f%b ljubljanska banka "o^S^K^^Eu^fMNKE LETO XXV. — številka 81 Cena 70 par Jktanovitelji: ob«, konference SZDL ««enlce, Kranj, Radovljica, Sk. Loka W Trii« — Izdaja CP Gorenjski tisk Kr»nj. Glavni urednik Anton MiklavčlC ** °dgovornl urednik Albin Učakar Glasilo socialistične sreda, 18. 10. 1972 IZREDNO UGODEN NAKUP globus % moške obleke 590 din % ženski plašči 590 din OBIŠČITE NAS °b velikem uspehu kranjske alpinistične odprave v Afriki objavljamo fotografije vseh 16 alpinistov in gorskih reševalcev. Prva vrsta od leve proti desni: Franci Ekar, vodja odprave; Krnil Jlerlec, njegov pomočnik; »dravnika dr. Gorazd Zavrnik In dr. Matija Horvat; Tomaž inž. Jamnik; Franci Šter; Brane Jaklič in Nande Kem. V drugi vrsti od leve proti desni: Marjan Ručigaj, Slobodan Lončar, živko JuraŠ, Stane Rotar, Stane Ber-8ant, Franjo KreaČič ter junaka odprave Nejc Zaplot n*k in Tone Perčič, ki sta se kot prva alpinista na svetu Po vzhodni steni povzpela na vrh Mawenzija. — Foto: 1 • Perdan (več o tem berite na 8. strani) Na včerajšnjem protestnem zborovanju v Kranju se Je zbralo več tisoč dijakov ter drugih občanov. — Foto: F. Perdan ~ Gorenjska protestira Na Gorenjskem se še naprej nadaljujejo protesti zoper zadnje dogodke na Koroškem, kjer dosega gonja proti slovenski narodnostni manjšini in njihovim simbolom vrhunec. V protestne akcije se razen uradnih pred- stavnikov družbenega hi političnega življenja vključuje tudi dijaška mladina, sindikalne organizacije, krajevne organizacije SZDL, borci, kulturne organizacije itd. Iz informacij, ki smo jih dobili včeraj popoldne na občinskih konferencah Gorenjske, si tepamo, da so ljudje vedrio bolj ogorčeni nad raznarodo-valno politiko na Koroškem in nad neodločnostjo avstrijskih oblasti ter varnostnih organov. (Nadalj. na 16. str.) j^TOVARIME KLOBUKOV ŠEŠIR, ŠKOFJA LOKA KLOBU-"N KAPE IZ UMETNEGA USNJA, KI NOSIJO ZNAK [2^0 "NA TRŽIŠČU •NOVO NA TRŽIŠČU • NOVO NA TRŽIŠČU % NOVO NA TRŽIŠČU I -- -■- ————-———i Pismo zbudilo živahno razpravo O Drugi oddelek krajevne organizacije ZK Zlato polje se je med prvimi zbral v ponedeljek zvečer k obravnavi pisma predsednika ZKJ tovariša Tita in izvršnega biroja predsedstva ZK Jugoslavija. Navzoči so z vso odkritostjo razpravljali o nakopičenih družbenopolitičnih problemih na njihovem območju in občini. Največ govora je bilo o mladini z ugotovitvijo, da bi morali bolj organizirano skrbeti za mladi rod pri vzgoji, razvedrilu in usmerjanju v življenje. Zavzeli so se za ureditev ustreznih igrišč na tem terenu, za dokončno rešitev vprašanja mladinskega doma v Kranju, za večjo idejno usposabljanje na šolah, zlasti srednjih in podobno. Da bi bili kos tem in mnogim drugim nalogam pri uresničevanju omenjenega pisma, so se poglobili tudi v idejno in organizacijsko moč svojih vrst, iz katerih bodo, kot so sklenili, odstranili vse, ki zavirajo večjo aktivnost. K. M. 0 Minulo soboto so na posebnem posvetu komunisti delovne skupnosti Aerodroma Ljubljana-Pula kot prvi v kranjski občini pretresli vsebino pisma predsednika Tita in izvršnega biroja ZKJ. Posvet, ki se ga je udeležilo tudi več predstavnikov občinskega komiteja ZK, je bil posvečen predvsem kritičnemu pregledu dosedanjega gospodarjenja, samoupravnim odnosom znotraj kolektiva ter socialni varnosti zaposlenih. Navzoči so ugotovili, da je bera doseženih uspehov več kakor zadovoljiva, da pa bi v pogojih ugodnejše splošne družbene klime lahko danes pokazali še mnogo boljše rezultate. Pismo so označili za enkraten dokument in za dragoceno spodbudo vsem delovnim ljudem. Svoj akcijski program bodo nemudoma prilagodili nanizanim opozorilom in priporočilom — ter ga seveda tudi prenesli v prakso. Zlasti pomembno je, so poudarili, čimprej konkretizirati zahtevo po zaostritvi osebne odgovornosti. Z vsebino pisma nameravajo še ta teden seznaniti samoupravne organe in delovno skupnost v celoti. -ig TRZIC £ Prenovljeno nekdanje koncentracijsko taborišče ob mednarodni cesti na Ljubelj, ki je obenem tudi osrednji spomenik slovenskih internirancev, obišče vsak dan precej ljudi. V taborišču se ustavljajo potniki, ki gredo preko ljubeljskega prelaza (med njimi so tudi številni tujci), nekatere organizacije, predvsem borčevske, pa prirejajo tudi skupinske organizirane oglede taborišča. Ena takih skupin je prišla na Ljubelj v soboto. Sestavljali so jo člani občinske organizacije zveze združenj borcev iz Celja, ki so prijeten izlet po Gorenjski združili z ogledom taborišča. -jk 0 Včeraj, 17. oktobra, je bil po sklepu občinskega komiteja ZK Tržič sklican posvet članov komiteja in vseh sekretarjev tovarniških in krajevnih organizacij. Na posvetu so prebrali Titovo pismo in razpravljali o oceni političnih razmer in delovanja občinske organizacije ZK Tržič, ki jo je pripravila posebna komisija za bližnjo konferenco občinske organizacije ZK. Na posvetu so tudi sklenili, da se v najkrajšem času skličejo sestanki komunistov po vseh krajevnih organizacijah in podjetjih, kjer naj se članstvo seznani z vsebino Titovega pisma. -jp Tovariško srečanje Da bi se ponovno srečali in Obudili spomine na težke dni borbe in revolucije, se je krajevna organizacija zveze združenj borcev NOV Skofja Lo- ka odločila, da pripravi srečanje nekdanjih borcev. Zbrali se bodo 20. oktobra v delavski menzi na Spodnjem trgu. » —lb Zanimivo predavanje V ponedeljek, 16. oktobra, je bilo V sejni dvorani občinske skupščine na Jesenicah zelo zanimivo predavanje Jožeta Božiča, člana zvezne konference SZDLJ, ki je predaval o trimesečnem bivanju med angolskimi partizani. Jože Božič je tudi vodil jugoslovansko delegacijo v Angoli. Predavanja, ki sta ga pripravili občinska konferenca SZDL in občinski odbor ZZB NOV Jesenice, se je udeležilo več kot 80 predstavnikov družbenopolitičnega življenja v občini, članov klubov OZN ln drugih. D. S. /O ljubljanska banka Na ponedeljkovi seji komiteja občinske konference ZKS škof ja Loka je bila razprava zelo živahna ln konkretna. Pismo tovariša Tita ln izvršnega biroja predsedstva ZKJ je spodbudila tudi škofjeloške komuniste, da so se še enkrat temeljito in odkrito pogovorili o problemih, ki so in nastajajo na njihovem območju in v naši družbi, kakor tudi o nalogah, ki iz njih izhajajo. Poudarili so, da pismo obravnava celotno našo gospodarsko in politično problematiko in da je upravičena zahteva, da začete in predvidene akcije speljemo do konca in čimprej uresničimo naloge, ki si jih često brez odgovornosti in premisleka zadajamo. Predsednik komiteja OK ZKS Tine Kokelj je v uvodnih besedah še posebej zahteval večjo odločnost pri uveljavljanju samoupravljanja in samoupravnih odnosov, saj je na tem področju še veliko pomankljivosti. To je dovolj zgovorno pokazala analiza o socioloških problemih samoupravljanja, ki so jo izvedli v delovnih organizacijah v občini. Prav nič bolj rožnat ni položaj pri uresničevanju ustavnih dopolnil. Niso namreč redki primeri, ko so v podjetju zaključili razpravo, z ugotovitvijo, da pri njih ni možnosti za ustanavljanje TOZD, čeprav le-te predstavljajo le del uresničevanja pravic delavcev. še posebej pa so škofjeloški komunisti opozorili na pomembnost kadrovske politike. Menili so, da to področje zanemarjajo, čeprav je eno najpomembnejših. Zlasti stojijo ob robu dogajanj mladi intelektualci v delovnih organizacijah. Prav ti pa predstavljajo tisto silo, ki že ali pa še bo prevzela odgovorna delovna mesta in družbene funkcije. Zato je politično delo z mladino še toliko bolj pomembno, saj so mladi ljudje najbolj revolucionarni in pripravljeni na akcijo. Zato naj bo kadrovska politika in sprejemanje mladih članov v svoje vrste ena od osnovnih organizacij sleherne organizacije ali aktiva komunistov. Z sprejemanjem mladih v organizacijo ZKS pa je tesno povezano tudi izobraževanje, in to ne le mladih, novih članov, temveč tudi starejših komunistov. Za mlade člane se vrstijo seminarji, politične šole in druge oblike izobraževanja, vendar tudi tisti, ki so že vrsto let v organizaciji niso imuni za idejne odklone. Zato bodo tudi za te pripravili več predavanj in seminarjev. Ko so govorili o načinu dela, so člani komiteja poudarili, da je treba vedno sprejemati konkretne sklepe ali naloge in hkrati tudi določiti, kdo jih bo izvajal in v kakšnem času. Vsak mora za svo- je delo biti odgovoren. Seveda je treba vedno pregledati tudi, kaj je bilo narejenega. Pismo tovariša Tita in izvršnega biroja ZKJ bodo še ta teden obravnavali tudi V tovarniških in krajevnih akti' vih oziroma organizacijah hI se še pogovorili tudi o delu v prihodnje. L.Bogataj Nadaljevanje poletne politične šole Republiška konferenca ZMS je organizirala od 10. do 15. oktobra v mladinskem domu v Bohinju seminar za predsednike komisij za družbenoekonomske odnose. Seminar je nekakšen podaljšek poletne politične šole, ki je bila v Ljubljani. Vsebina je biJa precej obsežna in je obravnavala avantgardno dolo komunistov, socialno politiko v podjetjih ter gospodarsko ekonomsko problematiko v naši državi. Pogovorili so se tudi o aktualnih nalogah v mladinskih organizacijah in načeM vrsto problemov, s katerimi se srečujejo mladinski politični delavci v podjetjih, o pogojih dola na političnem področju in o odnosih do družbenopolitičnega dela. Razprava je bila zelo plodna. Sodelujoči na seminarju so argumentirali vse proble* me, katere bodo pri delu V organizaciji tudi reševali. To so osnovne stvari v organiza* oiji, katerih nosilci so po«3" mezniki. Ob koncu seminarja so se dogovorili o konkretnih nalogah, ki zajemajo aktivno vključevanje mladine v izva-janje delavskih amandmaje'/ v priprave na 3. konferenco ZKJ, priprave na volitve ter še nekaterih ostalih pomembnih problemov, s katerimi sfl mlada generacija najbolj po-gosto srečuje: stanovanjska problematika, kadrovska Politika, štipendiranje ter polnilno izobraževanje. Nadaljevalni del seminarja bo februarja in bo trajal Pet. dni. Takrat bodo analizi^" in preverili izvajanje teh do* govorov. ČP Gorenjski tisk Kranj Delovna enota GLAS razpisuje prosto delovno mesto vodje uprave Glasa (vodja komercialno-propagandne in naročniške službe) Za to delovno mesto se zahtevajo naslednji pogoji: 1. višja izobrazba in tri leta prakse v komercialni stroki; 2. srednja izobrazba in pet let prakse v komercialni stroki. Osebni dohodki po pravilniku. Rok prijave za razpisano mesto je 31. oktober 1972. Prijave pošljite na naslov: CP Gorenjski tisk, DE Glas, ulica Mošc Pijadeja 1, Kranj. Komisija za volitve in imenovanja SKUPŠČINE OBČINE KRANJ razpisuje po 13. in 24. členu zakona o sodiščih splošne pristojnosti (Uradni list SRS, št. 20/65), prosto delovno mesto sodnika občinskega sodišča v Kranju Kandidati, ki izpolnjujejo z zakonom predpisan^ pogoje, naj se priglasijo komisiji za volitve ih i&c'. novanja skupščine občine Kranj v 30 dneh po objav tega razpisa. . Komisija za volitve in imenovan] skupščine občine Kranj Samoprispevek za cesto in kanalizacijo ljubljanska banka Krajevna skupnost Bistrica Pri Tržiču je po velikosti in ftevilu prebivalcev druga v {>bčir.i. Ko bodo v naslednjih etih zazidane vse zazidalne Površine, bo po številu prebivalcev največja v občini. Zakadi nepretrgane gradnje različnih objektov in doseljeva-ttja novih stanovalcev ima *vet KS veliko dela. Da bi bvedel kaj več o njihovem «elu, sem predsedniku KS Nandetu Stritihu zastavil nekaj vprašanj. . S kakšnimi težavami se jtajpogosteje srečujete pri de-w sveta KS? »Posebne težave nastajajo predvsem zato, ker je naše naselje že nekaj let v gradnji. Krajevna skupnost pa mora s svojimi sredstvi opraviti marsikatero delo, da je naselje videti bolj urejeno. Denarja nam vedno primanjkuje. Naše delo ovira tudi velikost KS. V bodoče bi bilo potrebno odpreti urad, ki bi olajšal delo sveta. Potrebno pa bi bilo tudi tesnejše sodelovanje z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v naši skupnosti in uspehi pri delu bi bili verjetno boljši.« Kranjski odborniki na terenu V petek bodo odborniki kranjske občinske skupščine, poslanci, izvoljeni na Območju kranjske občine, Jredstavniki svetov in pred-tojnlki upravnih organov »kupščine obiskali nekatere kranjske delovne organizacije ln gradbišča. Oblivali bodo TekstlUndus, Savo, Ogledali si bodo razdelilno trafo postajo na Laborah, Iskro, Planiko, dela v Žarki, graditev novega stanovanjskega naselja na Planini in graditev dveh novih šol. Za ogled so se dogovorili na zadnji seji občinske skupščine, da bi se neposredno seznanili z graditvijo nekaterih pomembnih objektov v občini in s problematiko večjih delovnih organizacij. A. 2. Posojila za gradnjo V tovarni barv in lakov Co-lor Medvode vsako leto dodelijo članom delovnega kolektiva posojila za stanovanjsko graditev. Najvišje posojilo je 50 tisoč dinarjev z odplačilom rokom med 20 in 25 leti. Tako so v zadnjih osmih letih razdelili nad 3 milijone dinarjev med 132 delavcev. Prednost pri najemanju posojila imajo ugodnejši ponudniki s krajšim odplačilnim rokom ob točkovanju, kjer se upoštevajo še stanovanjske razmere, oddaljenost graditve od tovarne, strokovnost, dolžina staža v podjetju in denarna zmožnost. -fr Pred vami je zelo pomembno delo. Začeli boste asfaltirati cesto in položili novo kanalizacijo v zgornjem delu vasi. Kako ste se pripravili na akcijo in kdaj boste za^ čeli? »Letošnje leto se nam je ponudila priložnost, da asfaltiramo okoli 400 metrov dolgo makadamsko cestišče v zgornjem delu naselja in uredimo kanalizacijo. V to delo pa smo vključili tudi obnovitev asfaltne prevleke v starem delu Bistrice. Asfalt v dolžini 600 metrov je bil uničen ob gradnji hitre ceste Naklo—Ljubelj. Navedena dela bo opravilo Cestno podjetje Kranj in bodo stala 178.600 dinarjev. Polovico vsote bomo plačali po končanem delu, drugo polovico pa nam bodo kreditirali za dobo dveh let. Tako maramo zbrati 90 tisoč dinarjev. Večji del teh sredstev pričakujemo od občine, 40 tisoč pa bomo zbrali iz drugih virov in s samoprispevki občanov. Kfjuč za določitev samoprispevka na| bi bila stanovanjska površina, lastniki osebnih avtomobilov pa bodo plačali na vozilo po 200 dinarjev. S prebivalci krajevne skupnosti smo imeli že sestanek in jih seznanili s potekom te akcije ln s plačevanjem samoprispevka. V večini se strinjajo ln so pripravljeni sodelovati. Asfaltirati bi začeli že ta mesec in končali vsekakor do zime. Pred tem pa bomo morali prek ceste v zgornjem delu naselja položiti cevi za kanalizacijo. Naslednje leto pa bomo končali tudi ta dela.« -jp PRAVI NASLOV ZA DENARNE ZADEVE VSori dobro gospodarijo V tovarni Sora, poslovni enoti podjetja Sloverujales, so v osmih mesecih letos uspešno poslovali. Naredili so in prodali za več kot 12 milijonov dinarjev izdelkov, predvsem predsobnih garnitur, od tega so izvozili za sko- raj 4 milijone dinarjev na konvertibilno področje. Po požaru, ki jim je uničil lakirnico, je kolektiv prizadevno pomagal, tako, da ni bilo izpadov v proizvodnji, sklenili pa so delali dve prosti soboti za nadomestitev povzročene škode. fr EASC Kranj dela v nemogočih razmerah Na ekonomsko-administra-tivnem šolskem centru so nemogoče razmere za normalen pouk. Prostori so premajhni, v zbornici vsak predavatelj nima niti svojega stola, na katerem bi se pripravil za predavanje (!?). Dijaki nimajo svoje garderobe, celo v bivši garderobi je uve. den pouk. Čevlje in obleko odlagajo kar v razredih. O kabinetnem pouku se dijakom še sanja ne ... Razredi so podprti s tramovi. Predavatelji celo iz OD odvajajo določena sredstva za popravila SC. Kljub temu pa je na šoli prek 500 dijakov — in to dijakov, ki so po končanem šolanju povsod zaželeni. Lokacije in načrte za novo Šolo še ni (čeprav- nekateri trdijo, da je. . .). Tako družba skrbi za EAŠC, pravijo razočarani profesorji in djjaki. Pri vsem tem ni'ikor ne smemo pozabiti, da se to dogaja v Kranju, kajti prav gotovo ni nobene kranjske srednje šole, ki bi bila v takih razmerah sposobna vzgajati nove kadre! A. Boc T /T 1VTlroizvodnjo, nc morejo zadostiti. / Prav to pa je eden od vzro-kov, da se je kolektiv TehU niče odločil za razširitev delavnic. Povečanje proizvodnih prostorov jih bo po predračunih veljalo milijon in dvesto tisoč dinarjev. Približno tretjino sredstev so prihranili sami, drugo pa si bodo morali izposoditi. V novih prostorih bodo uvedli tudi proizvodnjo laboratorijskih centrifug. Tudi za to vrsto proizvodnje nameravajo navezati sodelovanje i tujo firmo, ki jim bo omogočila osvojiti najsodobnejšo tehnologijo in s tem kvaliteto, s katero bodo konkurent ni tako doma kot v tujini. I L.B. j /O ljubljanska banka Kmetijski combinati na vrh Po podatkih službe družbenega knjigovodstva so se izgube slovenskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju v primerjavi z lanskim povečale. Ponovno smo priča žalostni in ne preveč spodbudni ugotovitvi, da so na vrhu lestvice kmetijske delovne organizacije, predvsem kombinati. Letošnje polletne izgube v kmetijstvu so se v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečale za 229 odstotkov in znašale 2,823.000 dinarjev. Tako izgubo je ustvarilo 15 slovenskih kmetijskih delovnih organizacij. Največjo izgubo beležijo kmetijski kombinati. Sledijo jim zadruge, minimalno izgubo pa so zabeležile tudi ostale kmetijske organizacije. Kje so vzroki za tako visoke izgube? Analitiki ugotavljajo, da je povzročilo največ izgube sla^ bo vreme. Lanska suša je povzročila manjši pridelek krme, kar je botrovalo znižanju staleža živine v letošnjem prvem polletju. Sledijo poze-be in močno deževje v času cvetenja, kar je vzrok za slabši pridelek sadja. Zaradi slabega vremena so se povečali tudi stroški spravila krme. Izgube zanesljivo ne bi bile tako velike, če bi bile cene kmetijskih izdelkov in reprodukcijskih materialov bolj usklajene. Mislimo predvsem na visoke cene osnovne živinske krme (koruza) ter neusklajenost med odkupnimi cenami živine ter prodajnimi cenami mesa in mesnih izdelkov. Kmetijske organizacije štejejo med »povzročitelje« izgub tudi pomanjkanje gnojil, škropiv ter močnih krmil in višjo amortizacijo na račun revalorizacije osnovnih sredstev. Največji uspeh Marjana Freliha Marjan Frclih, doma iz Praš, zaposlen kot traktorist in strojnik na delovišču Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Žabnici, je zmagal na letošnjem gorenjskem prvenstvu traktoristov. Prvo mesto na domačem »terenu« ga je pripeljalo na republiško prvenstvo traktoristov, ki je bilo v Ptuju. Tudi tam se jq dobro odrezal in zasedel odlično tretje mesto. S tem je dosegel svoj doslej največji uspeh. Skupaj s Štefanom Bukvićem iz Murske Sobote je odšel na državno prvenstvo v oranju, ki je bilo pretekli teden v Prištini. Šte- fan in Marjan sta predstavljala slovensko republiško reprezentanco, ki je tako kot vrsto let nazaj tudi letos zasedla prvo mesto v oranju z lahkimi traktorji. Med posamezniki pa se je na zmagovalno stopnico povzpel Marjan Frelih iz Praš, njegov sotekmovalec Štefan Bukvič pa je bil drugi. Tako bleste-čega uspeha slovenski orači niso pričakovali, še manj pa Marjan Frelih, ki nam je v pogovoru za Glas pred mesecem povedal, da je že samo sodelovanje na državnem prvenstvu zanj veliko. Osvojeno državno prvenstvo je za Marjana Freliha prav gotovo najlepša nagrada, saj je že od leta 1957 dalje traktorist-tek-movalec, obenem pa je njegov dosežek spodbuda za vse mlade traktoriste, ki jih na Gorenjskem ne manjka. Za ta izjemen uspeh čestita Marjanu Frclihu tudi naše uredništvo! —jk Ob tem moramo omeniti, da je gozdarstvo edina gospodarska panoga, ki niti lani niti letos ni poslovala z izgubo, čeprav tudi na tem področju vse stvari še niso urejene in naj bi jih na »pravo mesto postavil« šele novi zakon o gozdarstvu. J. Košnjek O kmetijstvu so dejali: # Jože GOSAK, starosta kmetijskih učiteljev Slovenije: »Ne vem, koliko kmetijskih nadaljevalnih šol, gospodinjskih tečajev, tečajev za sadjarje, vinogradnike in živinorejce sem organiziral. Na predavanja, na katera sem povabil vedno najboljše strokovnjake, so kmetje radi prihajali. Ob 100. obletnici slovenskega kmetij- skega šolstva želim povedati, da mora imeti po mojem mnenju vsaka osnovna šola, posebno tista na kmetijskem področju, svoj vrt in da bi moral vsak učitelj znati tudi nekaj o kmetijstvu, ne pa tako kot danes, ko le malo učiteljev pozna osnove vinogradništva, sadjarstva, živinoreje...« Jk Ko bi bila boljša cesta ■ ■ ■ Oo srečanju »nternirancev in borcev tržiške občine, ki je vsako leto pri spomeniku v Gozdu, imajo udeleženci tudi tovariško srečanje. Letošnje srečanje je bilo 1. oktobra, končalo pa se je v gostišču Podvogar na robu vasi Gozd. Pri Podvogarju je bilo od leta 1948 do leta 1967 planinsko zavetišče planinskega društva Križe, potlej pa so domači za 4 leta zavetišče zaprli. Letos je gospodar Ignac VEVARt ki se je v Gozd priženili iz Goric, odprl gostilno, čeprav imajo on, žena, dve hčerki in 79 let stara ženina mama že s samo kmetijo dovolj dela. Mama Angela Tišler je najstarejša Gojžanka in je biila letos kljub visoki starosti še trikrat na Kriški gori in Tolstem vrhu! Podvogarje-vo mamo poznajo tudi partizani, ki so med vojno zahajali v Gozd. Vedno jim je rada pomagala. Vojna pa ji je vzela tudi dva otroka. Sin Jože je padel v Čepuljah, hčerka Pavla pa je umrla na poti iz taborišča ... Čeprav so gospodarja Ignaca Vcvarja lačni in žejni gostje klicali sem in tja, je vseeno posvetil nekaj dragocenega časa meni in pristal na kratek pogovor. »Med tednom se oglašajo v gostilni predvsem domačini, v sobotah in nedeljah, posebno v lepem vremenu, pa je v Gozdu veliko ljudi, katerim po svojih močeh postrežemo predvsem z domačo hrano. V Gozd bi zanesljivo prihajalo še več ljudi, če cesta ne bi bila tako slaba. Ker se krajevna skupnost Križe zanjo ni zmenila, jo je za silo popravila tržiška občina. Ven- Traktorji gorenje - rapid na trgu Podjetje Gorenje iz Velenja je dalo na trg prve traktorje in priključke, kri jih izdeluje v kooperaciji z znano švicarsko firmo Rapid. Gorenje izdeluje male enoosne traktorje s sedmimi konjskimi močmi, ki so namenjeni manjšim kmetom, vrtnarjem in komunalnim službam. Traktorji gorenjc-rapid imajo priključ- ke za' oranje, košnjo, okopavanje, brananje, grabljenje, kidanje snega, pometanje itd. Te traktorje prodaja volenj-sko trgovsko podjetje Era, ki obljublja, da bo organiziral o predajo tudi v drugih krajih. Traktor goren je-j-apid brez priključkov stane od 14.000 dinarjev dalje. -jk dar to ni dovolj. Cesta je potrebna temeljitejšega popravila. Ob prvem večjem nalivu bo spet podobna koritu.« Zanimalo me je, kakšne so možnosti za razvoj kmečkega turizma. »Možnosti za razvoj turizma v Gozdu so, vendar so vsaka večja vlaganja v razvoj turizma v naši vasi nesmiselna, dokler se ne popravi cesta. Pri nas bi takoj najeli kredit za ureditev turističnih sob, vendar se prav zaradi slabe ceste za ta korak ne odločimo. Tako bomo sedaj s svojim denarjem za silo uredili dve sobi. V večjo investicijo se za zdaj ne nameravamo spuščati. Prepričan sem, da bi razvoj kmečkega turizma zavrl propadanje Gozda. Kmetija ne daje dovolj, turizem pa bi kljub investicijam čez leta prinesel kakšen dina' In marsikateri Gojžan bi t"d* tu gori videl svojo prihodnost ..,« J. Košnjek /O ljubljanska banka Jeseniški kmetje ustanovili kmečko sekcijo V jeseniški občini je glede na vedno večje zaposlovanje prebivalcev v industriji, turizmu in gostinstvu ter drugih gospodarskih in negospodarskih panogah vedno manj kmetijskih proizvajalcev. Zdaj jih je okoli 2 odstotka. Največ kmetov je v krajih zgornje savske doline, posebno na Dovjem, Srednjem vrhu, v Ratečah, Podkorenu ter deloma v Kranjski gori in Gozd-Martuljku. Nekaj kmetov pa je tudi v krajih krajevne skupnosti Žirovnica: v Žirovnici, Smokuču, Zabrez-nici itd. Kmetje se v »dolini« in v višinskih predelih, kjer je podnebje manj ugodno, ukvarjajo s kmetijstvom v neprimerno slabših pogojih kot kmetje v nižinskih predelih. Prav tako imajo drugačne, za višinske predele značilne težave pri obdelovanju zemlje in delu v gozdovih. Marsikdaj so ti kmetje pri reševanju problemov osamljeni, ponekod jih združuje le pri krajevni skupnosti ustanovljena kmetijska sekcija, ki pa ne more zadovoljivo reševati vseh problemov. ■ Zato je bila velika želja kmetov jeseniške občine, da bi se združili in ustanovili kmetijsko sekcijo, ki bi laft* ko neprimerno bolje in hitreje reševala med drugim tU« česte spore s kmetijsko P°* speševalno službo, kmetijskimi zadrugami itd. Kmetijsko sekcijo so ustanovili minul? nedeljo in deluje pri občinski konferenci SZDL. V odbot sekcije so izbrali člane po te* ritorialnem principu, tako d* je iz vsakega kmetijskega predela v občini predstavnik-Minulo nedeljo so se tudi žo Pogovarjali o nekaterih Pri" hodnjih nalogah. Za svojeg* predsednika pa so izvol« Mirka Zupana iz SmokuČ. D. Sede/ j-KAVA fŽIVlUA Potrkane polka Podkorencanov I škofjeloško folklorno izročilo obudilo stare podkorenske pesmi in plese V obraz so ji leta vtisnila Prve gube in kadar miruje, se >rljivo zdi, da se je vse svoje življenje posvetila le mir-ftemu vsakdanjiku podeželske ijhužine kot ljubeča mati in Fna ter gospodinja. Tudi ko FPregovori prve besede, počasi in preudarno, je videti tata, kot da bi dan za dnem »resedela ob šivalnem stroju |ii prečemela pred domačim jedilnikom. Dvom o njeni Navidezni naravi in podobi, ki £e vsiljuje ob prvem sreča-Wu, zbujajo le živahne in ne-Rirne oči in roke, ki jih ved-po bolj vneto vključuje v igro povodce. Taka je Pavla Oman. i Prirojena veselost in smi-P za humor sta kot izvrstno ^Polnilo njeni, v otroških ^ih porojeni in do današ-dni skrbno«negovani in '^ranjeni ljubezni do starih P^mi in plesov. Ta ljubezen, Fkoii poudarjena in v pogo P°ru nikoli posebej omenje-Ja. se kaže v njenih odkrito Jjčnih nasmehih in prepro-Jlem, a zelo toplem pripovedovanju o slovenskih pesmih F1 Plesih. Ta ljubezen se je phla davno, ob večerih na plesih v vežah in kamrah nekje nad Skofjo Loko in se z njo prenesla tja daleč v majhno vas zgornje savske doline. S Pavlo Oman, ki se je rodila v Selcah nad Skofjo Loko in ki že več let živi v Podkorenu. Bili so časi, ko v novem okolju kar ni mogla živeti le od polke vaških veselic in od nočnega ukanja na vasi. Vedela je, da bi fantje zapeli lepo tudi v zboru, dekleta pa zaplesala, lepo »ogvantana«. In Pavla ne bi bila Pavla, če si ji zamisel ne bi tudi posrečila. Nikoli ne bo mogla prešteti korakov ne prečutih noči, ko je živela le v melodijah in besedilih spevoigre, ki jo je sama napisala in tudi postavila na oder in ki so obenem za tako majhno vas to liko pomenile. Že toliko let vodi podko renske folklorne skupine, da jim še sama ne ve več števila. »Sedanja podkorenska folklorna skupina (ah, kako težko jih je vkup spraviti) šteje deset parov. Vaje imamo vsak. teden, pred nastopi tudi več- Klubski večer .v sredo, 18. oktobra, ob ."•uri bo v veliki dvorani dc-[VSkega doma na Jesenicah klubski večer, ki ga r^anizira jeseniška filmska J*uP*ma Odeon. Pripravili so. Ratovanje članov skupine P«E iz Kranja. LMladi filmski ustvarjalci iz r^nia se bodo predstavili z E* Klmi, med njimi je prav 80t°vo najpomembnejši film Nejca Slaparja Do spoznanja. To delo je obenem tudi prvo kolektivno delo pred kratkim ustanovljene skupine IME iz Kranja. Člani filmske skupine Odeon bodo do konca leta organizirali še več klubskih večerov amaterskega filma. Novembra in decembra bodo pripravili tudi tečaj za kino-amaterje. D. S. krat. Stare podkorenske pesmi pojemo in vsak nastop začenjamo z Kdo nas ne po zna, saj smo iz Podkorena.« Njihov program ni tak, s kakšnim običajno postrežejo na elitnih prireditvah elitni folklorni ansambli: ves do gnan, uglajen in sploh kvaliteten. Njihov program je svojevrsten, z obilo starih plesov in pesmi, a obenem tako zelo posrečeno povezan, da so ga pohvalili znani strokovnjaki. Tako domač je, neposreden in tako domiselen, da je resnično nekdanji, gorenjski. Njihovi »gvanti«, privlečeni iz starih skrinj ali večinoma kar doma sešiti, so bolj v »žnurah«, bolj pisani. Čudoviti! »Na kmečki ohceti! Kako so nas gledali!« je prvič in zadnjič ušlo Pavli, ki je sicer skrbno skrivala, kako zelo je natihem ponosna na svoje plesalce. Nastopali so že po mnogih krajih: brez dinarja pomoči, sami so se tudi tako lepo pisano oblekli. »Zadnjič, ko smo imeli skušnjo, je eden zaspal, drugega je bolel zob, tretji pa je pozabil. Tako je to! A sem rekla, bodo pa drugič prišli, saj je še bolje, da učim vsakega posebej. Upam, da bodo vadili tudi zdaj, ko me nekaj časa ne bo. V Avstralijo odpotujem in ko se vrnem, bom pa pustila. Naj vodijo mladi.« Zadnje besede je izgovorila odsekano in hitro. »Prav zares, da bom,« je rekla zelo prepričljivo, a še vedno ne tako, da bi me prepričala. Zdi se mi, da je čez nekaj hipov o teh besedah podvomila tudi sama. D. Sedcj Srebrna plaketa za jeseniške pevke Na 2. tekmovanju slo venskih pevskih zborov, ki je bilo v soboto in nedeljo v Mariboru pod naslovom Naša pesem 72, so članice jeseniškega ženskega pevskega zbora prejele srebrno plaketo. Nastopilo je 22 pevskih zborov, ki so jih po nastopih razdelili v kvalitetne skupine. Zlato plaketo so prejeli pevski zbori: moški pevski zbor Slava Klavora iz Maribora, ko momi zbor iz Celja, akademski pevski zbor Tone Tomšič iz Ljubljane in mešani pevski zbor iz Izo le. V drugi kvalitetni skupini so zbori, ki so prejeli srebrno plaketo: ženski pevski zbor Jesenice, pevski zbor Srečko Kosovel, Lira iz Kamnika in drugi. V tretji kvalitetni skupini pa so zbori, ki so prejeli bronasto priznanje. D. S. Koncert Gorenjevaškega okteta V nedeljo popoldne bo Go renjevaški oktet pripravil na Sovodnju koncert narodnih in umetnih pesmi. Koncert pomeni za pevce okteta, ki s« vse bolj uveljavlja, prvo po polnejšo predstavitev zunaj domačega kraja. —jg Ansambel Slak med rojaki Instrumentalni trio Lojzeta Slaka in pevski kvintet Fantje s Praprotna bodo 3. novembra odšli na skoraj tri tedne trajajočo turnejo med naše rojake po Evropi. Na gosto vanju, ki ga je pripravila Slovenska izseljenska matica, bodo Slakovi fantje priredi1!! 17 koncertov v Švici, Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. In še razveseljiva novica za oboževalce Slakove muzike! Prav v teh dneh bo ansambel spet posnel ploščo s kopico novih polk in valčkov. —Jg Kadrovski pioblemi jeseniške kulturne skupnosti Na zadnji seji predsedstva jeseniške kulturne skupnosti so med drugim sprejeli tudi poročilo posebne komisije, ki skrbi za kadrovska vprašanja. Člani komisije so predlagali, naj bi sprejeli ostavko dosedanjega predsednika kulturne skupnosti Janeza Kavčiča ter sklicali izredno skupščino kulturne skupnosti. V prihodnje naj bi naloge v kulturni skupnosti po mnenju komisije delili med dva predsednika: predsednika skupščine in predsednika predsedstva skupščine. Obenem pa naj bi čimprej zaposlili tudi sekretarja. Razen tega so se na zadnji seji domenili, da bodo predsedniki posameznih komisij pripravili pregled dela komisije v prvih devetih mesecih in program dela za prihodnje obdobje. D. S. Otroške risbe v tržiškem paviljonu otro5kih risb v tržiškem paviljonu NOB. — Foto: F. Perdan V petek zvečer so odprli v tržiškem paviljonu NOB razstavo otroških risb učencev gorenjskih osnovnih šol z naslovom »I. cx-tempore otroške risbe«. Pobudo za tako zanimivo razstavo je dal aktiv likovnih pedagogov Gorenjske, z uspehom pa so jo organizirali Delavska univerza Tržič, kulturna skupnost Tržič in tržiška občinska skupščina. V preteklih letih so bile takle razstave otroških risb v škofji Loki, odslej pa bodo izmenoma v Loki in v Tržiču. Na tržiški ex-lempori je sodelovalo prek 50 otrok iz 18 gorenjskih osnovnih šol. Mladi risarji so prišli v Tržič v petek ob 10. uri dopoldne ter v štirih urah prenesli na papir zanimive mestne motive. Nekateri so iskali motive tudi po tovarnah, kjer so delavci s precejšnjim zanimanjem sledili potezam mladih in urnih risarskih rok. Petkova I. ex-tempora učencev go renjskih osnovnih šol je vsekakor poživitev kulturnega življenja v mestu. Vodja aktiva likovnih po dagogov Gorenjske Vinko Tu-šek je ob razstavi zapisal, da je tržiška ex-tcmpora kulturna akcija, ki kaže na prizadevanje likovnih pedagogov Gorenjske, da bi usposobili mladega človeka za spoštovanje in uživanje kulturnih do brin domače in svetovne zakladnice. To je eden od pomembnih ciljev humanistične vzgoje, ki ima vidno mesto posebno v socialistični družbi. Risbe, nastale v Tržiču, so tudi dokaz človekove sle po odkrivanju novega in nepoznanega. Vsak človek, po sebno mlajši, naj spozna, da sta ustvarjalnost in tvornost gonilni' sili vsake družbe. Razstava risb učencev go renjskih osnovnih šol bo odprta do petka, 20. oktobra. -Jk Jesensko srečanje Popoln uspeh v Afriki Perko Alojzijo smo sre&ftl w*r«*U to- o„i^ ...... i_____ Perko Alojzijo smo srečali v Zalogu na poljski poti, ko je lr'.';!a na polje. Sključena od starosti in s palico v roki je imela le toliko časa, da smo se na kratko pogovorili, potem pa je dejala, da jo čaka delo. Pcrkova je bila letos poleti stara 94 let in je verjetno najstarejša v krajih okoli Golnika. Domači pri Bersnakovih so povedali, da kljub visoki starosti še vedno vsak dan dela, dopoldne na polju, popoldne pa navadno še kaj okoli hiše. Trdnega zdravja je, za zdravnika še slišati noče. Sama sicer pravi, da taka starost ni nobena radost več, saj človeka pri teh letih tarejo starostne nadloge, kot so na-glušnost, slab vid in tako naprej. Njen zet Albin Rehberger je povedal, da se mama spominja dogodkov, ki so se pripetili pred več deset leti. Najbolj žalostno je bilo verjetno leta 1941, ko jim je vse pogorelo, hiša in hlev. Za radostne trenutke v življenju Alojzije Perko nismo spraševali, verjetno pa ji ni bilo lahko, saj je do svojega štiridesetega leta služila pri drugih ljudeh. Selc nato je prišla domov, se omožila in imela otroke. Zaželeli bi ji kar najmanj tegob na stare dni in trdno zdravje ter sploh vse lepo na jesen življenja, pa se ji je preveč mudilo, da bi nas poslušala, zato smo te želje naročili vnuku Janku in zetu Rehbergerju. L. M. V ponedeljek zjutraj se je vrnila v Kranj I. samostojna kranjska alpinistična odprava, ki je prva na svetu premagala vzhodno steno Mawenzija Odpravo je organiziralo planinsko društvo Kranj v počastitev 25. obletnice alpinističnega odseka ter postaje gorske reševalne službe. 16-član-ska odprava je odšla na pot 29. septembra in v 14 dneh plezanja po stenah Kili-mandžara in Mavvenzija dosegla lepe uspehe. Po povratku nam je vodja odprave Franci Ekar povedal tole: »1. oktobra smo z letalom pristali v glavnem mestu Kenije NairobJju, od kocier smo z dvema landroverjema potovali do Tanzanije in v bližini mesta Horombo postavili bazno taborišče za vzpone na Kilimandžaro in Mavvenzi. Prevozili smo preko 1500 kilometrov. Celotna odprava se je po normalnem pristopu povzpela na Kilimandžaro, preplezali pa smo tudi zimsko smer prek ledenika Ratzel in osvojili primarni cilj Mavvenzi. Na tem vrhu smo kot prvi Jugoslovani zasadili državno zastavo. Osem članov odprave je na Mavvcnziju ponovilo 4 plezalne smeri, ki so ocenjene do 4. težavnostne stopnje. Potem smo vse sile osredotočili na osvojitev vzhodnega ostenja Mavvenzija, ki so ga dosllej zaman r-askakovale številne svetovno znane naveze. Temeljito smo pregledali teren. Po dobrih pripravah sta steno premagala mlada alpinista Nejc Zaplotnik in Tone Pcrčič. Noč sta preživela v steni, razen tega pa sta bila v stalni zvezi z bazo. S tem je bila naloga ekspedicije opravljena. Ce ne bi bilo tako dobrih priprav, odprava ne bi popolnoma uspela, posebno zato, ker nismo imeli veliko časa. Razen tega smo imeli ugodrt<> vreme ter 16 izredno pridni« nosačev. Pri naši odpravi, » se je srečna in zdrava vrni* v Kranj, to je po moje n«' pomembnejše, moram PoV* dati, da sta bila v nJenefll sestavu tudi dva oficirja ^ in sicer kapetan 2ivko Jura* in poročnik Slobodan Lon&Mj Tudi zdravnika dr. GoraZj Zavrnik ln dr. Marjan Hoi* vat sta opravila svojo nalotf uspešno. Odprava je bila oi lično sestavljena. Medsebojn odnosi so bili tovariškl & predvsem temu gre zahval" da smo popolnoma uspeli K da je bila naša pot upraviČ* na!« j. KosnJ«* Na sejmu oljrti in opreme prodaja in razstavlja plastične izdelke in zaščitna sredstva Matjaž Žigon DRUGO ROJSTV 14 a Glavna bolničarka, ne prav mlado dekle, široka v spodnjem životu, močno izboklega čela in gostih, kakor pri zamorki na drobno skodranih las, je pristopila in se sklonila nadenj. Čeprav je privita petrolejka, ki je stala na robu bele mize, le medlo razsvetljevala sobo z neprosojno zagrnjenimi okni, je Idi udaril v oči bolesten izraz v ranjenčevem upadlem obrazu, in ko je hkrati tudi zaslišala, kako težko sope, se ji je sicer gladko čelo nagubalo. Vrnila se je k mizi. Na deski, okrašeni z vloženimi rožicami in drugimi vzorci iz raznobarvnega lesa, je ležal popisan listek, izročil ga ji je bil Jakec, ki je še vedno nepremično stal zraven mize. Ponovno je preletela zapisano in se pomenljivo vprašujoče ozrla v vodjo prevoza. — Seve, ta je tisti! ji je šepnil leta, ki je precej razumel nemo vprašanje in z glavo namignil proti Alešu na tleh Zdaj se je Ida ozrla proti Darku, ki je z nekim drugim ranjencem, roko je imel v obvezi, pravkar vstopil. Za spoznanje zviška ga je nekaj trenutkov ogledovala, nato pa mu je z nekoliko osornim glasom rekla; — Slišiš — takole ranjen, in pokazala jc na Aleša, ne sme hoditi! Lahko bi že vedel, da takemu vsak pretres, vsak korak škoduje — no! In zlasti tisti -no na koncu je bil čuti kakor pravo oštevanje. Darko, ki je ob ukoru kakor v zadregi obstal, jo je sicer postrani pogledal, privihano ustnico je še bolj našobil — a rekel ni nobene. Tudi Aleš v kotu je Idine glasbene besede zaslišal, razumel je celo, da se tičejo njega —- a zakaj bolničarka njegovo rano jemlje tako zares, mu ni šlo v glavo — pa sa' se niti ni potrudil, da bi mu šlo — saj — nikjer — nič — videti... saj mi — sploh — resnega — ni ... Z malo ublaženim glasom je Ida potem nadaljevala: — Darko, pojdi po nosača, ne bomo čakali do jutra, da bi enkrat, dvakrat nesli vse, kar se jih bo nabralo — reci, da gre za nujen primer, naj pridejo koj — no! Tokrat je -no zvenel prijazneje, kakor da bi hotela zagladiti poprejšnjo ostrino. Darko tudi sedaj ni spregovoril, kakor da v sebi še vedno kuha, spravil je še preostale ranjence v sobo, in ne preveč naglih korakov odšel. Cez dobre pol ure se je vrnil s skupino nosačev. Nosila iz lesenih drogov, železnih nog, z napetim platnom, so položili na tla v hiši in si malo ogreli premrle roke ob gorki lončeni peči. Ida je iz torbe, ki je ležala na mizi, vzela štiri- , oglate bele krpe, toliko kot je bilo ranjencev, jih po prekotnici zložila v za dlan široke pasove ter z enim v roki počepnila najprej k Alešu. Nežno mu je z desnico privzdignila obvezano glavo, podložila beli pas, jo rahlo spustila nazaj na ležišče, pogrnila en konec traku čez oči in ga na desni, zdravi strani glave zavozlala z drugim koncem. Previdnost je mati vseh modrosti! si je mislila pri tem. Resda je matast — toda konspiracija je konspiracija — no! Dotik Idine mehke roke je Aleša spet povrnil na ta svet. Dvignil je težke veke in v tistem kratkem času, preden mu je povsem nadenj sklonjena bolničarka zagrnila oči, se mu je od vsega njenega obraza vtisnilo v zavest edino tisto nenavadno močno izbočeno čelo — izbočenost je bila že izrazitejša zaradi ostrih senc, ki jih je zarisavala v dekletov obraz medla svetloba, prihajajoča od strani. Koj nato je začutil, kako sta ga dva para rok prijela, prvi pod kolena, drugi pod pazduhe, ga dvignila, položila na nekaj mehko napetega, malo se je vdalo pod njim, postelja ... nosila ...! se je ovedel, potlej je začutil, kako so se nosila pod njim zazibala, kako ga nekam nesejo. Po nekaj korakih sta nosača obstala, Afc'Sj' Čutil, kako ga obračata okrog navpične osi. Z1 v drugo smer, in znova se B^Jj v eno, zdaj pričelo vrteti v glavi, čedalje močneje. -^ le-to počneta, se ni mogel domisliti — Prei teno je bilo zanj to vprašanje, da bi moge1^^ da se mu ne bi nikakor posrečilo uganiti. v tero smer od javke pelje pot v bolnico. |j Ko je bilo obračanja dovolj, se je n8"j2jj|2 daljevala, vsaj zdelo se mu je, nekako po ra j svetu, saj je bilo tresenje enakomerno, r^l0.,.j niti, kako hočejo previdni bolničarji s suka^ zmesti ne samo njega, temveč vsakega ranJe g! vse bolj — vse ... bolj ... rahlo ... ra vse globlje se jc pogrezal v bolni sen. Cez n | časa, niti dozdevalo se mu ni, čez koli* vnovič nekaj zaznal, zaznal je lahno šum i) t bliže in bliže je prihajalo to šumljanje, vse n neje je žuborelo, potok...! jc zadel po °° 6 prisluškovanju, znova prebujen. ^ Takoj zatem je zaslišal nekakšno iknf?fi. spredaj in zadaj pod seboj, kakor da grf a produ, se mu je zdelo; še malo, pa je okoli J ^ zabučalo, kakor da bi hodili tik /raven a ti morda celo po sredi vode, katera brzi meo ^ lami ali tudi čeznje, m res., nosila pod nJJ. J se zamajala, nosača sta se menda z dolg' g raki lovila z drsljivcga kamna na kamen- ^ jj čuda, sredi tega bučanja in premetavanja ^ ranjenec ponovno.jel izgubljali — 1 holj A skeline v glavi, zaradi tresenja bolj i° raščajoče, storile svoje. ^ Nič, prav nič se ni zavedal, ko jc nn0Sj|ifj vrsta nosačev z ranjenci, nekaj le-teh na. ^ nekaj peš, držeč se za roke sprcinljev^ ^ slabe četrt ure prispela po strmo se v/P ,^sn vedno ožji grapi do ovinka. Tam so na P ^ povelje obstali in šele, ko so izmenja , „ i • ia 7 n»P f znavne znake s stražarjem, kt je * so T puško v rokah škilil izza vogala s p0* je'st^ po kamnitih stopnicah povzpeli iz gl°D° ter mimo straže zavili v desno. P- SREDA - 1U ^v-TOBRA 1972 ••.❖^ LJUBLJANA RAZSTAVLJA IN PRODAJA IMA GORENJSKEM SEJMU OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. X. Stanovanjsko pohištvo Stavbno pohištvo Keramične obloge Gradbeni materiaf DOSTAVA NA DOM POPUST ZA STANOVANJSKO POHIŠTVO KREDIT DO 10.000.-din Jesenski izlet izžrebanih Glasovih naročnikov CEZ GORJANCE V BELO KRAJINO Res nam bo žal, ko se bomo tako hitro poslovili od dolenjske metropole. Pot pred nami je še dolga in zato jo bomo kar hitro ubrali v strmino, na Gorjance. Na sedlu (635 m), kjer se cesta prevali na drugo stran, bomo ugledali kažipot h Gospodični. Pozorni bodo nekateri naši popotniki na to v današnjem času skoro že pozab! jeno ime. Tem povem, da je Gospodična le ime za izvir ki ima neki prav posebne moči: staro žensko, ki se v njem umije, pomladi za več desetletij. Torej je to nekaka ženska voda . .. Ker pa je izvir precej daleč in visoko v gozdu, seveda ne bomo mogli tjakaj, čeprav bi radi! Sicer pa, če koga (ali katero) ta nenavadni vodni izvir v Gorjancih bolj zanima, naj kaj več prebere o njem v Trdinovih spisih. Z Gorjancev bomo skozi vasice, ki so v času osvobodilnih bojev mnogo prestale — naj omenim le Suhor in Ju-gorje — kar zdrseli v staro belokranjsko mestece Metliko. Res le mestece, saj ima komaj nekaj nad 1500 prebivalcev. Toda Metlika se lahko ponaša z zelo 6tarim rojstnim listom. Tu so žc v predzgo-dovinski dobi domovali Kelti — izkopanine na pobočju Veselice, hriba nad mestom, pričajo o tem. Mestne pravice pa je Metlika dobila leta 1335. Metliško ozemlje je do 12. stoiletja pripadalo sosednji Hrvaški, potem pa je bila določena reka Kolpa kot mejna črta ki tako velja še danes: da so na oni strani Hrvatje, tu pa beli Kranjci. Beli pač zato, ker je noša teh naših rojakov že od nekdaj povsem bela — razen pestrega pasu in temnega moškega klobuka. Povedati je še treba, da je Bela krajina tudi etnografsko še Vedno zanimiva. Tu še cveto njive sinjeevetočega lanu, tu je še v vsaki hiši kolovrat, mnogokje imajo še statve. In tudi pisar.ice še slikajo pred velikonočnimi dnevi. Pa Zeleni Jurij pride vsako pomlad. V Beli krajini še živi tista starožitnost, ki je drugje na Slovenskem že povsem izumrla. Sicer pa bomo preteklost Metlike in Bele krajine nazorno spoznali ob ogledu zbirk v krajevnem muzeju, ki ga bomo zagotovo obiskali. Nikakor pa ne bi mogla Metlika in njeni ljudje živeti zgolj od preteklosti ir. etnografskih zanimivosti. Zato je v današnjem času bila potrebna trdna gospodarska osnova tudi Metliki. K sreči ne moremo več govoriti o kaki pasivnosti teh krajev: tu je moderna trikotažna tovarna Beti, ki zaposluje dosti čez Pridi, Gorenj'c, z mrzle planine, vabi Dolenje te v tople doline! tisoč parov delovnih rok, tu je predilnica česano volne Novoteks, slovita Belokranjska klet v Metliki je prav tako eden od temeljev vinogradniškega gospodarstva teh krajev. Bogat pa je tudi delež Metlike v zakladnici slovenske kulture. Poleg številnih metliških kulturnih delavcev preteklosti in sedanjosti, naj omenim le nekatera imena: kipar Alojz Gangl (1859-1935), režiser Osip šest (1893—1926), Mirko Cernič, zdravstveni pisatelj (1884-1956), pesnik En-gelbert Gangl (1873—1950), in skladatelji Viktor Mihelčič (roj. 1913). POT NAZAJ Ne bo kazalo drugega, kot da se že sredi popoldneva poslovimo od Metlike in jo uberemo nazaj čez Gorjance. Tik pred Novim mestom bomo zavili na cesto proti Šentjerneju in Kostanjevici. Ves čas nas bo na desni spremljalo pogorje skrivnostnih Gorjancev, o katerih nam je povedal pisatelj Janez Trdina toliko lepih bajk. Da bi se še bolje vživel v svet svojih povesti, se je pisatelj za nekaj let naselil na Tolstem vrhu, stari graščini v osrčju Gorjancev. Tu okrog je poslušal pripovedi domačinov in si jih skrbno beležil. In tako so se nam ohranile shrljive povesti o Gluhi lozi, o žalnem junaku Slobodinu, o zagonetnem cvetniku sredi pragozda, o izvirih s čudežno močjo in še o tem in onem. Nedaleč od Tolstega vrha, v katerem biva še sedaj poslednji slovenski graščak, stoji slabo oskrbovan grad Pre-žek. Tu je r.jegov nekdanji lastnik Andrej Smole gostil svojega pobratima pesnika Franceta Prešerna. Bilo je to leta 1835, ko sta si srčna prijatelja v grajski kleti nazdravljala z rujnim dolenj-cem. Oba gradova, ki sta v tako prijazni povezavi s slovensko ceste, po kateri hitimo, sicer literarno zgodovino, sta odmaknjena za nekaj strelja-jev, vendar opozorilo nanju ne bo odveč. Ir. tako bomo kmalu prišli mimo Prekope in Mokrega polja v Šentjernej, po vsem Slovenskem slovit kraj: zaradi petelina in zaradi konjskih dirk. Malokdo bo potoval skozi Šentjernej, ne da bi pomislil na zbadljivko: Lejpšega ptiča nej, j kot je petjaln; j lejpšega kraja nej, ; kot je šentjarn! Sicer pa Šentjerneju res nI kaj reči: tuje razvito kmetij-'stvo; posebno sadjarstvo m konjereja; znano pa je tudi šentjernejsko lončarstvo. Razvita je lesna industrija in mnoge druge obrtniške dejavnosti. Kar 700 ljudi pa je našlo dober kos kruha v tovarni uporov Iskra, ki je oddelek osrednje tovarne Iskre iz Kranja. V času osvobodilnih bojev je tudi Šentjernej doživljal številne tragedije. Ob koncu leta 1943 so Nemci ustrelili kar 26 neoboroženih vašča-nov, med njimi tudi otroke... Spomenik na trgu sredi vasi, posvečen temu dogodku, je kaj nenavaden in močno pretresljiv: podivjan volčjak (t. j. nemški okupator) napada parli/ana. Spomenik je delo kiparja Lojzeta Dolinarja. Kot zanimivost povem še to, da je bil tu v letih 1546 in 1547 za župnika začetnik slovenskega pismenstva Primož Trubar. Od Šentjerneja proti zahodu je še danes ohranjen izjemno raven cestni odsek — Cel kilometer dolga dirkalna proga, ki jo je leta 1817 začrtal ir. uredil izumitelj ladijskega vijaka Jožef Ressel. Ta je tu služboval kot gozdarski inženir, hkrati pa je bil mož navdušen za konjski dirkalni &port. Odtlej so postale konjske dirke v Šentjerneju že prava tradicija. CZ. (Se bo nadaljevalo) Na V. sejmu obrti ln opreme od 14. do 22. oktobra v Kranju vam s posebnim sejemskim popustom nudimo ženske in moške čevlje po najnovejši modi. Kern Stanko, modno čevljarstvo, Kranj, Partizanska cesta 5. Jezerjani se ne dajo Med sobotno borbeno vajo enot milice, teritorialne obrambs in graničarjev je prišla zlasti do izraza visoka moralna zavest članov domače krajevne skupnosti »Sinoči je prek državne meje vdrla manjša skupina oboroženih diverzantov. Patrulje ljudske milice in graničarji so ob sodelovanju domačinov sovražniku preprečile nadaljnl pohod v notranjost ter ga zadržale v zgornjem koncu doline Ravenska Podkočna. Danes bomo agresorje skušali obkoliti in jih zajeti oziroma uničiti.« Tako približno se je glasilo obvestilo organov javne varnosti, namenjeno prebivalstvu Jezerskega in okolice. Seveda ni šlo za resnični napad, temveč le za »vročo« vajo enot milice in teritorialne obrambe, v kateri so aktivno sodelovali tudi člani tamkajšnje krajevne skupnosti. Iz nizkih, vlažnih gmot, razprostrtih nad Jezerskim, je neprestano pršilo. Mraz in vlaga sobotnega jutra sta silila v kosti. Sedemdesetim oboroženim občanom, varujo-čim strateško važne točke in križišča poti, ki vodijo proti Planšarskemu jezeru, gotovo ni bilo ravno prijetno. A vendar so izpolnili ukaz in prišli pomagat branit »ogroženo« domovino. Očitno dobro vedo, da v primeru dejanske nevarnosti ne bi igrali nič manj pomembne vloge kot Puška je vojakov najboljši prijatelj in zaveznik, vendar zahteva skrbno nego. Zato nI čudno, da so po končani vaji borci —kljub lakoti ln utrujenosti — najprej očistili in namazali orožje. Lastno udobje v obliki čaja in golaža Je prišlo na vrsto iele kasneje. — Foto: F. Perdan udarna četa, sestavljena i? dveh vodov miličnikov in enega voda teritorialcev. Enako bi lahko zapisali o gasilcih,, pripadnikih civilne zaščite in mladincih, ki so celotno šte> vilo branilcev zaokrožili na 230 oseb. Pod obronki bližnjih vrša-cev, kake štiri kilometre proč od glavnega štaba, je medtem zaropotalo. Rezke poke polavtomatskega orožja sta dopolnjevali preteči melodiji mitraljezov in brzostrelk. Pri vodji operacije smo zvedeli, da kombinirana ekipa modro in sivo-zeleno oblečenih borcev pravkar obkoljuje nasprotnika. Manever je potekal gladko, malone brez zastojev. Navzlic zagrizenemu upiranju so poldrugo uro kasneje diverzanti morali kloniti. Utrujena, blatna, toda zadovoljna gruča do zob oboroženih mož je dosledno opravila zastavljeno nalogo. »Večjih napak niste naredili. Edino, na kar bi vas rad opozoril, je slabo kritje; domnevam, da mu botruje predvsem občutek varnosti, saj bi ,žlvi' naboji najbrž hitro napravili konec lahkomiselnemu izpostavljanju kroglam ...« je v analizi operacije ugotovil komandir Bončina. O širšem pomenu vaje, ki so jo kot gostje spremljali tudi aktivni oficirji JLA ter predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, pa nam je nekaj več povedal načelnik UJV Kranj Miloš Mitič: »Predvsem smo hoteli v praksi preizkusiti znanje, kondicijo in spretnost posebne protidiverzantske čete — in Cez jaso, ki jo Je »držal na muhi« tale puškomitraljezec, bi se ne mogla izmuzniti niti miš — kaj šele človek. — Foto: F. P. sicer na območju, kjer bi spričo razmeroma ugodnih geografskih in drugih pogojev zares utegnilo priti do vpada tujih sil. Menim, da so udeleženci popolnoma opravičili pričakovanja. Zlasti bi želel pohvaliti KS Jezersko, ki je akcijo vzela zelo resno in katere člani so s stoodstotnim odzivom izpričali visoko mo- ralno zavest In odločnost, da branijo nedotakljivost Jugoslavije.« Okrog vojaškega kotla, postavljenega v senco košatih smrek, je prijetno dišalo. Fantje so odložili puške in segli po menažkah. Vroč čaj in izdatna porcija golaža sta jim gotovo vražje teknila. I. GuzelJ Strelsko tekmovanje za prehodni pokal V nedeljo, 15. oktobra, je občinski sindikalni svet Jesenice organiziral prvo tekmovanje v streljanju za prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta Jesenice. Streljanje s polavtomatsko puško je bilo na strelišču v Podme-žaklji. Prvo mesto in s tem prehodni pokal je osvojila ekipa občinske strelske zveze, drugo mesto teritorialni partizanski odred enota Podnart in tretje mesto ekipa občinskega odbora zveze rezervnih vojaških starešin Jesenice. Med posamezniki je bil ria prvem mestu Jože Hlcbšek (TPO Podnart), drugi Edi Dobrave (občinska strelska zveza) in tretji Miro Hah (občin-ski odbor ZRVS). V prihodnjem letu nameravajo tekmovanje pripraviti tako, da bodo vključili tudi delovne organizacije v občini in s tem poživili strelski šport na Jesenicah. S tem sindikalni svet tudi prispeva Svoj delež h krepitvi splošno« ga ljudskega odpora. D. S. Pionirji iz partizanstva do danes V soboto, 14. oktobra, je bilo v prostorih osnovne šole v Cerkljah pionirsko tekmovanje vseh kranjskih osnovnih šol v poznavanju nastanka in razvoja pionirske organizacije iz časov NOB do danes. Tekmovanja, ki ga je ob sodelovanju šolskega centra in mentorjev po šolah pripravila občinska zveza prijateljev mladine, se je proti pričakovanju udeležilo kar 11 skupin. Prireditelji in gostje so bili nad znanjem prijetno presenečeni. Mnogo vprašanj je bilo o Scliškarjevih Mulah, o Bevkovi Rdeči pesti in o drugih junakih naših mladinskih pisateljev, ki so znali z besedo prikazati mlademu rev du najtežje čase naše zgodovine. Prav tako so morali odgovarjati o najvažnejših dogodkih osvobodilnega boja v svojem ln v občinskem merilu kakor tudi o sedanjem delovanju pionirskih odredov na šolah. Največ točk, in sicer 48 od 50 možnih, so prejeli pionirji Jenkove šole v Kranju, ki bodo šli na podobno republiško tekmovanje. Drugi so bili učenci iz Stražišča, tretje in četrto mesto sta zavzeli ekipi iz Predoselj in Cerkelj H. Vsi pa so prejeli darila in pohvalo. K. M. Bolničarji, pripadniki sanitetnega voda civilne zaščite z Jezerskega, v soboto sicer niso imeli pravega dela, v resničnem spopadu pa bi bila njihova navzočnost gotovo nadvse pomembna. Foto: F. Perdan /O ljubljanska banka Vaja v Tržiču Skupina diverzantov uničena Oddelek za narodno obrambo je prejel v soboto ob 3. uri zjutraj od predsednika tržiške občine ukaz o izvedbi mobilizacije dela partizanskih enot. Na področju Kala pod Kotcami se je namreč pojavila skupina sovražnih diverzantov. Sledilo je pozivanje glavnih kurirjev, ki so bili v zelo kratkem času na oddelku za narodno obrambo. Prejeli so pozive za mobilizacijo dela partizanskih enot z ogroženega področja. Tržič je Oživel. Mobilizirani pripadniki Partizanskih enot SO hiteli na zborna mesta v Podljubelj, Lom in Dolino. Komandirji čet so se javljali na oddelku Za narodno obrambo, kjer so Prejeli podatke o skupini diverzantov ter ukaze za uničenje sovražne skupine. Okoli druge ure zjutraj so se na zbornih mestih že začeli zbirati pripadniki partizanskih skupin. Iz Tržiča so Pripeljali na zborna mesta orožje in strelivo, komandiiji Čet pa so seznanjali komandirje vodov z nalogami. Pri uničenju diverzantov je sodelovala tudi skupina graničar-)ev iz obmejnih karavl. Naloga obeh čet in graničarjev je bila razčistiti teren med dolino Tržiške Bistrice in Moše-nika ter obkoliti skupino diverzantov na področju Kala. ^b četrti uri zjutraj se je začel premik partizanskih enot, H so bile razdeljene v devet skupin, proti Kalu. Vse je potekalo po predvidenih naer-tdi. Molče so se premikale Posamezne skupine in cilj Vseh je bil uničiti ali zajeti sovražnika. Noč je bila temna •0 iz goste megle je začelo Revati. Rahel nemir v doli-nan je potihnil kot da se ne bi nič zgodilo, le vaške straže so bedele in bile pripravljene, če bi sovražnik preseneti']. Natanko ob sedmi uri je bil obroč na področju Kala sklenjen. Sovražnik je bil odkrit in spopad je bil neiz-izbežen. Hud pritisk partizanske enote v sodelovanju z graničar j i je onemogočil umik skupini diverzantov. Sovražnik jc bil zajet. Po končani vaji so se vse enote napotile v Podljubelj. Z obrazov komandirjev je bilo videti, da je vaja uspela. V domu družbenih organizacij je sledilo čiščenje orožja in nato analiza opravljene vaje. Komandant teritorialne o-brambe Ivo Bergant jc vajo ocenil takole: »Današnja vaja nam lahko rabi kot nekakšen prikaz naše partizanske enote v obrambi ln sposobnosti borbe proti sovražnim diverzantskim skupinam. Naš namen je bil, da damo pri tej vaji vso pobudo komandirjem oddelkov, želeli smo ugotovili, koliko so sposobni taktizirati v dani situaciji in medsebojno vzpostavljati povezavo. Moram priznati, da naš kader ni najbolje pripravljen za izvajanje takšnih nalog. Kajti prišlo je do posameznih odstopanj pri izvedbi časovno opredeljenih momentov in zaradi tega tudi slabo sodelovanje grup med seboj. Drugače pa je vaja uspela. Prečistili so teren, čeprav malo nepovezano. Diverzant] so bili obkoljeni in zajeti. Kajti /.i!.-h močnega ognja je bil preboj sovražnika nemogoč. Osnovni namen vaje je bil dosežen kljub slabemu vremenu.« •ip MKSLOVENIJA PROMET i|'Sls^5 EXPORT — IMPORT O? FILIALA LJUBLJANA Ljubljana, Scopolijeva 6 Sektor rabljenih motornih vozil — kupuje in prodaja rabljena motorna vozila od • družbenih organizacij • privatnih oseb • posreduje prodajo rabljenih motornih vozil last privatnih oseb ali družbenih organizacij v*se informacije dobite na gornjem naslovu ali PO telefonu 57-795 Po končani vaji so se vse skupine partizanskih enot zbrale v prostorih družbenih organizacij v Podljubelju. — Foto: J. Piškur V tednu otroka moramo ločiti prispevek od kazni 7. oktobra sem se peljal s Trunsturistovim avtobusom KR 238-09, ki odpelje ob 8.05 Z Mlinega na Bled. Pri plačilu vozovnice (1 din do Bleda, na delavskih avtobusih je cena 0,80 din) je sprevodnik od vseh potnikov, ki so vstopili na Mlinem, zahteval še 1 din za »teden otroka«. Nedaleč od mene sem slišal prepir med sprevodnikom in neko potnico, ker mu le-ta za 2 km vožnje ni hotela plačati omenjenega prispevka. Vsi ostali smo ga plačali brez ugovorov. Na glavni avtobusni postaji pred »Jelovico« na Bledu so mi potniki iz Bohinjske Bele povedali, da sprevodnik od njih ni zahteval prispevka. Torej smo bili potniki iz Milnega kaznovani za ta prispevek po »uvidevnosti« spre-vodnika? Ves leden sem se vozil tudi po trikrat na dan Z raznimi avtobusi, toda le enkrat sem na lastno zeljo dobil dve dodatni karti za »teden otroka«, ker sem telet nekaj prispevati, nihče pa mi kart ni ponujal. Baje avtobus- Izlet za upokojence Zdravstveni dom v Kranju je.pripravil v četrtek, 12. oktobra, izlet za svoje upokojence. Udeležilo se ga je trideset nekdanjih zdravstvenih delavcev iz Kranja, škofje Loke in Tržiča. Ogledali so si tehnični muzej v Bistri pri Vrhniki, Postojnsko jamo in Precljamski grad. V veselem razpoloženju so upokojenci obujali spomine na nekdanje delo, ki pogosto ni bilo lahko. Za prijeten dan in lep izlet se upokojenci zahvaljuiijo delavskemu svetu in kolektivu Zdravstvenega doma v Kranju. K. S. na podjetja plačajo za to pavšalni prispevek. Ravnanje sprevodnika ne morem oceniti drugače, kot da deluje di-skriminatorsko in da družbeno koristne akcije izkorišča kot sredstvo proti občanom oziroma potnikom. O tem sem pisal pred 14 dnevi v tedniku 7 dni, obvesti) pa sem tudi delavski svet Transturi-sta, ki pa pritožbe potnikov najbrž prezira, saj ni ničesar ukrenil. Nasploh pa naj za podobne akaje rečem, naj se za pri-spevek za »teden otroka« ali RK zagotovi enotno merilo tako na prevoznih sredstvih kot na poštah, v trgovinah itd., ne pa, da o tem odloča vsak posameznik. A. Vovk, Bled Mladi na izletu Mladinski aktiv na Malen-skem vrhu je med najbolj delavnimi vaškimi aktivi v škofjeloški občini. O tem pričajo številna predavanja in prireditve, ki so jih mladi doslej pripravili v kraju za vse vaščane. Prvič letos pa so priredili tudi izlet. Več kot štirideset mladincev z Malen-skega vrha je v nedeljo, 8. oktobra, obiskalo Škocjanske jame, Vipavsko dolino in Goriška Brda. -Jg Strelci Elana najuspešnejši Pri sindikalni organizaciji tovarne Elan v Begunjah že dlje časa obstoja strelska sekcija, ki je med najboljšimi v radovljiški občini. Sekcijo vodi Anton Painkiher, vanjo pa je vključenih 66 rednih članov, med njimi tudi Šest deklet. Treninge imajo v stavbi radovljiške graščine dvakrat na teden. Člani te sekcije so lani in letos na tekmovanjih osvojili vrsto prvih mest, zmagali pa so tudi na letošnji Lesarijadi v Cerknici. Tako njihove vitrine krasi ža vrsta pokalov in drugih priznanj. Sindikalna organizaci« ja vsako leto nameni za delo sekcije 1000 dinarjev. JR Ob zaključku V. JUBILEJNEGA MEDNARODNEGA SEJMA OBRTI IN OPREME v Kranju prireja GORENJSKI SEJEM KRANJ v soboto, 21. oktobra, ob 19.30 v prostorih delavskega doma Kranj obrtniški družabni večer s plesom V vstopnini 50 din je všteta večerja. Rezervacije sprejema uprava sejma in blagajnicarka na razstavišču. VABLJENI! LEKTROTEHNA Ljubljana, Poslovalnica Kranj prodaja na sejmu obrti in opreme v Kranju od 14. do 22. oktobra % MOTORNE ŽAGE HOMELITE — 7 %P0PUST rf £ AGREGATE — 7 % POPUST 0 HLADILNE SKRINJE IN OMARE BAUKNECHT — 5 % POPUST 0 ELEKTROMOTORJE, MEŠALCE ZA BETON, RAZNA ORODJA, VELIKA IZBIRA LESTENCEV S SEJEMSKIM POPUSTOM Novost v našem paviljonu: PLETILNI STROJI IN MLINI ZA KORUZO m* Izredni popusti — možnost nakupa na kredit! Poslovalnica Kranj, Titov trg 1 Titov trg 1 fe^P Slovenija ffl SI Poslovalnica Krani. —-^ffl avto Poslovalnica Kranj, C.JLA10 Na V. jubilejnem sejmu obrti in opreme od 14. do 22. oktobra v Kranju prodajamo: kolesa, motorna kolesa, avtomobile, zimsko opremo in zaščitna sredstva za avtomobile. Motorna kolesa prodajamo tudi na kredit. PRI NAKUPU AVTOMOBILA DRUŽINSKI KREDIT • IZKORISTITE PRILOŽNOST — SE PRIPOROČAMO. Velika izbira stanovanjske opreme v naši prodajalni Kranj, Titov trg 5 in v skladišču Stražišče, Benedikova 1 Ugodni kreditni pogoji E X P O R T HKOVINOTEHNA cel je IMPORT mMm\ Blagovnica FUŽINAR Jesenice konzervatori i LTH termoakumulacijske peci barvni televizorji mali oglasi Prodam KRAVO po izbiri. Selo 27, Žirovnica 5342 Prodam KRAVO s teletom. Poljšica 17. Podnart 5354 Prodam 25 m3 suhih maces-novih PLOHOV in nekaj smrekovih. Zg. Bitnje 139 5355 Po ugodni ceni prodam strešno cementno OPEKO in žensko gorenjsko NARODNO NOŠO. Naslov v oglasnem oddelku 5356 Prodam enofazno ČRPALKO za hišni vodovod (hidro-for). Jereb Tomaž, Papirnica 16, Skofja Loka 5357 PROJEKTIVNO PO DJETJ E KRANJ CESTA JLA6/I (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA STANOVANJSKE HISE IN VSE VRSTE OSTALIH GRADENJ Ugodno prodam malo nabijen ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK AEG na štiri »plošče, nov kompleten JEDILNI SERVIS za 6 oseb (češki), novo FILMSKO KAMERO kodak zumm 8 mm. Ogled vsak dan. Zrimšek Marija, Koširjeva 11, skorja Loka 5358 Izdaja ln tiska CP Gorenjski tisk Kranj, Ulica Moše Pijadeja 1 — Naslov uredništva in uprave Nsta: Kranj, Moše Pijadeja L — Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1 135 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21190, uredništvo 21 -833, novinarji 21 860, tnaloogla-sni in naročniški oddelek 21194. — Naročnina: letna 60, polletna 30 din, cena eno številko 70 par Mali oglasi: beseda 1 din, naročniki imajo 10°/o po-P«8ta. Neplačanih oglasov ne objavljamo. Prodam GRADBENO BARAKO. Bobnar Peter, Gode-šič 88, Skofja Loka 5359 Prodam diatonično HARMONIKO hohner. Ber.edik, Strmica 3, Selca 5360 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Cesta Kokrškega odreda 44, Kranj 5361 Prodam diatonično HARMONIKO. Tenetiše 12, Golnik 5362 Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA. Stiska vas 3, Cerklje 5363 Prodam eno leto starega BIKA. Sp. Brnik 55 5364 MOTORNA VOŽIl A Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, prevoženih 5000 km po generalni. V račun vzamem tudi ček. Bertoncelj, Zg. Dobrava 4, Kamna Gorica .5365 Prodam dobro ohranjen FIAT 750. Ogled vsak dan od 16. ure dalje. Pelko, Partizanska cesta 25, Kranj 5366 Prodam FIAT 850. Retljeva 33, Cirče, Kranj 5367 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Balanč, Drolčevo naselje 1, Orehek, Kranj 5368 STANOVANJA DVOSOBNO STANOVANJE v bloku v centru Niške Banje zamenjam za enako na Jesenicah, Bledu ali Kranju. Vasiljevič Ana, Titova 10, NISKA BANJA, Srbija, telefon 86-099 ali Jesenice 81-315 5369 Oddam SOBO in KUHINJO. Lahovče 31, Cerklje 5370 ZAPOSLITVE Sprejmem DEKLE ali mlajšo UPOKOJENKO za varstvo otrok v dopoldanskem času. Poizvc se v soboto in nedeljo. Naslov v oglasnem oddelku 5312 Sprejmem MIZARJA za stavbno pohištvo in VAJENCA. Ostalo po dogovoru. Pe-ternelj, strojno mizarstvo, Grajska pot 14, Skofja Loka 5371 Iščem HIŠNICO za večji gostinski obrat. Zagotovljeno stanovanje in hrana. Plača dobra, zaposlitev redna. Ponudbe poslati pod »lahko kmečko dekle« 5372 Mlado KMEČKO DEKLE dobi zaposlitev v CVETLIČARNI na tržnici v Kranju. Možna priučitev za cvctličar-ko. Cvetličarna na tržnici 5373 Takoj potrebujem dve PLETILJI za delo na domu. Vr-hunc Marija, pletilstvo RADOVLJICA 5374 študentka instruira angleščino. Zemljak Tatjana, Ulica 31. divizije 22, Kranj 5375 OBVESTILA Planinski dom in gostišče GAMSOV RAJ organizira vse vrste seminarjev za manjše ali večje skupine, kakor tudi družabne, sindikalne in osebne zabave. Od 22. ure dalje na razpolago »NIGHT KLUB«. Se priporoča GAMSOV RAJ, telefon 74-140 5376 Sprejmem vsa ZIDARSKA in FASADARSKA DELA. Ša-lja Etcn, Golnik 25 5377 POSESTI Kupim kakršnokoli STAVBO, kočo, stajo ali senik iz kamna ali lesa, lahko močno poškodovano kjerkoli na Gorenjskem, po možnosti z nekaj travnika. Plačam z devizami. Ponudbe poslati na naslov: J. Husak 82 Princdale Road, London W. 11 5308 Oddam GARAŽO na Koroški cesti 65. MARKIC KATARINA izdelava copat vam nudi bogato Izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah na sejmu obrti hi opreme v Kranju Priporoča se MARKIC KATARINA BECANOVA 1, TRžIC PRIREDITVE GASILSKO DRUŠTVO PRE-DOSLJE prireja v soboto, ob 19. uri v kulturnem domu v Predosljah VINSKO TRGATEV. Za ples bodo igrali »TRGOVCI«. Vabljeni! 5378 Na veselo VINSKO TRGATEV vas vabita Irena in Miro v gostilno »BOHINC«, Milje 15, Šenčur 5379 Popravek Pri razpisu in objavi prostih delovnih mest v upravi SKUPŠČINE OBČINE KRANJ V GLASU z dne 14/10-1972 so pod številko L, 14. in 15. pomotoma izpadli pogoji, ki so: pod L: visoka strokovna izobrazba in sedem let delovnih izkušenj, pod 14.: nepopolna srednja izobrazba in pod 15.: NK delavka. Razpisna komisija uprave SO Kranj Italijanski pevci in humoristi v Tržiču Propagandna komisija folklorne skupine Karavanke iz Tržiča bo organizirala v petek, 20. oktobra, ob 20. uri v Cankarjevem domu v Tržiču že drugo letošnjo kul-turno-zabavno prireditev. Tokrat bodo gostovali v Tržiču italijanski pevci in humoristi iz Milana, Udin in Trsta. Do tega zanimivega nastopa Italijanov v Tržiču je prišlo na osnovi tesnega sodelovanja folklorne skupine Karavanke s znanim italijanskim pevcem in me-nežerjem Fsppinom Lodolom iz Udin, Ki je hkrati tudi direktor agencije Traveneta. znane zaradi organizacije številnih nastepov pevcev, artistov, folklornih skupin in ansamblov v Italiji ter Jugoslaviji. V Tržiču bodo razen Beppina Lodola nastopili še dva pevca, dva komika ter 4-člar.ski ansambe'. Program bo povezoval Novogoričan Stojan de Luca. Vstopnice za to zanimivo prireditev prodaja v trafiki pri Zvonetu v Tržiču. Ob tej priložnosti bo organizirala folklorna skupina Karavanke v domu družbenih organizacij na Brezjah pri Tržiču za italijanske goste piknik. Italijani bodo iz Tržiča odpotovali v Portorož. -Jk Kranj CENTER 18. oktobra premiera amer. barv. fMma KLICALI SO JO KOBILICA ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. film KLICALI SO JO KOBILICA ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. film DIAMANTNA DŽUNGLA ob 15.30, jugoslov. barv. film VALTER BRANI SARAJEVO ob 17.30 in 20. uri Kranj STORŽIC 18. oktobra nem. barv. film ŽIVLJENJE V DVOJE ob 16., 18. in 20. uri 19. oktobra franc. barv. film BORSALINO ob 16., 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. film JAGODE IN KRI ob 16., 18. in 20. uri Tržič 13. oktobra premiera franc. barv. CS filma LAMIEL ob 18. in 20. uri 19. oktobra franc. barv. CS film LAMIEL ob 18. in 20. uri 20. oktobra amer. barv. CS film TORA! TORA! TORA! ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 18. oktobra ital. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE šE REP ob 18. in 20. uri 19. oktobra ital. barv. film KO SO ŽENSKE IMELE SE REP ob 18. in 20. uri 20. oktobra premiera franc. barv. filma BORSALINO ob 20. uri skofja Loka SORA 18. oktobra ancl. barv. film DEVICA IN CIGAN ob 18. in 20. uri 19. oktobra amer. barv. film CATCH22 ob 18. uri, angl. barv. film DEVICA IN CIGAN ob 20. uri 20. oktobra amer. barv. film CATCH 22 ob 18. in 20. uri Železniki OBZORJE 18. oktobra amer. barv. film ČLOVEK ZAKONA ob 20. uri 20. oktobra amer. fiilm FRA DIAVOLO ob 18. in 20. uri Radovljica 18. oktobra amer. barv. film PET LAHKIH KOMADOV ob 20. uri 19. oktobra amer. barv. film NA POTI ZA SHILOH ob 20. uri Bled 18. oktobra jug. barv. film PRVA LJUBEZEN ob 17. in in 20. uri 19. oktobra jug. barv. film PRVA LJUBEZEN ob 17. in in 20. uri 20. oktobra nem. barv. film ČUDEŽ LJUBEZNI ob 17. ia 20. uri Jesenice RADIO 18. oktobra amcr.-ital. barv. CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM 19. oktobra angl. ban'. VV OSTANIMO SKUPAJ 20. oktobra angl. barv. V V OSTANIMO SKUPAJ Jesenice PLAVŽ • 18. oktobra amer.-ital. barv. CS film CJAMANGO 19. oktobra amer.-ital. barv* CS film CJAMANGO 20. oktobra amer.-ital. barv. CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM Kranjska gora 18. oktobra ital. barv. W SONČNICE 19. oktobra amer.-ital. barv. CS film OBRNI SE, UBIL TE BOM Javornik DELAVSKI DOM 19. oktobra amer.-ital. barv. CS film NOČNI OBRAČUN /O ljubljanska banka JLAS * 14. STIL1N SREDA - 18. OKTOBRA 1972 i Žalostni sporočamo vsem prijateljem, da je umrla dobra in zvesta mati Terezija Rozman roj. Šramelj upokojena upravnica gradu Brdo pri Kranju Pogreb pokojnice bo v Četrtek, 19. oktobra 1972, ob 16. uri z njenega ljubega doma v Boh. Bistrici. Žalujoči: otroci Francelj, Anica, Miro, snahe Franca, Katka, zet Mile, vnuki Nadica, Marija, Branko, Miro in Barbara in sestra Ana Boh. Bistrica, 17. oktobra 1972 Zahvala Ob bridki izgubi naše drage žene, dobre mame in tašče Frančiške Marinic Mariničeve mame ki nas je zapustila po dolgotrajni in težki bolezni se lepo zahvaljujemo zdravnikom dr. Benediku, dr. Cernetu in dr. Žiliču za večletno uspešno zdravljenje. Prav tako lepa hvala bolnici Jesenice za vso nego in nadčloveški trud v boju, kjer je žal zmagala smrt. Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih urah. Lepa hvala tudi sosedom, ki so takoj prišli na pomoč, posebno Kosovi in Beštrovi družini. Iskrena hvala še enkrat Stanki in Nevenki za njuno veliko požrtvovalnost, računovodstvu ter sindikalnima organizacijama DZS in tovarni Verig Lesce za denarno pomoč. Hvala vsem, ki so prinesli naši mami rože ter izrazili sožalje ustno ali pismeno, pevcem društva upokojencev, g. župniku za pogrebni obred in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. še enkrat vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: mož Jože, sin Marjan, hčerki Jožica in Francka ter sin Jože z družino Zahvala Ob tragični smrti našega dobrega moža, očeta, brata in strica Stanka Vrhunca Kočevarjevega ata z Orehka se najlepše zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in sorodnikom, ki so nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga v tako lepem številu spremili na njegovi zadnji poti in ga počastili z venci in cvetjem. Iskrena zahvala g. župniku iz Šmartna za spremstvo in poslovilne besede ter pevcem za občuteno petje ob grobu. Hvala tudi kolektivoma Libis in Ikos ter sodelavcem Ikosa, KOP in Libisa za podarjene vence. Vsem, ki ste nam stali ob strani, še enkrat iskrena hvala. ^ , . xl , v. Žalujoči domači Zahvala Ob hudi nenadomestljivi izgubi žene in mame Frančiške Klemenčič se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Janezu Bajžlju in dežurnemu osebju zdravstvenega doma v času njenega zdravljenja, kolektivu osnovne šole Cerklje, pevcem, g. duhovniku za zadnji blagoslov ter sosedom. Vsem in vsakemu posebej prisrčna hvala. Žalujoči: mož Jože, hčerka Milka in sin Jože z ženo Kranj, 21. oktobra 1972 nesreče OTROK STEKEL PRED AVTO Na cesti drugega reda v Zg. Bitnjah je v petek, 13. oktobra, dopoldne voznik osebnega avtomobila Vekoslav Hafner iz Sr. Bitenj zadel 8-letnega Stojana Lamovca iz Zg. Biten), ki je t avtobusnega postajališča nenadoma stekel čez cesto. Kljub zaviranju je avtomobil dečka zadel. Huje ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. ZAPELJAL S CESTE Na cesti drugega reda pri vasi Godešič se je v petek, 13. oktobra, ponoči pripetila prometna nezgoda vozniku osebnega avtomobila Antonu Molnarju iz Škofje Loke. V blagem levem ovinku je njegov avtomobil zaradi neprimerne hitrosti zapeljal s ceste in obstal na njivi. Sopotnik Franc Pozvck je bil pri tem lažje ranjen. OBA STA PADLA V petek, 13. oktobra, popoldne se je v vasi Zgoša pri Begunjah Štefan Tomšič iz Hlebe s kolesom pripeljal po nepred-nos t ni cesti na prednostno, po kateri je tedaj pripeljal na mopedu Jože Horvat iz Poljč. Voznika sta trčila in oba padla. Pri tem je bil Štefan Tomšič lažje ranjen ln so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. SMRTNA NESREĆA PRI ŠOBCU Na cesti drugega reda Lesce — Bled pri odcepu ceste z* Šobcc se je v petek, 13. oktobra ob 19.30 pripetila hujša prometna nezgoda. Marjan Konc, star 59 let, se je s kolesom pO; ljal iz Lesc proti Bledu. Pri odcepu ceste za Šobcc je po vsej verjetnosti padel in obležal na cesti. Za njim je pripeljal osebni avtomobil, ki ga je vozil Miran Mekina z Most pri Žirovnici in povozil Marjana Konca, ker ga zaradi vožnje z zasenčenimi lučmi ob srečavanju z drugimi vozili ni pravočasno opazil. Marjan Konc je bil takoj mrtev. ZADEL OTROKA Na Cesti maršala Tita na Jesenicah je v soboto, 14. oktobra, popoldne voznik osebnega avtomobila Leopold Karlui t Jesenic na prehodu za pešce zadel 6-letnega Sandija Jakopiča z Jesenic, ki je nenadoma z desne strani prečkal cesto. Kljuo zaviranju je avtomobil dečka zadel. Ranjenega so prepclj«« v jeseniško bolnišnico. SKOČIL PRED AVTO Na Spodnjem trgu v Škof j i Loki je v soboto, 14. oktobra, ob 22.50 voznik osebnega avtomobila Filip Kržišnik iz Sovod-nja zadel Janeza Kržišnika iz Škofje Loke, ki je nenadorn3 skočil pred avtomobil. Kljub zaviranju ga je avtomobil zade • Ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. IZSILJEVANJE PREDNOSTI V nedeljo, 15. oktobra, dopoldne se je v križišču ceste prvega reda in ceste za Lesce pripetila hujša prometna nezgod«« Voznik osebnega avtomobila Ladislav Rekelj z Jesenic je neprednostne ceste zapeljal na prednostno v trenutku, k0 po njej pripeljal v osebnem avtomobilu nemške reglstrac|J Marija Magdalena Ajtič iz Slovenskih Konjic. Trčenje je tako hudo, da sta voznik Rekelj in njegov sopotnik Alojz z Jesenic na kraju nesreče umrla, voznico Ajtičcvo pa so '*u^ ranjeno pripeljali v jeseniško bolnišnico, škode je za 33-din. TRČIL V TOVORNJAK V nedeljo, 15. oktobra, dopoldne je voznik osebnega avto mobila Herman Potočnik s Studenčnicc pripeljal s stran ceste na cesto drugega reda Kranj — Skofja Loka v u'^u.. z' ko je pripeljal tovorni avtomobil, vozil ga je Albin «M Bleda. V trčenju je bil voznik Potočnik huje ranjen. Skotit za 5000 din. ^ V nedeljo, 15. oktobra, ob okoli 60.000 din. Ogenj soP^ 1.50 je izbruhnil požar na gasili gasilci iz RaC,° 1 18 gospodarskem poslopju Dani- Bleda in tovarne "~.e~ po-ce Zorman na Gorenjski cesti Lescah. Domnevajo, da J Verig 28 v Radovljici. Poslopje in razni predmeti v njem so pogoreli, tako da je škode za žaru botrovala otroška z ognjem. t jtf igr» Šahovske vesti PRVENSTVO V VELENJU V Velenju je bilo 8. oktobra republiško šahovsko ekipno prvenstvo invalidov. Sodelovalo je dvanajst ekip iz Slovenije. Ekipa Kranja je nastopila v postavi Boris Ma-tjušič, Hcnriik Zbil, Spibo Džordževič in Franjo Kovače-vič. Kranjski šahisti so igrali Par Turk-Praon najboljši Po maratonski borbi se je pa kegljišču Triglava v nedeljo pozno zvečer končalo letošnje slovensko prvenstvo moških parov v kegljanju. Naslov republiškega prvaka Sta osvojila Kranjčana Turk in Prion s 1956 podrtimi keg-Iji. Nasploh pa lahko rečemo, da je bilo tekmovanje kvalitetno, največ uspeha pa so imeli kegljaci prireditelja, kegljaškega kluba Triglav, Saj je vsem petim dvojicam Uspelo, da se uvrstijo na državno prvenstvo, ki bo sredi novembra v Piranu. Tudi med posamezniki so bili Tri-glavani odlični. Poleg Stcrža-ja, ki je podrl 4013 kegljev, sta se odlikovala Jenkole in Jereb. Jenkole je podrl 1002 kcg'jev, medtem ko je Jerebu uspel met na 1008 kegljev. Tudi ostali so se srčno borili in dosegli zadovoljive uspehe. Rezultati: 1. Turk-Piion (Triglav) 1956 (994, 962), 2. Steržaj-Mclanšck (Branik) — 1954 (1013, 941), 3. Vehovcc-Jcnkcle (Triglav) 1954 (952, 1002). 4. Kačič-Tomažič (Žalec) 1944 (992 , 952), 5. Kante-Alesio (Piran) 1942 (993 , 949), 6. Mikiavčič-Kravanja (Kcper) 1941 (970, 971), 7. Beleijan-Janša (Gradiš Ljubljana) 1921 (962, 959), 8. Jereb■Marinšck 1921 (1008 , 913), 9. Martelanc-Kordež 1921 (997, 924), 10. Če-sen-Ambrožič (vsi Triglav) 1920 (993 , 927), 11. Mitar-Pirc (Saturnus Ljubljana) 1890 (966, 924), 12. Venovšek-Lubej (Celje) 1889 (993, 896) in kot 13. lezervni par Križaj-Men-cinger (Ljubljana-Centcr) 1888 (927, 961). -dh Gorenjska nogometna liga Korotan : Lesce 1 : 0 V 6. in 7. kolu podzvezne nogometne lige so za presenečenje Poskrbeli nogometaši Lesc, ki so premagali Šenčur, že v naslednjem kolu pa so jih odpravili igralci Korotana. Rezultati 6. in 7. kola: Jesenice : Korotan 4:0, Lesce : Šen-čur 4:1, Naklo : Tržič 2:3, Britof : Alples 43; Tržič : Britof 3:1, Šenčur : Naklo 2:0, Korotan : Lesce 1:0. V vodstvu so Tržičani 2 H točkami pred Jesenicami 9 in Britofom s 7 točkami. ' • V prvem razredu pa so v 5. kolu prvo točko v letošnjem Prvenstvu dosegli Podbrežani. Rezultati: Podbrezje : Rateče 2 2, Preddvor : Kondor 4:2, Sava B : Primskovo 4:1. LESTVICA: Kropa 4 2 2 0 17:7 6 Kondor 5 2 2 1 18:12 6 Preddvor 5 2 1 2 10:8 5 Primskovo 4 1 2 1 7:6 4 Retcčc 4 1 2 1 9:8 4 Podbrezje 4 0 1 3 4:26 1 (izven konkurence) Sava B 5 2 0 3 17:16 4 Trjoi m^acJinski konkurenci so bili doseženi naslednji rezult; voclV, ''• Lcscc 6:0' Sava : Bohinj 5:2-, Jesenice : LTH 5:2 *vu Je Triglav 12 pred Tržičem 8 m Jesenicami 7 točk. V A a nji r ^KUPmi pionirskega prvenstva so bili doseženi nas! Senc, a ati: Tržič : Britof 3'3- Šenčur - Naklo 1:4, Lesc 2 ]o :rl.£:0' Naklo : Tržič 4:1, Britof : Alples 1:3 Vodijo Le c«ami pred Jesenicami 9 ter Naklo s 7 točkami. U w?S£j dcl P3 so zaključili pionirji v B skupmi. Pivi fnski naslov so osvojili pionirji Save. jti: , V ed- e : sce LESTVICA: Sava Triglav Primskovo LTH Oš L. Seljak Preddvor 5 4 0 1 20:6 8 5 4 0 1 17:8 8 5 3 0 2 20:11 6 5 2 0 3 7:9 4 5 1 0 4 9:5 2 5 1 0 4 2:28 2 P. Novak dokaj dobro in se uvrstili na odlično drugO' mesto. Zmagovalna ekipa Kopra je bila boljša za 3,5 točke. Boris Matjašič je bil najboljši šahist prvenstva na prvi deski. Vrstni red: Koper 29, Kranj 25,5, Celje 255, Slovenj Gradec 24,5, Ljubljana 22, Trbovlje 19,5, Kranj 12,5, Hrastnik 12,5, Ponikve 11,5, Kamnik 8,5, Piran 5,5, Črnomelj 1,5 todke. PRVENSTVO KRANJA Kot vsako leto bo tudi letos člansko prvenstvo Kranja. Pred tem prvenstvom bo v prostorih ŠD Borec polfinal-no prvenstvo, na katerem imajo pravico nastopa vsi iz-venkategorniki ter tisti s tretjo in četrto kategorijo. Polfi-nale se bo začelo 17. okobra in bo trajalo nekaj tednov, odvisno od števila tekmovalcev. Zmagovalec in drugouvr-ščeni imata pravico nastopa v fTnaJnena tekmovanju, ki bo sledilo polfinalnemu. ŠAHISTKE, POZOR! Šahovska ekipa Kranja sodeluje letos v prvi slovenski ligi, v kateri sodeluje še sedem drugih slovenskih šahovskih ekip. Vsako ekipo sestavlja šest članov, dva mladinca in dve članici. Kranjska ekipa se je znašla v neprijetnem položaju, ker nima nobene šahisike. Zato vabijo vsa dekleta in žene, ki imajo veselje do šahovske igre, da se včlanijo v šahovski klub, kjer bodo svoje znanje lahko še dopolnile. Klub ima svoje prostore v Levstikovi ulici in je odprt vsak torek in petek od 17. do 20. ure. M. Gabrijelčič Mladinci Triglava razočarali V organizaciji košarkarskega kluba Triglav je bil preteklo nedeljo v Kranju v telovadnici osnovne šole Franceta Prešerna četrfinalni turnir za slovensko prvenstvo A skupine v košarki. Najavili smo, da bodo Triglavani z zanesljivo igro zagotovo prišli v polfinale. Toda krepko so razočarali, saj so izgubili obe tekmi proti Slovanu in Sta-djonu (oba Ljubljana). Rezultati: Triglav : Slovan 83:84 (38:40), Stadion : Triglav 70:62 (31:28), Slovan : Stadion 100:92 (48:46). Vrstni red: 1. Slovan, 2. Stadion, 3. Triglav. Na polfinalni turnir sta se uvrstili prvi dve moštvi. Sodnika Kolcndo (Skofja Loka in Bukovec (Medvode) sta zadovoljivo opravila svojo nalogo. -dh Kranj in SVIostec pripravSjeni Novi plastični 50-mctr-ski skakalnici v Kranju in Mostecu sta nared. V soboto in nedeljo bosta namreč doživeli svoj uradni krst. Na mednarodni skakalni tekmi se bo pomerilo nad 60 skakalcev iz Italije, ZRN, Avstrije, ČSSR in Jugoslavije. Zaradi tehničnih ovir pa so udeležbo odpovedali odlični madžarski skakalci. Prireditelja imata polne roke dela, skakalci pa na obeh napravah pridno tre- nirajo. Poleg Jugoslovanov novo plastiko v Mostecu preizkušajo tudi italijanski reprezentantje. Pokroviteljstvo nad kranjsko prireditvijo je prevzel predsednik skupščine občine Kranj Slavko Zalo-kar, medtem ko je v Mo-stecu pokrovitelj Ljubljanska banka. Ljubitelji skokov na Gorenjskem pa lahko vstopnice za kranjsko tekmo dobijo v pred-prodaji v turistični poslovalnici hotela Creina. -dh Jesenice: Partizan 12 : 2 V okviru priprav za start v letošnji I. zvezni ligi sta se na ledeni ploskvi pod Mcžak-lo pomerili ekipi Jesenic in beograjskega Partizana. Partizan je že nekaj dni — trenira ga bivši jeseniška in zvezni trener Ciril Klinar-Lilo — na treningu na Jesenicah. Kljub temu, da domači hokejisti niso zaigrali s polno močjo, so z lahkoto odpravili borbene goste. Gole za Jeseničane so dosegli: R. Smolej 2, F. Smolej 2, Hafner 2, Poljanšek, S. Košir, škrjanc, M. Jan, B. Jan in Eržen vsi po enega. V četrtek zvečer pa se bodo bivši državni prvaki pomerili z moštvom Medveščaka iz Zagreba. —bef Kranjska gora : mladinska reprezentanca SFRJ 7 : 5 V prijateljskem srečanju sta se v športni hali pod Me-žaklo pomerili Kranjska gora in mladinska reprezentanca SFRJ. V zanimivem in dokaj kvalitetnem srečanju so bili v prvi tretjini boljši reprezen- tantje, v preostalih dveh pa so pobudo prevzeli Kranjsko-gorei in zasluženo zmagali: Gole za Kranjsko goro so dosegli: Poljanšek 3, Cešnar 2, Pii ih in Šebjanič po 1. —bef OD NEDELJE DO NEDELJE - ODBOJKA — V II. zvezni ligi — zahod so odbojkarji Kamnika brez težav premagali ekipo čajevca. Jeseničani so morali prepustiti točki v igri z Borovom. V slovenski moški ligi so Blejčani v gosteh presenetili Trebnje, medtem ko je kroparski Plamen na domačem igrišču izgubil z Novim mestom. V ženski ligi so Jeseni-čanke brez boja dobile tekmo proti Brestanici. REZULTATI — MOŠKI: Kamnik : Cajevac 3:0, Borovo : Jesenice 3:1, Trebnje : Bled 0:3, Plamen : Novo mesto 0:3; ŽENSKE: Jesenice : Brestanica 3:0 b. b. PARI PRIHODNJEGA KOLA — MOŠKI: Maribor : Jesenice, Metalac : Kamnik, Bied : Bovec, Mežica : Plamen; ženske: Novo mesto : Jesenice. ROKOMET — Tržičani so v derbiju kola slavili spet uspeh, saj so premagali Izolo. V ženski ligi Simplex ni bil dorasel nasprotnik igralkam Alplesa, kranjske Save pa ni bilo na igrišče v Polje. REZULTATI - MOŠKI: Tržič : Izola 21:18 (9:9); ženske: Alples : Simplex 22:8 (13:3), Borec : Sava 10:0 b. b. PARI PRIHODNJEGA KOLA - MOŠKI: Ajdovščina : Tržič; ženske: Gorenje : Alples, Sava : Steklar. NAMIZNI TENIS — S prvim kolom se je začelo letošnje tekmovanje v I. zvezni namiznoteniški ligi za ženske. Igralke kranjskega Triglava so tokrat gostovale v Ljubljani, kjer so kar s 5:0 izgubile proti Olimpiji. V drugem kolu se bodo pomerile z Vojvodino. KOLESARSTVO — Na letošnji republiški dirki za gorsko prvenstvo je med Člani zmagal Odrcdovec Leček, medtem ko je član kranjske Save Žagar zasedel odlično tretje mesto, Hvasti pa je bil deveti. -dh in trt V. JUBILEJNI SEJEM OBRTI IN OPREME OD 14. DO 22. OKTOBRA G JLA S SREDA — 18. OKTOBRA 1972 Potrebe po novih vzgoj-no-varslvenih ustanovah v jeseniški občini niso naletele na gluha ušesa, saj so V zadnjih nekaj letih zgra. dili več novih vrtcev. Prav pred nedavnim so ga odprli na Plavžu, ostalim vzgojno-varstvenim ustanovam pa obljubljajo razširitev in adaptacijo. Tudi vrtcu na Savi, ki se imt nuje po znani borki Julki Pibernikovi in ki so ga ustanovili pred 25. leti. V petek, 13. oktobra, so se zbrali na skromni slovesnosti vsi sedanji in nekdanji člani kolektiva ter sterilni predstavniki družbenopolitičnega življenja v Občini. KATRCA KOPLAN, v vrtcu zaposlena že 24 let ln je 18 let vrtec tudi vodila: »Spominjam se še prvih skromnih začetkov v prostorih sedanje posebne šole. Podnevi in ponoči smo delali, delali z voljo in zanosom. Tedaj smo si morali tudi pridobiti zaupanje staršev, ki niso vedeli, kako bo varstvo vplivalo na njihove otroke. Leta 1961 je vrtec prevzela krajevna skupnost Sava in od tedaj dalje je iz ieta v leto večje zanimanje za varstvo predšolskih otrok. Pomembnost predšolske vzgoje narašča, obenem pa tudi razumevanje vseh dejavnikov v občini, ki se ukvarjajo z otroškim varstvom.« POLDKA KNEZ, v Vrtcu Julke Pibernik zaposlena 15 let: »Že dolgo vrsto let sem zaposlena v oddelku vrtca Podmežakljo. Mislim, da je skrb za rešitev problemov otroškega varstva v jeseniški občini v zadnjem času vedno bolj prisotna, saj vsako leto odpirajo nove vzgojno-varstvene ustanove. To pa je tudi potrebno, saj nenehno narašča zanimanje za otroško varstvo med starši, ki se zavedajo, koliko pomenita primerna predšolska vzgoja in varstvo za razvoj otroka.« IVANKA ONUŠIČ, v vrtcu zaposlena 23 let: »Najprej smo imeli v varstvu 40 otrok, zdaj smo jih sprejeli 180, iz Česar je razvidno, da so potrebe po otroškem varstvu vedno večje. Prostori našega vrtca postajajo pretesni, prav tako pa niso več funkcionalni, saj so v stari stanovanjski hiši. Prav gotovo smo veseli obljube, da nam bodo zgradili ob vrt cu nove prostore. Na Savi, ob bližini novih stanovanjskih hiš potrebe po otroškem varstvu nenehno naraščajo« D. Sedej ■'4 Csoreniska protestira ni sindikata begunjske bolnišnice. Protestno pismo, ki so ga poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve, pa so sprejeli tudi predsedniki' krajevnih organizacij SZDL, zbrani na seminarju V Bohinju. £ šovinistično in nacionalistično gonjo proti Slovencem na Koroškem so obsodili tudi v ŠKOFJI LOKI. Komite občinske konference ZKS je na ponedeljkovi seji sprejel pismo, ki so ga poslali zveznemu sekretariatu za zunanje zadeve z zahtevo, da ga posreduje ustreznim avstrijskim oblastem. $ TRžICANI so znašanje nad zamejskimi Slovenci na Koroškem obsodili na predavanju o položaju Slovencev onkraj meje, ki ga je imel pretekli četrtek predsednik komisije za mednarodne odnose pri republiški konferenci SZDL Jože Hartman. V pismu generalnemu konzula* tu republike Avstrije v Jugoslaviji poudarjajo, da so po* sebno ogorčeni zaradi tegai ker jc nacionalistično divjanje najhujše prav v krajih. * katerimi Ima tržiška občina in organizacije dobre pril* teljske odnose. Pripravil: J. Košnjek (Nadalj. s 1. str.) Q Na JESENICAH so zoper dogodke na Koroškem prvi protestirali dijaki in profesorji Gimnazije. Njihovo protestno noto, naslovljeno na avstrijski generalni konzulat v Ljubljani, je podil pisalo prek 1500 občanov. O nasilju nad slovensko manjšino je razpravljal tudi koordinacijski odbor za odnose z zamejstvom pri občinski konferenci SZDL. Mladinska organizacija pa bo organizirala danes tribuno mladih o položaju zamejskih Slovencev. £ V Kranju je bilo včeraj raj opoldne na Trgu revolucije veliko zborovanje, ki se ga je udeležilo več tisoč dijakov kranjskih srednjih šol in občanov. Zborovanje je organizirala občinska konferenca ZMS, pobudo zanj pa je dal mladinski aktiv Cimnazi-je kot odgovor na nedeljsko zborovanje Hehnatdiensta v Celovcu. Dijaki so udeležencem zborovanja delili protestno pismo, ki ga je prebral Neven šoič, ter besedilo 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki Rovori o pravici in položaju Slovencev na Koroškem. Množica je odšla nato na protestni pohod po mestu. *$ V RADOVLJICI je dogodke na Koroškem prva obravnavala komisija za odnose z zamejskimi Slovenci pri občinski konferenci SZDL. Preko republiške konference SZDL je zahtevala ukrepe naših zveznih organov, negodovanje nad koroškimi dogodki pa je posredovala tudi avstrijskemu generalnemu konzulatu v Ljubljani. Konzulat je včeraj že jjoročil, da je radovljiški protest posredoval avstrijski viadi. Svoje ogorčenje so izrazile tudi krajevne organizacije SZDL v Radovljici, na Bledu in na Brezjah, razen njih pa še borci za severno mejo, občinski sindikalni svet, Zveza mladine, sindikalne organizacije, ZKPO, begunjska bolnica Itd. Radovljičani bodo solidarnost z zamejskimi brati izkazali tudi z obiski na Koroškem. 35 kmečkih gospodinj iz radovljiške občine bo odšlo na Koroško obiskat napredne slovenske kmetije, 22. oktobra pa bodo v Glo-bašnico v Podjuni odšli radovljiški pevci, folklorna skupina iz Gorij, recitatorji Delavske univerze in Gorenjski kvintet. Pridružili se jim bodo Še mladinci Verige in čla- Na letošnji krvodajalski proslavi v Kranju, ki jo je organiziral občinskt odbor Rdečega Kranj, je prejelo značke 450 krvodajalcev, priznanja za delo pa 12 krajevnih organizacij v občini. — Foto: F. Perdan Proslava RK Krank križ« Na sobotni osrednji proslavi v počastitev krvodajalcev kranjske občine so se lepo in srčno zahvalili vsem, ki so in še bodo darovali najdražje — kri. Dr. Branko Stangel, predsednik občinskega odbora RK, je v svojem govoru pojasnil razvoj krvodajalstva v Sloveniji in v občini Kranj. Dejal je, da se je krvodajalstvo zelo razširilo, in to kljub pogojem, ki so jih postavili v začetku. Krvodajalstvo mora biti prostovoljno in anonimno, to pomeni ne darovanje za sorodnika, svojca ali znanca, marveč za popolnoma neznano osebo. Načela te dejavnosti so pri nas zasnovana in so se uveljavila na izraziti morali visoke zavesti socialističnega humanizma. To je v svojem pozdravnem go voru dejal tudi predsednik občinske skupščine Slavko Zalokar, ki se je krvodajalcem zahvalil tudi v imenu občanov, deležnih darovane krvi. Šestim krvodajalcem, ki so prekoračili 25-kratno oddajo, je i/roči'1 velike lične plakete. Značke različnih vrst je prejelo še kakih 450 posameznikov za 5-, 10-, 15- in 20-krat-no oddajo krvi. Sodobna medicina od po-rodništva do najtežavnejših kirurških posegov se ^cC^ bolj izpopolnjuje, toda tek« tem je nujno potrebno ic . Če življenje - kri. KrvodWjj| ske vrste so se ob za ^ akciji povečale že na ve» pa je nad deset tisoč »»on-Na proslavi so dali sio^ na priznanja tudi dvanaj**g krajevnim organizacijam ^ za izredne uspehe te sti. *" JESENICE