega sina, sta oba zanj naredila toliko in več, kot je pozval v pesmi Simon Gregorčič: »Dolžan ni samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan!« mami 36 LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 VAŠA POŠTA KLI-JEVE TELOVADKE S PRIJETNIM IZLETOM ZAKLJUČILE ŽE 19. SEZONO Na letošnjem zadnjem »delovnem« srečanju nas je tera-pevtka Monika ob svoji 10. obletnici truda z nami raz -veselila s čudovitimi vrtnicami. Sicer pa udeleženke telovadbe že vrsto sezon naša večerna ponedeljkova druženja zaključujemo z izletom. Najprej smo nekaj let zapovrstjo obiskovale Uršljo goro, v vznožju katere nas je Monikina mama ob vzponu in vrnitvi razvajala s svojimi domačimi dobrotami. Le-te smo si lahko odnesle tudi domov, da smo z njimi posladkale svoje domače. Nato smo se eno sezono sprehodile nad Strunjanom, naslednjič smo si ogledale mestno jedro Idrije in se povzpele na Hleviše. Letošnji zaključek, ki bi mu prav lahko rekli kar žirovska ekskurzija, je v celoti pripravila Neja, za kar se ji na tem mestu v imenu vseh udeleženk še enkrat najlepše zahvaljujem. V Žireh smo si ob prijaznem vodenju kustosinje najprej ogledale zgledno urejen zgodovinski muzej, za katerega marsikatera sploh ni vedela. Po sproščenem klepetu ob jutranji kavici na velikem vrtu »Pr' Bahač« in ugodnih nakupih čevljev v Alpinini industrijski prodajalni pa nas je Neja pospremila v podjetje Mizarstvo SORA Žiri. V novih poslovnih prostorih nam je predstavila rast, razvoj, inovativnost in (za današnje razumevanje skoraj neverjetno) obliko lastniške strukture podjetja. Sicer kolektiv nadaljuje 70-letno tradicijo, a glede na videno in slišano bi ga Neja s pov- sem mirno vestjo lahko imenovala »moj otrok«. Kar milo se ti stori pri duši, ko ti misli šinejo nazaj in se spomini vračajo na ... Direktorica Neja, tebi in tvoji ekipi iz vsega srca javno izrekam ISKRENE ČESTITKE k odličnim dosežkom in privoščim VELIKO USPEHA še naprej! Proizvodni proces izdelave lesenih oken v prav tako novih prostorih bi si še kar ogledovale, a kaj, ko je bila ura 12 in pridni delavci so odhajali na skrajšani vikend! Oglašajoče želodčke smo si za tem potešile z okusnim in s čutno prijaznostjo postreženim kosilom v gostilni »Pr' županu«. V Gorenji vasi smo nato na Kmetiji Pustotnik degustirale njihove sire in si jih tudi nakupile. G. Oblak nas je proti domu varno popeljal preko pogorja Žirovskega vrha. Vmes smo se ustavile še pri sicer zaprtem vhodu v eno največjih obrambnih podzemnih utrdb Rupnikove linije, se malo sprehodile do Žirovcem priljubljene izletniške točke Lovske koče na samem vrhu Javorča in se okrepčale s pravo turško kavo. In - vrniti se je bilo treba v vsakodnevno realnost! Sobota, 16. 6. 2018, bo nedvomno vsem 23 udeleženkam izleta ostala v lepem spominu. Bravo telovadke! Lepe počitnice in NA SVIDENJE 17. septembra! Zvonka Božič PETROVČEV KUGU Na Veliko noč 2017 se je štirim »graparjem« (za tiste, ki ne vedo - to so občani, ki bivajo ob cesti iz Logatca proti Rovtam od Pečkaja pa do Zavčana) po obilnem velikonočnem zajtrku porodila ideja, da se povzpnejo na bližnji Petrovčev Kugu, ki se dviga 714 m visoko nad »grapo«. Kmalu je ta hrib postal eden bolj obiskanih predvsem ob nedeljah in praznikih, pa tudi med tednom. Nekateri ga obiščejo tudi dvakrat v enem dnevu, ne glede na vremenske razmere. Kako to vemo? Kot se za hribe spodobi, ima na vrhu skrinjico z vpisno knjigo, klopico za počitek, seveda pa ne manjka niti skrinjica za prvo pomoč - kaj »kratkega« za odrasle in bonboni za otroke. Iz vpisne knjige lahko razberemo, da je bilo v lanskem letu 910 vzponov 96 oseb, letos pa od začetka leta do sredine aprila že več kot 1100 vzponov 120 oseb. Zato je bilo na prvo obletnico kar s pomočjo družbenih omrežij organizirano druženje na vrhu. Malo smo poklepetali, se okrepčali, fotografirali in si obljubili, da ga bomo še naprej pridno obiskovali. Zato naj ta prispevek velja tudi kot vabilo vsem, da se kdaj povzpnete na Kugu. Vzpon ni zahteven, nanj vodi veliko poti - od Zavčana, Zogarja, Smetarja, od Konca, iz Laz . Ker je obisk tako množičen, so poti dobro vidne in ni bojazni, da bi zašli. Lepo vabljeni. MaČ LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 37 IVASA POSTA ZASLUŽENO NA POČITNICE »Naša šola sredi gozda, na visokem Vrhu je. V njej se učimo in smejimo, to je dom za šolarje.« Tako se je slišala šolska himna, poleg slovenske, na zadnji šolski dan. Tudi na podružnični šoli Vrh Svetih Treh Kraljev smo šolsko leto uspešno zaključili. Kljub kislemu vremenu so bili otroški obrazi veseli. Začetek počitnic, v rokah pa spričevala z lepimi ocenami in priznanja z raznih tekmovanj ter sodelovanj na šolskih prireditvah. Le petošolki sta imeli resnejši obraz, saj je bil to njun zadnji dan na podružnični šoli in, kot sta rekli, jima bo petletno šolanje na Vrhu ostalo v najlepšem spominu. Seveda, ko pa se je na naši šoli čez leto toliko dogajalo. Vsakdanji pouk smo popestrili s sprehodi in raziskovanjem šolske okolice, imeli gibalni odmor po malici, v zasneženih zimskih dneh pa se sankali kar na hribu zraven šole. Pouk smo imeli tudi v »dolini«. Tako smo v Logatcu drsali na drsališču, si ogledali baletno predstavo in glasbeno šolo, šli v kino v Žiri, skupaj s starši in babicama pa smo odšli v Rakov Škocjan. Junija smo se pogumno povzpeli na Ženiklovec in plavali v Termah Čatež. Med šolskim letom se nismo le športno udejstvovali. Organizirali smo 10. državno srečanje gledaliških skupin podružničnih šol Slovenije, na katerem so se naši učenci predstavili z Mojco Pokrajculjo in pripravili kar tri prireditve za starše in krajane. Na vseh so naši učenci, tudi najmlajši, pogumno sodelovali s petjem, plesom in deklamacijami. Učenci so tako odšli na zaslužene počitnice, učiteljice pa že načrtujemo, kaj lepega bomo doživeli naslednje šolsko leto. Špela Godeša Komorni koncert orgelske, violinske in vokalne glasbe^ uvod v praznovanje občine Logatec Irina Rosanova (Rusija-St. Petersburg), orgle Pia Brodnik, sopran Vasilij Mejnikov, violina Manca Rupnik, violina Program: J. S. Bach - A.Marcello, G. Tartini, G. Jereb, A. Misson, A. Mihelčič, T. Vitali, B. Portnoff, J. Rheinberger, F. Kreisler »VEČERNI ZVON -OD BAROKA K ROMANTIKI« četrtek, 30. 8. 2018 ob 20. uri, cerkev sv. Nikolaja, Logatec vstop prost org. Simfonični orkestrer Cantabile in Občina Logatec KRIŽANKA I LOGAŠKE NOVICE PASTIR NA PLANINI UPOR, ODPOR ; k JJ í i. * * MESTO V SEVERNI ITALIJI, KNEŽJA RODBINA TLA V MORJU ■ mf IRANSKI NOMADSKI JEZDECI V RUSIJI TINE OREL DRŽAVA V JV. EVROPI SLIKA: BLANKA MARKOVIČ KOCEN GORA V SLOVENIJI PRI STORŽIČU AROMA-TIČNA ZDRAVILNA RASTLINA DOBIMO GA PRI KRSTU NIKOLAJ OMERSA DRAMSKA PRIREDITEV VELIKA RUMENA OSA PISEC, TVOREC SL. FILM. ANIMATOR (MILAN) VRATAR CASILLAS PRAOČE ČLOVEŠTVA IGRALEC STILLER IGRALEC GIBSON GLIVIČNA BOLEZEN NA VINU NAKIT, OKRASJE ŠPELA LOKAR LOJZE VODOVNIK VISOK SEDEŽ V BARU KRALJICA ŠPORTA PREBIVALEC RAVNICE KULTURNA RASTLINA Z UŽIT. LISTI IGRALEC WALLACH NORVEŠKI TEKAČ (BJÖRN) LESNATA RASTLINA TROPSKIH OBREŽIJ NAŠ GLASBENIK IN IMITATOR (TILEN) MAJHNA DRŽAVA V INDIJSKEM OCEANU DIAREJA SKEPSA, NAZAU-PANJE MESTO V LATVIJI OB MEJI Z ESTONIJO RTV SPIKERKA KALAN OKOREN MOŠKI JEZIKOSLOVEC CHOMSKY RAJKO RANFL VARUH STARIH LISTIN MESTO V DRŽAVI IOWA PERJE PRI REPI NEMŠKA PEVKA ZIMMER SLOV. UMETNIŠKA SKUPINA KNJIŽ. FATUR BRAZIL. ATLET GREGORIO FR. NOGOMETAŠ (PATRICE) KRČEVITA JEZA MLADI MESEC DROBNA ČLENASTA ŽIVAL NASTJA ČEH HLEBČEK KI SE PODARI NA DAN VSEH SVETIH ODRASLA ŽUŽELKA LOČEN PROSTOR V TEATRU PAPIRNATA KAPA CITRO-ENOV OLDTIMER HRVAŠKI RAPER (ZLATAN) TOPLICE V BELGIJI SL. HARMONIKAR IN FIZIK (JANEZ) ZMIKAVT DEJAVNOST PEVCEV ZADETEK PRI TOMBOLI GREGOR KRAJC DNEVNI DEL RELI DIRKE PRIPRAVA ZA ŽGANJE NERAZLOČNO NAPISANA ČRKA AVTOR: MARKO DREŠČEK PRAVNI, SPOLNI, UMETNIŠKI ? PRISTANIŠČE V IZRAELU LOGAŠKE NOVICE - JULIJ-AVGUST 2018 - ŠT. 7-8 39 v i Festiual z obilico športnik kulturnih in glasbenih dogodkov! *nora zabava •igre •delavnice • športne dejavnosti * predavanja kdap / Od 25. avgusta do 2. septembra uiuiui.logaskopoletje.com I i ULRDO KRfSLIf) z iilflL/iil/ BOGOM ZRBLUIEIIR (pfBflClffl UESELICR l ZVITO FELMO lEDMISKE DfLflUniCf i I DRUZflBIlE IGRE nfl PROSTEIDI 1PREDSIRUE Zfl OfflOKf mer lELEFORn UfililiBIIJ] HMILIliltlliLIIIii sup n suDE+nocomet rr miuiici i K/no nn pnosrfm irJliiliTi PREDSTRUE ZR ODRRSLE MEa