Stran 63.
Kmetijstvo.
Zdravilna vrednost sadja.
Lejp^oj^člj^kl jnahajajnilost pred strogimi o2mLjaioderaegarliigyenika, a ineiU te^spacia na prvem mestu sveže \s#dje, ka^.-par^3p-etapljeno. Kemična preiskava je sicer dokazala, da sočnato aadje_JUijia apbene sedilne vrednosti, ker razum malega odstotka sladorja ne obstoji iz nobene druge redilne snovi. Sladorja je v sadju le kakih 17 odstotkov. 2<ato jq& je delež vode v sadju zastopan^ jako bogato, ker večina vrst sadja obstaja iz 4 do 5 delov vode. V melonah  (angurijah)  nahajamo   95   odstotkov vode;
Stran 64
limone in jagode imajo po 90 odstotkov, breskve 88, marelice 86 in hruške 84 odstotkov vode, češplje in slive imajo vode 83 odstotkov, grozdje pa 80.
Iz teh številk pa se da v prvi vrsti posneti, da je sfedje^ najvažnejši faktor za utešenje žaie in igra v tem  pogledu vflžgio jedilna ulago.   Kdor j6  mnogo } sadja, onemu je  naravno treba manj  piti  in je  za > utešenje žeje jako priporočati uživanje večjih množin Lsadja, to pa radi tega, ker nudi sadje potrebno tekočino spojeno z jako  finim  ukusom.   Zaradi  tega je jako razumno, da si zlasti za vroči  poletni čas  pre-I skrbimo obilo sadne pijače.   Seveda je najbolje jesti \ sveže zrelo in sočnato sadje.
Ali uživanje sadja je še z nekega druzega stališča velikega pomena. Znano je, da mnogo uživanje sadja omejuje poželjenje^pojiživfipj" alfrnhflTnifr pij** Nadalje vzbuja uživanje^ga41a apetit in ROsp^ešujeL^pre-bavlienie. K temu je sok svežega sadja popolnoma brez vsakih bakterij in sadna kislina hrani v sebi tudi zmožnost, da zatre v človeškem telesu kali raznih boleznij.
O sadju je nadalje znano, da prežene škorbut, katerega tudi sovražniki so različne sadne kisline. Po večini so tem kislinam naravno primešane neke množine kalija, kar omogočuje, da ob uživanju sadja zadobi kri zadosti potrebne zdravilne kalijeve primesi ki odvaja iz celic razne kisline, ki so provzročiteljice nekaterih bolezni na pr. trganja po udih. Za to vrsto bolezni so pa najboljše breskve in marelice, ker ima to sadje najmanjše množine sladorja.
V, splošnem ^Lbpljšega_tešila za žejo, zlasti o vročem času, n^go je dobrjc^žSlo^^adje. kajti isto ne le hladi, marveč odvaja iz človeka tudi raznih nezdravih sokov, ki zlasti o vročini provzročajo mnogotere bolezni. O vročini se mnogi ljudje ne morejo vzdržati, da bi čezmerno ne pili, kar pa jim provzroča mnoge neprijetnosti. Ob uživanju sadja in ako tudi v večjih množinah, pa človek ne občuti nobenih zlih posledic, kajti sadje vpliva h kratku tudi blagodejno na organizem.
^         Ako bi ljudje pomislili, kako velike važnosti  je
X sveže zrelo sadje  za  človeka, skrbeli bi za to, da si <^kar najdalje prihranijo svež9 sadje.
V slučaju pa, da si svežega sadja ni mogoče ohraniti za daljšo dobo, pak je vender-le previdno, da se preskrbimo s posušenim sadjem in sadnimi kon-servami. Suho sadje kuhano je jednako zdrava in yadibalgLj[i[ača in nobena razumna gospodinja ne 9 bode opustila prilike, da napravi za svoj dom pri-¦ merno množino suhega sadja.