¦¦.¦-¦¦¦;
Z.....i
Vseh živih dan.
J.
laz čutim danes vseh živih dan —
moje srce kipi in polje,
moja duša je zidane volje,
kot bila bi pila kraški teran.
Ne čujete? . . . Tam od mračnih lesov
vrši vihar, poln srditih gromov;
in izza megla zdajpazdaj vzplapola
krvavordeč plamen kot meč —
to dneva je novega žar!
O bratje, na pot, življenju nasprot!
Ne bojte se meča  krvavega!
Ta meč ni namerjen na zdravega,
na krepkega moža;
ta meč vihra črez grobove le,
požiga razpadle domove le;
kar je čilega, to obvelja.
O bratje, bratje —- prišel je čas!
O bratje, bratje — kako je v vas ?
So li njive vaše zorane ?
Zdaj zvezde ugodne vladajo,
zdaj  semena zlata padajo  —
so li njive vaše zorane ?
Otresite zaduhlih se sanj:
po bliskovo gre vseh živih dan;
kdor ga je zamudil, ves klic .zaman,
doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!
Oton Zupančič.
»Ljubljanski Zvon* 1. XX. 1900.                                                                                                      1