Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, LISA dol.	30
Poštno čekovni račun:	štev.	11234499
n	
	
{
m
Leto XXXVII. - Štev. 47 (1878)
Gorica - četrtek, 5. decembra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
0
Senatni komisiji za ustavna vprašanja,
Rim
Slovenski duhovniki tržaške, goriške in videmske škofije, zaskrbljeni za življenje svojega ljudstva, čutimo dolžnost, da se obrnemo do najvišjih državnih oblasti glede zakona o zaščiti slovenske manjšine v Italiji, ki se zdaj pripravlja.
K temu nas nagiba krščanska zavest, ki temelji na evangeliju in se izraža tudi na podlagi dokumentov II. vatikanskega koncila.
Odsev teh vrednot zasledimo tudi v italijanski ustavi, predvsem tam, kjer spodbuja in brani enake pravice vseh državljanov. Zato prosimo, da bi uresničili duha ustave tako, da bi čimprej odobrili zakon o zaščiti Slovencev v Italiji.
Poznamo težave, ki so doslej ovirale odobritev zakona. Vemo pa tudi, da nobena težava ne sme preprečiti pravne zaščite temeljnih človekovih pravic. Znano je namreč, da pravice posameznikov in skupnosti nikogar ne žalijo, nikomur ne prinašajo škode, temveč so izraz omike in mirnega sožitja. Vstava ne priznava privilegijev, temveč jamči za pravice, izraža vrednote in določa dolžnosti, ne da bi komu kaj odvzela.
Slovenski duhovniki prosimo, da dobijo tiste pravice, 'ki imajo poseben pomen za obstoj in razvoj slovenske narodnostne skupnosti, priznanje in jamstvo s posebnim zaščitnim zakonom.
Posebej želimo poudariti nekatere točke, ki so po našem mnenju pomembnejše.
1. Zakon naj prizna in zajamči spoštovanje slovenskih državljanov in njihovih kulturnih izrazov, predvsem jezika, ki je temeljni in značilni izraz njihove istovetnosti, in to ne samo v zasebnem krogu, temveč tudi v odnosu do javnih oblasti v vseh 35 občinah v deželi — v videmski, goriški in tržaški pokrajini —, kjer pač živijo Slovenci skupno z italijanskim prebivalstvom.
2. Za šolske ustanove prosimo, naj zaščitni zakon ne le potrdi dosedanja določila, ki zaenkrat veljajo le za šole s slovenskim učnim jezikom v tržaški in goriški pokrajini, temveč naj jih izboljša in izpopolni v smeri posebne avtonomije na deželni ravni in jih razširi še na videmsko pokrajino.
Glede Slovencev videmske pokrajine, ki so na kulturnem področju v neugodnem položaju, naj zakon predvideva, ob enakosti pravic s Slovenci tržaške in goriške pokrajine, tako uresničevanje določil na šolskem področju, da jim bo pomagalo k napredovanju s postopnim in homogenim razvojem.
3. Ohranitev slovenskega prebivalstva je povezana z ozemljem, z njegovim družbenim in gospodarskim razvojem in z nje-
Božična številka »Katol. glasa«
Izšla bo na osmih straneh čez dva tedna, tj. v četrtek 19. decembra. Vse dopisnike prosimo, naj nam svoje prispevke pošljejo do ponedeljka 16. t. m., voščila in oglase pa najkasneje do torka opoldne. Omenjena številka je tudi zadnja v tem letu.
V tednu božičnega praznika (sreda 25. dec.) naš list ne izide, pač pa redno po Novem letu v četrtek 2. januarja 1986. V lisk bo šla novoletna številka že na starega leta dan dopoldne, zato naj bodo vsi dopisi na uredništvu do ponedeljka 30. decembra zvečer.
Srebrni jubilej „Slovenika“
govo povezanostjo, zato smo mnenja, da predstavljajo veliko nevarnost za sam obstoj manjšine tako dosedanje načrtno razlaščanje zemljišč kot nekatere urbanistične izbire. Zakon naj predvideva omejitev takih postopkov in neposredno soodločanje prebivalstva pri urbanističnih izbirah.
4. Globoko smo prepričani, da kultura bistveno oblikuje istovetnost in resnični človekov družbeni ter verski napredek vsakega naroda. Zato pričakujemo, da bo zaščitni zakon upošteval in spodbujal možnosti za ohranitev in razvoj svojstvene kulture slovenske narodnostne skupnosti s primerno podporo ustanovam, organizacijam, družbenim občilom in drugim dejavnikom kulturnega razvoja.
Zaščitni zakon naj prinaša zaščito in finančno podporo vsem kulturnim ustanovam slovenske narodnostne skupnosti, brez neopravičenih prednosti, zapostavljanj ali izključevanj, kakor pač določa sama ustava, saj je tudi za Slovence v Italiji značilen ideološki pluralizem.
Ob koncu želimo, da bi zaščitni zakon za slovensko manjšino, ki že stoletja živi na področju Furlanije-Julijske krajine, omogočil dejavno sodelovanje, prijateljsko in mirno sožitje vseh prebivalcev in to v korist obeh narodov, ki živita na tem obmejnem prostoru, ob obojestranskem upoštevanju pravic in dolžnosti posameznikov in skupnosti.
Za slovenske duhovnike tržaške škofije:
msgr. Lojze Škerl, škofov vikar za Slovence; goriške škofije:
msgr. Oskar Simčič, škofov vikar za Slovence; videmske škofije:
msgr. Marino Oualizza, župnik videmske stolnice.
Trst, 21. novembra 1985
Pred 25 leti, 22. novembra 1960 je takratna Kongregacija za semenišča in univerze izdala odločbo o ustanovitvi slovenskega papeškega zavoda »Slovenik« v Rimu, pri čemer je bil imenovan za njegovega rektorja sedaj že pokojni p. Anton Prešeren SJ. Njegov sedež je bil na ulici dei Colli 8, prva študenta pa sta prišla iz Argentine. Kasneje, 4. januarja 1965, je postal msgr. dr. Maksimilijan Jezernik prorektor zavoda, prof. dr. Janez Vodopivec njegov namestnik, spiritualsko službo je prevzel dr. Vladimir Truhlar SJ, ekonomijo pa klaretinec p. Anton Legiša.
Novoustanovljeni zavod pa je bil spočetka brez lastne stavbe, tako da so morali njegovi igojenci gostovati po drugih hišah. Končno se je našla primerna stavba na cesti Appia Nuova 884 in bila ob navzočnosti slovenskih škofov 19. maja 1973 slovesno izročena svojemu namenu.
Sedanje vodstvo (rektor dr. M. Jezernik, podrektor dr. Jožko Pirc in dr. Janez Belej) je ob srebrnem jubileju ustanovitve zavoda priredilo slovesno praznovanje tega dogodka, ki je poteklo v dneh 28. in 29. novembra.
Proslav so se udeležili slovenski škofje A. Šuštar, J. Jenko, F. Kramberger in M. Pirih, 23 bivših gojencev zavoda in 7 sedanjih, od vodstva Marijinih sester (ki v hiši gospodinjijo) s. Božidara Goličnik in Agata Ulaga, dz Trsta škofov vikar dr. L. Škerl, iz Gorice dr. K. Humar in Jože Jurak, iz Ljubljane univ. prof. dr. Andrej Capuder z ženo, arhitekta (ki sta stavbo gradila in preuredila) Jože Kregar in Jože Brec. Pri mašah in na slavnostni akademiji je pel zbor Slovenika, na orglah pa je ves čas spremljal prof. Tone Potočnik.
SKOZ BRONASTA VRATA
Zavod je pred kratkim dobil nova bro-
Kongres Južnotirolske stranke
»Katoliški glas« v novem letu Kot vsi drugi listi, smo bili tudi mi prisiljeni, čeprav neradi, povišati naročnino in sicer od 26.000 na 28.000 lir; trezni proračun bi sicer zahteval vsoto vsaj 30.000 lir, pa smo se v zaupanju na velikodušnost podpornikov lista odločili za najmanjši možni povišek. Cena ene številke ostane zaenkrat 600 lir, trgovski oglasi in osmrtnice pa se povišajo od 350 na 400 lir za vsak milimeter višine v širini enega stolpca. Za inozemstvo ostane naročnina nespremenjena.
V soboto 30. novembra so z jubilejnim kongresom v Meranu proslavili štiridesetletnico Južnotirolske ljudske stranke (SVP - Siidtiroler Volkspartei), ki je glavna stranka nemške manjšine v Italiji. V kongresni dvorani zdravilišča (Kursaal) se je zbralo ogromno število delegatov in gostov, tudi iz Avstrije in Nemčije (zlasti Bavarske). Celotno prireditev je navdušeno spremljala meranska godba na pihala, ob vhodu pa so bili kot častna straža južnotirolski Schutzen (prostovolni strelci).
Glavni govor je imel voditelj južnotirolske stranke dr. Silvius Magnago, ki je obenem predsednik bocenske avtonomne pokrajine. V svojih izvajanjih je poudaril vodilne smernice stranke, ki se vsa povojna leta vztrajno bori za pravice južno-tirolskega prebivalstva. Magnago je tudi prikazal veliko dosežkov v tem nad desetletnem boju, in to na vseh področjih javnega življenja. Posebej je še podčrtal odločilno vlogo Avstrije, ki stalno pomaga nemški narodni skupnosti v Italiji. Prav tako je južnotirolski voditelj zahteval od rimske vlade, ki jo je tudi SVP podprla pri nedavnem glasovanju po krizi, da ugodno reši še ostala odprta vprašanja nemške manjšine.
Na programu so bili tudi pozdravi številnih gostov. Med njimi npr. tirolski deželni glavar Wallnofner, bivši predsednik bavarske vlade, predstavniki avstrijskih in zahodnonemških glavnih strank, senator Fontanari iz Tridenta ter predstavniki italijanskih vladnih strank. Pozdravil je tudi deželni tajnik Slovenske skupnosti Andrej Bratuž, ki se je kot gost udeležil jubilejnega kongresa. Poleg voščil južnotirolski stranki je tajnik SSk tudi omenil nekdanje politično sodelovanje Slovencev in iužnotirolskih Nemcev, ko so po prvi svetovni vojni s skupnimi listami nastopali za rimski parlament. Bratuž je tudi omenil sedanji boj slovenske manjšine v Italiji za dosego zaščitnega zakona in se obrnil do parlamentarne skupine SVP za kar se da trdno pomoč.
Kongres se je zaključil s podeljevanjem odličij dolgoletnim predstavnikom stranke in s petjem tirolske himne.
Papež o sinodi škofov
Ves teden je izredna sinoda škofov v Rimu nadaljevala s svojim delom. O tem je v nedeljskem opoldanskem nagovoru poročal zbrani množici tudi sv. oče. Dejal je, da je čutiti v vseh nastopih sinodalnih očetov ljubezen do Cerkve, popolno predanost njenemu poslanstvu in močno voljo dati še večjo veljavo temu, -kar nam je dal zadnji koncil. Pri tem je ponovil besede Janeza XXIII. ob naznanitvi tega izrednega dogodka: »Cerkev si želi utrditi svojo vero in se pregledati v svoji čudoviti enotnosti; nadalje čuti nujno željo dati večjo uspešnost svoji življenjski sili in pospeševati svetost svojih članov; nadalje oznanjati razodeto resnico in utrditi svoje strukture. Vse to naj bo dokaz, da je Cerkev vedno živa in mlada, ki čuti ritem svojega časa.« Papež Janez Pavel II. je tudi povedal, da se je v soboto 30. novembra posebno odposlanstvo katoliške Cerkve v Carigradu udeležilo svečanosti v čast sv. Andreja apostola, ki je zaščitnik bizantinske Cerkve.
nasta vrata, delo akad. kiparja Petra Črne-ta in inž. arh. Jožeta Kuharja, oba iz Ljubljane. Blagoslovljena so bila 22. novembra letos. Na njih je osem polj, kii predstavljajo: nastanek našega naroda; krst slovenskega ljudstva (sv. Ciril in Metod ter sv. Modest); slovenski buditelj škof A. M. Slomšek; ustvarjalci slovenske kulture Meško, Prešeren, Trubar in Cankar; veliki slovenski misijonarji Baraga, Kno-bleihair, Prekmurec Kerec in goriški Madon); rajni slovenski škofje prvi metropolit J. Pogačnik, goriški nadškof F. B. Sedej, nadškof A. Vovk in škof M. Držečnik; slovenski romarji, zbrani ob kupoli sv. Petra in kronanje brezjanske Marije Pomagaj (podoba je v kapeli Slovenika) z zadnjimi papeži Janezom XXIII., Pavlom VI. in Janezom Pavlom II.
ZAHVALNA SV. MAŠA
Praznovanje jubileja se je pričelo v sredo 27. novembra po večerji z rožnim vencem v kapeli v spomin na pokojne predstojnike, študente (dr. F. Prijatelj in dr. Š. Steiner) 'ter dobrotnike. Pobožnost je vodil mariborski škof Kramberger.
Naslednji dan je bila v zavodski dvorani ob 10. uri dopoldne zahvalna daritev v somaševanju, ki jo je vodil slovenski metropolit dr. Šuštar. V svojem govoru je jubilej postavil v okvir štirih pomembnih dogodkov: izredna sinoda škofov, 1100 let smrti sv. Metoda, Leto mladih in evharistično leto v Sloveniji. Zahvalo za 25 let zavoda je izrekel Bogu, sv. Cirilu in Metodu, svetniškima kandidatoma Baragu in Slomšku, živim in rajnim dobrotnikom: papežu Janezu XXIII. ter Pavlu VI., škofom Vovku, Držečniku in Pogačniku, p. Prešernu.
Nato ije poudaril potrebo po zavesti odgovornosti: vsa Cerkev, slovenska še posebej in naš narod gledata na gojence zavoda z zaupanjem in pričakovanjem, sodbo nad njimi pa bo izrekla zgodovina. Naj bi bila ugodna! Da bo zavod uspel v svojem poslanstvu, pa je treba uresničiti naslednje pogoje: biti zakoreninjen v Boga, Cerkev in narod, znati služiti, sprejemati in dajati.
Zahvalna pesem je ob zaključku svete maše kronala ta slavnostni zbor.
KONFERENCA Z LJUBLJANSKIM NADŠKOFOM
Takoj po zahvalni maši je nadškof A. Šuštar vse navzoče povabil na konferenco, na kateri je poročal o zadnji slovenski pokrajinski konferenci v Mariboru, kjer so bili sprejeti razni sklepi. Omenil je dedovanje teološkega sveta, kaj bi bilo pod teološkim vidikom bolj primerno za slovensko Cerkev in predloge, ki so jih naši škofje pripravili za sinodo, ki sedaj poteka v Rimu.
O sinodi in sadovih koncila je spregovoril tudi prof. dr. Janez Vodopivec; k besedi se je oglasilo več prisotnih, med njimi škof Janez Jenko, ki je dejal, da ostaja veliki problem, kako uveljaviti po župnijah pastoralne svete. Marsikje je zanje premajhna zavzetost, marsikje pa jih
pogojuje tudi strah pred družbo. Vsekakor je treba laikom posvetiti vso pozornost.
SLAVNOSTNO KOSILO
Prvi kristjani so svojo občestveno daritev nadaljevali z občestveno pojedino, »agape« imenovano. Naravno je bilo, da je to prišlo do izraza tudi to pot.
Bila je izrečena vrsta pozdravov in voščil. Rektor dr. Jezernik je pozdravil med drugimi predstojnika šolskih bratov, •kjer so prvi gojenci zavoda našli svoj začasni dom, nadalje zastopnika nemškega zavoda »Teutonicum« in hrvaškega zavoda sv. Hieronima. Posebej je bilo poudarjeno zaslužno delo dr. Jošta Martelanca (sedaj župnika pri Sv. Petru v Ljubljani), ki je na željo pok. škofa Rožmana iz ZDA prišel v Rim in tu kot podrektor prva leta opravil izredno pomembno delo pri rasti zavoda. Ne moremo iti tudi mimo časnikarja Caccama, velikega prijatelja te ustanove, poročenega s Slovenko. Doma s Sicilije je čudovito doživeto s svojim žametnim glasom brezhibno zapel tri kitice »Gor čez dzaro«. Pri njem naj bi se ob naši vzhodni meji učili odprtosti in širine vsi, ki se zgrozijo, ko slišijo na uradnih proslavah ali nastopih slovensko besedo!
JUBILEJNA AKADEMIJA
Kmalu potem so se vsi prisotni zbrali v dvorani, kjer se je ob 4. uri popoldne pričela slavnostna akademija. Posamezne točke je povezoval zavodski gojenec Ivan Štuhec, že poznan po svojem predavanju na letošnji »Dragi«.
Za uvod je zbor zapel »Slovenec sem« in s tem nakazal poslanstvo te ustanove. O zgodovini in poslanstvu Slovenika je spregovoril rektor dr. Jezernik. V naslednjih številkah našega lista bomo o tej zgodovini podrobneje poročali.
Številna voščila, ki so v zadnjih dneh prišla na vodstvo zavoda je prebral podrektor dr. Pirc. Naj jih naštejemo: sv. oče po kardinalu Casaroliju z blagoslovom; Kongregacija za versko vzgojo; general je-(nadaljevanje na 2. strani)
Žena od Saharova v Italiii
Jelena Bonner, žena sovjetskega fizika in oporečnika Saharova je v ponedeljek 2. decembra prispela z letalom v Milan in nato nadaljevala pot v Rim. V Italiji sta jo pričakala otroka Aljoša in Tatjana, ki živita v Bostonu (ZDA). V Italiji bo Bon-nerjeva ostala en teden in si dala pregledati oči, nato pa bo šla v Sev. Ameriko, da se tam zdravi na srcu. Zaman so se časnikarji prizadevali, da bi dobili od nje kako izjavo. Saj je morala, preden je dobila potni list, obljubiti, da bo v tujini molčala. Sama je dejala, da se želi vrniti k svojemu možu, ki živi že več let v pregnanstvu v mestu Gorki. Vsaka sovjetskemu režimu neljuba izjava bi ji ta povratek preprečila. Tako Moskva tudi po srečanju Reagan-Gorbačov ostaja zvesta teptanju človekovih pravic.
■ Italijanski orožniki so v Veroni aretirali 38-letnega jordanskega državljana Omarja Saadata Fataha, ki sebe označuje za kapetana Palestinske osvobodilne organizacije. V Italiji se je že dalj časa mudil v kraju Castelnuovo, kjer živi njegova svakinja Fulvia Boni. V njenem stanovanju so orožniki našli kar celo skladišče orožja: 20 kg razstreliva, 80 m vžigalne vrvice, strelno orožje in municijo. Aretirani je priznal, da bi moral izvesti na Nizozemskem atentate zaper sirske objekte, a je bil po ugrabitvi ladje »A. Lauro« ta nalog preklican s strani palestinskega vodstva.
Papeški zavod »Slovenik« na Novi Apijskl cesti v Rimu
Ob 40-letnici umora Narte ja Velikonja Nepozabni trenutki	» SLOV EI\IIK «
Sv. oče Janez Pavel II. med goriškimi semeniščniki, ki so se mu nedavno poklonili v Rimu. Z njimi je goriški nadškof p. Bommarco in rektor semenišča Armando Zorzin (ob svetem očetu). Pisec teh vrstic Mirko Pelicon je drugi od leve v zadnji vrsti
Ob raznih 40-letnicah ne smemo in ne moremo pozabiti ene najčistejših žrtev komunistične revolucije v Sloveniji, pisatelja NARTEJA VELIKONJE in se pokloniti njegovi junaški mučeniški smrti na dan Janeza Krstnika 25. junija 1945.
ŽIVLJENJSKA POT
Doživel jo je v 54. letu starosti, kajti rodil se je 8. junija 1891 v vasi Dol pri Otlici nad Vipavsko dolino. Po ljudski šoli v domači vasi je študiral v Gorici in po dokončani gimnaziji odšel na dunajsko univerzo, kjer je dokončal juridič-no fakulteto. V času dunajskega bivanja se je udejstvoval v katoliškem akademskem društvu »Danica«, bil urednik vseuči-llške revije Zora-Luč in v deklaracijskem letu mnogo občeval z dr. Krekom in dr. Korošcem. Obenem je opravljal vojaško službo (cenzor) in prav v času razpada Avstrije 1918 je končal pravne študije in takoj stopil v službo v novem ministrstvu v Beogradu, kjer je bil nekaj časa tajnik dr. Korošca. Nato je pristopil k banovinski upravi v Ljubljani.
Že upokojen kot banovinski svetnik v času Ljubljanske province, je postal predsednik Zimske pomoči, sodelavec pri raznih drugih dobrodelnih ustanovah, kot oče 13 otrok je vodil škofijsko organizacijo »Družina« in bil torej vsesplošno dobrodelni delavec.
IZREDEN ČUT ZA MORALNE VREDNOTE
Velikonjo je odlikoval izreden čut za presojo etičnih vrednot, tako pri posameznikih kot tudi v družbi. Tako etično gledanje je oblikoval tudi kot pisatelj, večinoma v Domu in svetu, v prvem času o mladinskih problemih (Otroci) in o socialni brezbrižnosti do tega vprašanja (Sirote), pozneje pa se je posvetil predvsem slikanju starčevskih usod, bolnišnice, hiralnice itd. Zlasti je to dobro poznal, ker je bil zadnjih 15 let prizadet, napol hrom in gluh ter bil stalno gost bolnišnic.
Glavno njegovo delo je bila vzorna mo-horska povest Višarska polena, v kateri obravnava zločin v družini. Kot pripovednik je bistveno sodeloval pri prerojenju slovenskega katoliškega leposlovja skupno z Izidorjem Cankarjem za uveljavitev nekega modernega načina, ki ga je sam imenoval kot realistični idealizem oz. idealistični realizem in je po zaslugi teh dveh leposlovcev Dom in svet postal vodilna leposlovna revija tistega časa.
NA STRANI KRISTUSOVE FRONTE
Leta 1937 je nadškof Jeglič govoril v Celju znani svoj zadnji govor v življenju, kjer je napovedal trčenje dveh front, Kristusove in Satanove, tudi pri nas, in je ta govor takoj zabeležil Velikonja in ga izdal pozneje v bibliofilski izdaji.
Zadnja njegova knjiga je bila Malikovanje zločina, ki je povzetek njegovih radijskih govorov o divjanju komunistične revolucije, ki so krščansko geslo »Bogu otroci, domovini sinovi, nikomur hlapci«, spremenili s svojimi zločini v nasprotje: »Bogu neizprosni sovražniki, domovini morilci, roparji in požigalci, komunističnih kriminalnih zločincev pa hlapci«, in konča: »s temi zločinci nimam nič skupaj, med menoj in njimi je samo smrt.«
Na to smrt je bil pripravljen in komunisti tudi. Obsodili so 24. junija 1945, na dan sv. Janeza Krstnika, Velikonjo na smrt in ga 25. junija ustrelili. Dr. Pirjevec. Ahac je pisal tedaj o obsodbi: »Z njim je obsojena na smrt tista lopovščina, ki je pod plaščem katoliške vere in z blagoslovom škofa... do viška stopnjevala vse jezuitsko hinavstvo in nesramnost Šušteršiča in Korošca. Mi vemo, da škof Rožman ni slučajno postal okupatorjev pomočnik. MI vemo, da so se že njegovi predniki in učitelji, Korošci in Natlačeni vezali s fašizmom.« Tako je jasno, da je Velikonja padel kot načelni nasprotnik komunizma, za sto let nazaj in nekaj po-kolenj naprej kot predstavnik vsega katoliškega gibanja.
VELIKONJEV ŽIVLJENJSKI PROGRAM
Ko je na dan obsodbe danes še živeča 90 let stara Velikonjeva žena urejala njegove zapiske, je našla listič, ki ga je priložila pismu na svojega starega strica p. dr. Antona Prešerna, slovenskega asistenta jezuitskega reda, 2. julija 1945, in ga tu objavljamo.
Listič mi je osebno izročil p. dr. Anton Prešeren v grobnici papežev pod velikim oltarjem vatikanske cerkve sv. Petra, ko smo imeli spomladi leta 1946 (datuma se ne spominjam točno) žalno bogoslužje za žrtve revolucije, in sem takoj nato poslal listič z mojim sestavkom o Velikonji uredniku taboriščne revije Svet in dom,
dr. Krivcu v taborišče Servigliano, ter je izšel že v junijski številki leta 1946 te ciklostilirane kulturne priloge Svobodne Slovenije. Žal, se je listič potem nekje izgubil. Po tej ciklostilirani izdaji sem ga priobčil vnovič v Zborniku Svobodne Slovenije za leto 1955 ob desetletnici njegove smrti. Listič se glasi:
»Jaz sem se Mu (Bogu) postavil v službo za dobre, vredne in potrebne ljudi. Naj pove, kaj hoče in naj pazi On, da ne bo nič zoper Njega. Če me je pahnilo nekam, ne da bi prosil, potem sem spoznal v tem božji namig; čemu bi rekli "namig Usode” in pri tem mislili, da smo zinili človeka vredno misel, ko pa je vse bolj pametno, da nekaj pripisujem pametnemu bitju kot golemu naključju. Tudi tega strahu sem ozdravljen, da ne bi upal stati na slavo pametnega bitja; zahvaljen bodi Bog za to veliko milost, da mi je dal spoznanje; prosim ga samo, naj mi da še moč, da bom mogel povsod in uspešno to spoznanje povedati, potem pa naj On določi čas, koliko časa želi, da to širim. Naj ne zgorim na grmadi kot Njegov nasprotnik; nimam pa nič proti, če zgorim na grmadi v Njegovi službi. Toda tega nisem vreden; tega — se bojim — da ne bom vreden; zato si s tem ne belim glave.«
Zena je pismu p. dr. Prešerna pripisala (kar zdaj priobčujem prvič): »Morda boš mislil, da je to literatura, bolj vem, da je bil to njegov program... Častitali so mi tiste dni k možu svetniku in mučencu.«
Dr. TINE DEBELJAK, Argentina
■ Enajst Kitajcev, namenjenih doseči Francijo, je ipri Solkanu iz Jugoslavije na skrivaj prišlo na italijansko ozemlje, kjer pa jih je policija hitro odkrila in poslala nazaj v Jugoslavijo. Med LR Kitajsko in našo sosedo ni potreben vstopni vizum, zato Kitajcem ni bilo težko priti do meje pri Solkanu.
■ Na Japonskem 'je po trditvah policije 23.000 levičarskih skrajnežev. Najibolj aktivni so člani »revolucionarnega jedra«, kakih pet tisoč oseb. Trenutno se zavzemajo zlasti za kmete, ki so jim vzeli zemljo za igradnjo novega letališča Arita. V petek 29. novembra so ti levičarji s skrbno izvedenimi akcijami uničili v Tokiu zelo komplicirane elektronske naprave, ki urejajo železniški promet. Zaradi tega je bilo blokiranih 3.274 vlakov, 13 milijonov delavcev tpa si je moralo pomagati z drugimi sredstvi, da so prišli na službena mesta. Znava se je pokazalo, kako občutljiva je sedanja tehnično visoko razvita družba za vsako najmanjšo motnjo.
V soboto 2. novemrba se je v okviru največje letne prireditve washingtonskih Slovencev pod okriljem Slovenske ženske zveze vršila v tem mestu proslava 90. rojstnega dne senatorja Franka Lausche-ta. Razen ob slovesnosti blagoslovitve Slovenske kapele v ameriškem narodnem svetišču leta 1971 se ni v VVashingtonu še nikoli zbralo toliko Slovencev kot za to priložnost.
Slavje je odprla predsednica washing-tonstke veje Slovenske ženske zveze Frida Mihelič. Poleg domačih gostov so bili tudi razni zunanji, večinoma slovenski univerzitetni profesorji iz ZDA in Evrope. Tako so prišli Aleš Lokar iz Trsta, Andrej Moritsch iz Dunaja, Peter Remec iz New Yorka, Toussaint Hočevar iz Nevv Orleansa, Bogdan Novak iz Toleda, Jože Velikonja iz Seatlea ter predsednica Društva za slovenska preučevanja Carole Rogel iz Co-lumbusa, Ohio.
Slavnostni govornik prof. Ciril Žebot je v kratkih obrisih očrtal edinstveno politično zgodovino slavljenca od leta 1934, ko je bil izvoljen za mestnega sodnika v Clevelandu. Tedaj se je začela nepretrgana vrsta izvolitev Franka Lauscheta na vedno višje javne položaje. Izvoljen je bil za župana svojega rojstnega mesta Clevelanda, nato pa petkrat po vrsti za guvernerja države Ohio. Svojo politično kariero je Frank Lausche kronal, ko je bil izvoljen v ameriški zvezni senat, v katerem je deloval do leta 1969. Ves čas je bil član uglednega senatnega odbora za zunanjo politiko.
Tudi poslej senator Lausche ni užival zasluženega pokoja, temveč je postal izredno delaven ameriški »starostni državnik«. Slavnostni govornik je omenil, da je v tem svojstvu Frank Lausche posredoval za vrsto pomembnih slovenskih zadev, o katerih piše prof. Žefoot v svoji najavljeni knjigi. Eno epizodo iz tega obdobja pa je omenil v govoru.
Sredi novenlbra je papež Janez Pavel II. razglasil tri nove blažene, med njimi Terezijo Gerhardinger, ustanoviteljico redovne družbe notredamk, ki imajo tudi v Gorici svoj vzgojni zavod. Vodstvo goriškega Malega semenišča je to priložnost izrabilo, da povede svoje gojence v Rim in jim tako približa srce krščanstva. Med njimi je bil tudi Mirko Pelicon, ki je svoje vtise izrazil v sledečih vrsticah.
Večina od nas je prvič doživela vožnjo Z letalom. Rim nas je sprejel v dežju, ki nas je zvesto spremljal, a tudi tak je bil poln lepote. Bivali smo v zavodu Ravasco, ki ga vodijo redovnice. Takoj po prihodu, v soboto 16. novembra, smo začeli z ogledom rimskih zanimivosti. Obiskali smo baziliki sv. Janeza v Lateranu in Marije Snežne ter Kalistove katakombe.
Naslednji dan, v nedeljo, smo prisostvovali slovesni papeževi maši ob koncele-braciji številnih škofov in duhovnikov. Mi smo stali zelo blizu papeža, da smo ves potek razglasitve lahko zbrano in nemoteno spremljali. Zame je bil najbolj ganljiv trenutek obreda mogočni aplavz v čast novim blaženim. Še isto popoldne smo si ogledali še druge rimske zanimivosti.
V ponedeljek 18. novembra smo sv. Evharistijo obhajali z našimi voditelji. Takoj za tem se nam je pridružil naš nadškof p. Bommarco. Z njim smo se udeležili papeške avdience v dvorani Nervi. Tam smo že imeli rezervirana mesta. Takoj po srečanju v dvorani smo šli v sosednji hodnik, kjer smo pričakali sv. očeta.
Ko je leta 1972 — v veliki meri po vztraljnem posredovanju senatorja Lauscheta — bilo ustanovljeno ameriško informacijsko središče v Ljubljani, je tedanji predsednik ZDA želel poslati v Slovenijo senatorja Franka Lauscheta, da bi v imenu ljudstva ZDA tam odprl novi ameriški center. Senator Lausche je zavidljivo vabilo odklonil, da si ne bi Slovenci njegove uradne prisotnosti v Ljubljani razlagali kot njegov pristanek nasilnemu režimu. Senator ni maral obiskati niti rojstnega kraja svojih staršev v Ribnici, dokler v Sloveniji ne bodo spoštovane in zavarovane pravice človeka in ne bo dano javno zadoščenje potomcem tisočerih žrtev, ki jim je povojni režim vzel njihova življenja brez sodnega postopka.
Slavljencu je v imenu Slovensike katoliške ednote čestital predsednik njenega washingtonskega (Baragovega) društva Ha-rold J. Paulin, prof. Aleš Lokar, član tržaškega mestnega sveta in urednik revije »Most« pa v imenu zamejskih Slovencev. Slovenci iz matične slovensike republike se niso mogli udeležiti proslave tega edinstvenega slovenskega devetdesetletnika, ker jim je vlada v Beogradu prepovedala udeležbo na sočasnem washingtonskem zborovanju mednarodnih slavistov in strokovnjakov za vzhodno Evropo.
Devetdesetletni slavljenec je pretresljivo orisal leta svoje mladosti, ko je v družinskem in prijateljskem okolju v slovenskem Clevelandu vsrkaval jezik, petje in vsestransko spoštovanje do slovenske narodne dediščine. Vtisa, ki ga je na zbrano mednarodno družbo v VVashingtonu napravil senatorjev govor, se ne da opisati.
Edinstveno slovensko slavje v VVashingtonu je zaključil pozdrav Vladimira Preglja iz Kongresne knjižnice v imenu Odbora za slovensko dediščino in kot vodje vvashingtonskih pevcev, ki so slavljencu zapeli Prešernovo Zdravico in koroško Gor čez izaro.
Ko je stopil k nam, se je pogovarjal najprej z g. nadškofom in rektorjem, potem pa pozdravil posamično vsakega izmed nas. Vprašal nas je po imenu, se nam zahvalil za darila (dve knjigi) in nam med drugim dejal: »Rastite v duhu., in tildi po številu!« Vsi smo bili skoro brez besed, presrečni in globoko ganjeni. Papež nam je podaril vsakemu rožni venec in se priporočil v molitev. Skoraj nisem mogel verjeti, da se pogovarjam z 264. naslednikom sv. Petra, 'ki ga pozna ves svet. Vsa zadrega pa je v hipu izginila, saj je bil tako prijateljski in prijazen. Za zaključek smo svoje srečanje z njim ovekovečili s skupinsko sliko, ki jo danes objavlja »Katoliški glas«.
Ko smo se vračali v Gorico, so se nam vse druge stvari, ki smo jih doživeli, zazdele nepomembne. Upam, da se je s tem srečanjem utrdil tudi naš bodoči poklic.
Laž na laž
Italijanski časnikar Lucio Lami se je vrnil iz Angole, kjer je prebil dva meseca. Kar ga je v tistem času najbolj vzne-voljilo, je bilo poslušanje poročil raznih zahodnoevropskih radijskih postaj. Vse se opirajo le na uradne vesti marksističnega režima, ki vlada v Angoli. Sprejemajo jih nekritično kot čisto resnico.
Tako pravi Lami: »Iz teh poročil sem zvedel, da so vladne čete ponovno zavzele mesto Mavingo, ki ga držijo protikomunistično nastrojene čete "Unita”, kar ni bilo res; da je voditelj "Unita” Savimbi s svojimi sodelavci zbežal v Južno Afriko, kar ni bilo res; da je do poraza vladnih čet pri Mavingi prišlo, ker so jih napadle južnoafriške čete, kar spet ni bilo res; da so angolske helikopterje sestrelili Južnoafričani, spet ne drži, ker jih je Zbilo Savimbijevo topništvo; da so most čez reko Zambezi pri kraju Carombo uničili južnoafriški vojaki, ko ga je dejansko minirala že pred dvema letoma vladna vojska.
Tudi ni res, da so Kubanci prišli v Angolo šele v poletju 1975, ko pa so se izkrcali že sedem mesecev prej na otoku Musulu nasproti prestolnice Luande, odkoder so izvedli ob pomoči portugalskih komunistov prevzem oblasti. Ni res, da je 1.500 sovjetskih državljanov samo v vlogi vojaških svetovalcev. Oni so ob vsakem višjem angolskem funkcionarju in ti se morajo njim pokoriti.
Tudi ni -res, da se želijo 'kubanski vojaki čimprej vrniti v svoje kraje. Starejšim je angolska vlada že podelila svoje državljanstvo s pravico, da si vzamejo v posest njim določena zemljišča. Ni tudi res, da pomagajo Kubanci in sovjetski svetovalci pri dvigu angolskega gospodarstva. Resnica je nasprotna: Rusi odnašajo vse, kar morejo, kovine, les, ribe. Ni res, da Južni Afriki iz Namibije ne preti nobena nevarnost, ko sta tam že dve brigadi pešcev in dve motorizirani enoti, opremljene s sovjetskim orožjem, ki ga dovažajo sovjetske in jugoslovanske ladje.
Italija je leta 1983 določila za Angolo 69 milijonov dolarjev kreditov in 20 milijonov v gotovini, za leto 1985 pa še dodatnih 12 milijonov. Obenem pošilja pomoč prebivalstvu, ki da ga je prizadela suša, ki je dejansko sploh ni bilo. Nevtralna Švica pošilja letala za urjenje, ki se v Angoli spremenijo v bombnike, Francija pa helikopterje.«
To so dejstva, ki pa jih zahodni tisk ne Objavlja. Zato jih je Sklenil objaviti omenjeni časnikar, ne zato, da bi prepričal javno mnenje, ki hoče biti varano, temveč da ostane resnica zapisana za bodoče rodove.
(nadaljevanje s 1. strani)
zuitskega reda p. Kolvenbach; papeški in-ternuncij, Beograd, škofje St. Lenič, J. Smej, Pevec (Cleveland, ZDA), Curti/s (Montana, ZDA - Slovenec-po materi), Kapella-ri (Celovec), Ambrožič (Kanada), nadškof Bommarco, Gorica in škof Bellomi, Trst; redovno vodstvo Consolate, Rim; delegat za slov. izseljence v Argentini msgr. Ore-har; dr. J. Zdešar iz Miinchna; Ludvik Rot iz Londona; slov. izseljenski duhovnik Grilc iz Venezuele; Milan Palčič, Ekvador; Jože Snoj iz Kalifornije; p. Jože Kokalj SJ v imenu slov. misijonarjev; nekdanje Marijine sestre v Sloveniku; Ljubka Šorli, Gorica; pevski zbor »Sv. Jernej« z Opčin.
Slavnostni govornik je bil univ. prof. na filozofski fakulteti v Ljubljani, pisatelj izvirnih knjig, romanist in velik poznavalec (tudi prevajalec) Danteja dr. Andrej Capuder. Težko je v .kratkih besedah povzeti njegove bogate in iskrive misli. V prvem delu je napravil poklon deželi, v kateri Slovenik gostuje, se ustavil ob Rimu, tem nenavadnem mestu, ki je Kristusovo evangeljsko sporočilo vklenil v državne strukture in tako povzročil vrsto zgodovinskih reakcij v svetu in v raisti božjega kraljestva; se posebej ustavil pri nenavadnem vitezu, nato menihu Joakimu de Fiore iz 12. stol., napol (Latinou, napol Grku, ki je razvil misel o treh stopinjah človeka: poročeni, duhovniki, menihi, bil od takratne Cerkve obsojen, ker ga je brala po črki, nato prešel na ugotovitev, da nam je bil dan svet v dediščino, pa smo svoje sinovstvo zlorabili.
Drugi del svojega razmišljanja je dr. Capuder posvetil Sloveniji. Omenil je mogočni evharistični kongres leta 1935 na ljubljanskem stadionu in sedanje stanje: Ljubljana je mesto herojev, grad nad njo pa se ne smehlja več: »Smo še narod ali brezoblična srenja?«, se je vprašal. »Le kakšne demone nam obeta tako poceni razkristjanjena dežela?« Slovenija je v tem stoletju doživela dva bistvena preobrata: leta 1918 narodnega, leta 1945 pa ideološkega. Kaj bi res se z njo zgodilo, če bi se bili leta 1944 Angloameričani izkrcali v Istri in Dalmaciji ali bi poleti istega leta nastavljeni peklenski stroj ubil Hitlerja? Tako pa so zmagali tisti, ki se niso predali statičnosti (mirovanju) kot takratni slovenski voditelji. »Moralo se je zgoditi, kar se je,« je ugotovil, a pribil, da gredo sedanji oblastniki isti usodi nasproti. Prihodnost vstaja iž preteklosti, politika je moralno vprašanje, narodni spravi se ne bo moč izogniti. Gremo novim razsežnostim naproti, smo Cerkev na pohodu, vrniti se moramo k virom razodetja, preiti iz statičnega stanja (neaktivnosti) v junaštvo spreobrnjenja.
Dolg in navdušen aplavz je pozdravil govornika ob zaključku. Pevci so nato zapeli »Koder je dobrota, tam ljubezen« (A. Mav), »Oj Triglav moj dom« (J. Aljaž). Besedo je potem povzel nadškof Šuštar, ki je naznanil, da so slovenski škofje, zbrani 19. novembra letos v Mariboru, sklenili podeliti odličje sv. Cirila in Metoda Sloveniku za njegov srebrni juibilej, z njim pa tudi bronasto plaketo. Oboje je nato izročil rektorju dr. Jezerniku, škof Kramberger pa je prebral utemeljitev tega priznanja. S sklepno besedo ljubljanskega nadškofa in mogočno »Marija skoz življenje« se je akademija zaključila.
PRI SV. PETRU V VATIKANU
Naslednji dan, v petek 29. novembra, so se vsi gostje zbrali v baziliki sv. Petra k jubilejni sv. maši, katero je vodil koprska škof-pomočnik M. Pirih, ki je sam izšel iz Slovenika. On je tudi pridigal in se ustavil pri Kristusovih besedah: »Peter, ali me ljubiš?« To vprašanje zastavlja tudi vsem, ki se oblikujejo v zavodu, pa tudi vsem drugim duhovnikom. Odgovor naj bi bil vedno poln velikodušnosti.
Seveda, enkrat v Vatikanu, ni smel manjkati obisk razstave v vatikanski knjižnici, bjer so razstavljeni najpomembnejši slovanski rokopisi in tiskane knjige v latinici, cirilici in glagolskih črkah, med njimi Brižinski spomeniki, Čedajski rokopis (odkril dr. A. Cracina) in »Cerkvena ordnunga« (odkril dr. Jože Markuža). Strokovno vodstvo je bilo v rokah dr. Vit-toria Perija, po starših Perica iz Brestovice na Krasu, na kar je dr. Peri zelo ponosen in mu je slovenski jezik od vseh slovanskih zato najbolj ljub. Obžaluje le, da se v njem ne more izražati.
Prehitro so minile ure bivanja v Sloveniku. S petimi litanijami in zahvalno pesmijo ter z evharističnim blagoslovom škola Janeza Jenka se je na večer 29. novembra večdnevno proslavljanje zaključilo, zavod pa je začel pot k svojemu zlatemu jubileju. Naj bi ga tudi dočakal!
-jk
90-letnica senatorja Lauscheta
netili neistili /tem i Trstu
Iz letošnje »Cecilijanke«: predsednik Zveze slovenske katoliške prosvete dr. Damjan Paulin (desno) pozdravlja skladatelja prof. Ubalda Vrabca (v sredi) ob njegovi osemdesetletnici. Šopek cvetja mu izroča prof. Franka Žgavec (na levi)
Letošnja zborovska revija, ki jo je priredila Zveza cerkvenih pevskih zborov v Trstu, je bila posvečena skladatelju in zborovodji Ubaldu Vrabcu, ki bo prihodnjega 11. decembra praznoval 80. rojstni dan.
Na reviji je nastopilo 15 zborov in sicer 8 mešanih, 4 ženski in 3 moški. V prvem delu revije so nastopili: Tržaški mešani zbor (Tomaž Simčič), ženski cerkveni zbor »Boljunec« (s. Karmen Koren), mešani cerkveni zibor iz Skednja (Dušan Jakomin), ženski zbor »Repentabor« (Tone Bedenčič), mešani zbor »Mačkolje« (Cveto Marc), dekliški Zbor »Devin« (Herman Antonič), mešani zbor iz Barkovelj »Milan Pertot« (Aleksandra Pertot) in mešani cerkveni zbor Novega sv. Antona (Edi Race), ki pa je nastopil samo v moški zasedbi.
Po krajšem odmoru se je razvrstilo še sedem zborov: Tržaški oktet (Janko Ban), mešani cerkveni Zbor iz Rojana (Humbert Mamolo), Dekliški zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj (Ljuba Smotlak), zbor »Fantje izpod Grmade« (Ivo Kralj), mešani cerkveni zbor iz Sv. Križa (Albin Venginella), mešani zbor »Skala« iz Gropade (Anastazija Purič) in mešani zbor »Sv. Jernej« z Opčin (Franc Pohajač).
Združeni pevski zbori so za sklep zapeli Vrabčevo »Zdravljico«, ki jo je dirigiral skladatelj sam in žel navdušeno ploskanje. Razveseljivo je, da se je pomnožilo število nastopajočih skupin. Presenetil je mešani zbor »Skala« iz Gropade«, ki se je obnovil šele pred pol leta in že kar pogumno nastopa. Šteje nad 50 pevcev.
Življenjsko delo jubilanta Ubalda Vrabca je orisal predsednik Zveze dr. Zorko Ha-rej. Zahvalil se mu je za ogromni doprinos slovenski glasbeni kulturi in še posebej za pomoč, ki jo nudi Zvezi cerkvenih pevskih aborov. Ubaldu Vrabcu je izrekel voščila tudi tržaški škof Bellomi, ki je pohvalil delo cerkvenih zborov in njihovih pevovodij. Zborom je zaželel vztrajnost in povezanost.
Zbore je napovedoval in predstavljal Gregor Pertot.	SZ
Nov pomožni škof v Banjaluki
V soboto 16. novembra je sv. oče imenoval dr. Franja Komarica za pomožnega škofa dr. Alfredu Pichlerju v Banjaluki.
Novi pomožni škof je bil dosedaj profesor na visoki bogoslovni šoli v Sarajevu za pastoralno bogoslovje in liturgijo. Star je komaj 39 let.
Čestitke
župnijska skupnost v Bazovici čestita skladatelju prof.
UBALDU VRABCU za 80-letnico življenja in mu vošči vse dobro za prihodnja leta, da bi lahko še nadaljeval z bogatenjem naše glasbene kulture.
KRATKE NOVICE
■ Konec preteklega tedna je predsednik italijanske republike Cossiga obiskal Na-poli, kjer se je zadržal tri dni. Med drugim si je ogledal obrat Ansaldo. Ob tej priložnosti je poudaril, da je treba ločiti med kamorističnimi krogi in večino prebivalstva, ki obsoja organizirano zločinstvo in ki je samo njegova prva žrtev. Navzočim časnikarjem je izjavil, da je svoboda tiska temelj vsake zdrave demokracije. V tem oziru je bolje, če je svobode preveč kot premalo. Iste misli je ponovil, ko je obiskal uredništvo neapeljskega dnevnika »II Mattino«. Enega njegovih sodelavcev, Giancarla Siamija, je pred meseci ubila kamora. Cossiga je smatral za primerno, da se sestane s svojci te žrtve.
■ Tudi Grčija se mora vedno bolj soočati s terorizmom, tako arabskim kot domačim. Arabskih teroristov kar mrgoli, saj goji socialistična Papandreujeva vlada velike simpatije do arabskih držav. Ni čuda, da so se ti že ponovno poslužili atenskega letališča za svoje temne namene. Znotraj države pa deluje tudi skrajno levičarska teroristična organizacija »17. november«. Ime je v zvezi z nastopom atenskih študentov zoper vojaški režim, ki je nato s študenti krvavo obračunal. Sprva so ti grški teroristi ubijali osebe, ki naj bi bile sodelovale z vojaško vlado; kasneje so prišli na vrsto Sevemoameričani in desničarski Grki, sedaj pa se znašajo zlasti nad policijo. Tako je pretekli teden zletelo v zrak policijsko vozilo. Več kot deset policistov je bilo ranjenih, dva se borita s smrtjo, eden pa je bil ubit.
Praznik Brezmadežne v Bregu
Mladi mladim je naslov srečanja predvsem .mladih, a tudi vseh vernih iz Brega pri Trstu, ki bo v nedeljo 8. decembra v dolinski župnijski cerkvi sv. Urha. To bo že tretje tovrstno srečanje v tej lepi in prostorni cerkvi, s kipom Brezmadežne na glavnem oltarju.
Kakor se je zgodilo že obakrat, tako bo tudi letos soudeležena pretežno mladina pri celotni pobožnosti in službi božji s prošnjami, prinašanjem darov in zlasti s petjem. Medtem ko je pri dosedanjih srečanjih bila pri petju zavzeta pretežno mačkolj anska mladina, se letošnja organizacija za petje razširi na skoraj vse vasi v Bregu. Ricmanje-Domjo, Boljunec, Dolina in Mafikolje pripravljajo šoloobvezno mladino, ki bo v enotnem zboru prepevala med mašo. Petje mladih se bo prepletalo med ljudsko petje, ki je zlasti primerno za tovrstna srečanja.
Svojim duhovnikom župnijske skupnosti v Bregu po svojih močeh pomagamo pri pripravah, da bo srečanje uspešno predvsem za versko vzgojo mladih, a tudi v veselje in splošno versko korist vseh, ki se bodo tega srečanja udeležili. - L. P.
Ugotovitve učiteljev dolinskega področja
Učitelji didaktičnega področja Dolina, zbrani na seji dne 2. novembra smo med proučevanjem uvoda k novim učnim načrtom za osnovne šole v Italiji prišli do sledečih ugotovitev:
1. učni načrt nikjer ne omenja svojske stvarnosti slovenskih šol; 2. specifičnega učnega načrta za šole s slovenskim učnim jezikom ni; 3. novi učni načrti so objavljeni le v italijanskem jeziku.
Glede na omenjena dejstva smo soglasno Sklenili, da uvod v nove učne načrte temeljito proučimo in da bomo z delom nadaljevali ter zaključili tečaj; da pisanega poročila ne bomo izročili pristojnim organom, dokler ne dobimo ustreznega slovenskega prevoda.
Istočasno se obračamo do oblasti, do šolskih organov, sindikata slovenske šole, političnih strank, da z vso zavzetostjo podprejo našo zahtevo po sestavi svojskega učnega načrta za šole s slovenskim učnim jezikom v najkrajšem času.
Dolina
Vprašanja in priporočila občinski upravi.
V petek 29. novembra je bila v Dolini seja občinskega sveta z dokaj obsežnim dnevnim redom, ki je poleg potrditve nad 40 sklepov odbora obsegal še odobritev finančnih prispevkov kulturnim in športnim društvom ter godbama na pihala (v enaki višini kot za leto 1984), najem posojila 186 milijonov lir za povečanje slačilnic pri občinski telovadnici še obširno poročilo župana o raznih zadevah ter vprašanja in priporočila svetovalcev.
Svetovalec PSI Klavdij Kofol je opozoril občinsko upravo na slabo stanje ceste med Domjem in Logom, Alojz Tul (SSk) pa na pereče vprašanje javnih prevozov v Mač-koljah in Prebenegu po zadnjih spremembah avtobusnih prog, zavoljo katerih so
njo šolo v Dolini in višje srednje šole v mestu. Župan je odgovoril, da bo ta problem rešen v prvi polovici decembra. Dalje je svetovalec SSk Sergij Mahnič posredoval upravi željo prosvetarjev od Dom-ja, da bi pregradila prostor .med skladiščem in stranišči v Socialnem centru, svetovalec Boris Gombač (SSk) pa na podrto mrežo pri občinskem športnem igrišču, ki ogroža reden potek tekem.
Na isti seji je občinski svet odobril redni letni prispevek iz občinsikega proračuna za popravila stavb, ki služijo verskim' potrebam in sicer v višini 1.200.000 lir.
Občni zbor sklada »Mitja Čuk«
V petek 22. novembra je bil v mali dvorani na Opčinah občni zbor sklada »Mitja Čuk«. Poleg članov sklada so bili prisotni tudi številni predstavniki raznih kulturnih, športnih in drugih društev, šolskih ustanov ter socialnih delavk. Marta Košuta je prebrala dve pismi, v katerih so čestitali skladu za nesebično delo. Nato so sledili pozdravi predstavnikov društev in ustanov.
Predsednica sklada Jelka Cvelbar je podala svoje poročilo. Orisala je začetek sklada, ki je nastal pred šestimi leti kot denarni sklad, nato pa ije osredotočil svojo dejavnost v moralno in materialno pomoč otrokom do 18. leta starosti, ki imajo oviran normalni razrvoj zaradi psihičnih, fizičnih ali socialnih prizadetosti.
Tajnica sklada Stanka Čuk je v svojem poročilu naštela številne pobude in prireditve, ki so prispevale k popularizaciji delovanja Sklada. (O teh prireditvah smo večkrat poročali tudi v Katoliškem glasu.)
Sergij Petaros je podal blagajniško poročilo, Dorica Filipčič pa je spregovorila o nadaljnjem programu sklada. Do sedaj je bil sklad namenjen samo otrokom s Tržaškega. Radi bi pa razširili svojo dejavnost tudi na goriško in videmsko pokrajino.
Sklad »Mitja Čuk« se zahvaljuje za pomoč vsem kulturnim, športnim in drugim organizacijam, šolnikom, učencem, dijakom, darovalcem in še posebej Hranilnici in posojilnici na Opčinah.
Devin-Nabrežina
Novi devinsko-nabrežinski župan Bojan Brezigar je prejšnji petek sprejel župnike iz devinsko-nabrežinske občine. Do srečanja je prišlo na pobudo župana, ki se je želel seznaniti s problemi dušnopastirske-ga dela v občini. Udeležili so se ga devinski dakan Ivan Kretič, nabrežiinski župnik Bogomil Brecelj, mavhinjski župnik dr. Jože Mailkuža in trije italijanski župniki v občini; šempolajski župnik Fr. Švara je bil nujno zadržan.
Župan Brezigar je uvodoma obrazložil program občinske uprave in se še zlasti zaustavil pri nekaterih vprašanjih, ki po-bliže zadevajo versko življenje v občini. Tako je bil govor o postopku za gradnjo novih cerkva v občini — med temi je tudi kapelica sv. Cirila in Metoda v Cerovljah, za katero je gradbena komisija že odobrila načrte — in o potrebi po popravilu obstoječih cerkva, še zlasti nabrežinske, šempo-lajske in stare gotske cerkve v Štivanu. Župan je tudi seznanil goste s postopkom za razširitev pokopališč v Sesljanu in v Nabrežini ter dal zagotovilo, da bo v kratkem obnovljena kapelica na devinskem pokopališču, kjer so dela v teku. Končno je bilo govora o nekaterih vprašanjih s področja vzgoje in socialnega skrbstva v občini.
V zvezi z vsemi problemi je župan Brezigar izrazil pripravljenost, da občinska uprava stvarno sodeluje z župniki in da po svojih močeh pripomore k reševanju številnih problemov, s katerimi se morajo župniki soočati pri opravljanju svojega poslanstva. Ob koncu je župan še izrazil željo občinskega odbora, da bi go-riški nadškof Bommarco ob svojem prvem obisku v Nabrežini obiskal tudi občino in se srečal z novo občinsko upravo. ★
Število učencev v Beneški Sloveniji strahotno padlo
Zadnja številka mesečnika »Dom« prinaša pregled iz sedmih občin nadiških dolin, kako je padlo število učencev v 40 letih. V šolskem letu 1944/45 je bilo v teh občinah 37 aktivnih šol. V preteklem letu jih je bilo samo 13. Število se je znižalo za 24. Pred 40 leti je šole obiskovalo 2.139 učencev, v preteklem letu pa samo 339. Torej se je število zmanjšalo za 1.800. V šolskem letu 1944/45 je poučevalo 74 učiteljev in je vsak učitelj imel povprečno 29 učencev. Sedaj je 46 učiteljev in pride na posameznega učitelja 7 do 8 učencev. 33 je razrednih učiteljev, 13 učiteljev pa skrbi za dopolnilne dejavnosti.
Otilija Štrajn govori otrokom, staršem in vsem vaščanom na prireditvi 15-letnice otroškega zbora »Slovenski šopek« v Mačkoljah
prizadeti zlasti učenci, ki obiskujejo sred-
REMO DEVETAK
Pogled v našo polpreteklo zgodovino na Goriškem
Lista KDZ (SDZ) je 1. 1951 v Števerjanu nastopila z lipovo vejico, z grozdom in češnjami, v Sovodnjah s čebelo in v Doberdobu s plugom in naklom. DFS pa si je v Števerjanu izbrala za svoj znak trtov list z grozdom, v Sovodnjah kmeta z volom, ki orje zemljo in v Doberdobu hrastov list. Lista PCI, kominformovska, pa je imela tako v Sovodnjah kot v Doberdobu za znak stisk rok. In izidi teh volitev?
V Števerjanu je zmagala KDZ (SDZ). Prejela je 274 glasov, DFS pa 244. Ta si je zagotovila tri svetovalce Venceslava Šte-karja, Jožefa Koršiča in Franca Komica. Župan je bil najprej do leta 1953 Rudolf Maraž, potem je županske posle prevzel Ivan Ciglič, leto nato pa Hermenegild Podveršič. Prvi podžupan je bil Ivan Ciglič, odborniki pa Alojz Štekar, Herme-negild Podveršič in Jožef Maraž.
V Sovodnjah je prejela največ glasov (386) DFS, druga je bila KDZ (SDZ) s 355 glasovi, PCI je zbrala 133 glasov. V ožji orbor so prišli kot župan Jožef češčut,
Andrej Tomšič je postal podžupan, odborniki pa so bili Andrej Pipan, Ivan Gulin in Bogomil Devetak. Opozicijo so zastopali Peter Tomšič, Ambrož Petejan in Venceslav Černič.
V Doberdobu je zmagala KDZ (SDZ), ki si je priborila 265 glasov, DFS 239 in PCI 98. župansko mesto je prevzel Miroslav Ferletič, podžupan je postal Bruno Pahor, odborniki pa Alojz Frandolič, Evgen Ferfolja in Andrej žužič. Opozicijo so predstavljali Julijan Jelen, Alojz Peric in Jožef Jarz.
III.
Druge povojne občinske volitve so bile 16. dec. 1956. V gori omenjenih slovenskih občinah na Goriškem sta se to pot predstavili le dve listi, a z drugimi znaki kot prvič. Lista KDZ oz. SDZ ima za svoj znak lipovo vejico, medtem ko nastopi Lista Kominforma oz. PCI skupno s pristaši razpuščene politične grupacije DFSI pod novim imenom Lista občinske enotnosti (LOE). Ti skupni nastopi levičarsko opredeljenih Slovencev se na občinski ravni nadaljujejo vse do danes.
V Števerjanu se predstavi LOE z znakom trtinega lista, grozdom in lopato, v Sovodnjah in Doberdobu pa s pšeničnim klasom, nakovalom in tovarno. Tudi ti
znaki so še danes v veljavi. Rezultati teh volitev pa so bili:
V Števerjanu je zmagala SDZ, ki je prejela 229 glasov. Župan je postal Hermenegild Podveršič, podžupan Ciril Terpin, odborniki pa Alojz Hlede, Orlando Puš-nar in Ivan Koršič. Lista OE je zbrala 14 glasov manj in si zagotovila tri svetovalce: Venceslava Štekarja, Jožefa Humarja ter Cirila Klanjščka.
V Sovodnjah se je z razliko 24 glasov uveljavila lista OE. Zanjo je glasovalo 489 občanov, za lipovo vcjico pa 465. Vodstvo občine je prevzel Jožef češčut, Janko Cotič je postal podžupan, odborniki pa Salomon Tomšič, Andrej Tomšič in Andrej Pipan. Za opozicijo (SDZ) so bili izvoljeni Karel Černič, Peter Tomšič in Niko Čev-dek.
V Doberdobu je OE slavila zmago s 413 glasovi, lista SDZ pa je zbrala 300 glasov. Andrej Jarz je postal župan, Viktor Vižintin podžupan, odborniki Jožef Pahor, Stanislav Lavrenčič in Rado Lakovič. Lista z lipovo vejico je poslala v občinski svet Miroslava Ferletiča, Antona Pahorja in Alojzija Frandoliča.
IV.
Na tretjih občinskih volitvah 28. maja
1961 se je v Števerjanu pojavila poleg tistih iz leta 1956 še lista barona For-mentinija, ki se je zavzemal, naj se Šte-verjan vključi v goriško občino. Za listo je bilo oddanih 93 glasov. Zmagala pa je ponovno KDZ (SDZ) z 225 glasovi, OE pa je zaradi tretje liste padla na 118 glasov. Za župana je bil ponovno potrjen Hermenegild Podveršič, kot podžupan pa se pojavi kasnejši župan Stanislav Klanjšček, medtem ko so odborniki Ciril Terpin, Armando Skok in Alojz Hlede. OE zastopajo Venceslav Štekar, Albin Komic in Lucijan Vogrič.
V Sovodnjah je OE skokovito porasla in prejela 619 glasov, lista lipove vejice pa je pristala na 376 glasovih. Jožef češčut je ponovno zasedel županski stol, tudi podžupan je ostal isti: Janko Cotič, od-borniška mesta pa so pripadla Francu Pe-tejanu, Bogomilu Devetaku in Salomonu Tomšiču. Od opozicije so bili izvoljeni Karel Černič, Niko Čevdek in Ernest Devetak.
V Doberdobu je lista OE ohranila svoje prvo mesto. Zanjo je bilo oddanih 435 glasov, za SDZ pa 288. Jožef Jarz je ostal župan še naprej, Oliver Pahor je postal podžupan, odborniki pa Jožef Pahor, Jožef Gergolet in Jožef Ferfoglia, medtem
ko je opozicija imela za svoje zastopnike Alojza Frandoliča, Romana Lavrenčiča in Benita Ferletiča.
V.
četrte volitve so bile 13. junija 1965. V Števerjanu je že četrtič zmagala SDZ, ki je zbrala 258 glasov. Župan je postal Stanislav Klanjšček, podžupan Ciril Terpin, odborniki Hadrijan Corsi, Armando Skok in Alojz Hlede. Lista OE je osvojila 185 glasov in tri svetovalce: Venceslava Štekarja, Cirila Klanjščka in Jožefa Humarja.
V Sovodnjah je OE obdržala večino s 514 glasovi, SDZ pa je prejela 358 glasov. Spet je Jožef češčut postal župan, podžupan Janko Cotič, odborniki pa so bili Franc Petejan, Danilo Ožbot in Marcelino Devetak. Predstavniki Lipe so postali Mirko Hmeljak, Remo Devetak in Ernest Devetak.
V Doberdobu si je OE priborila 444 glasov. Znova je bil za župana izvoljen Andrej Janz, ob njem je bil Karlo Černič podžupan, odborniki Evgen Peric, Julko Gergolet in Jožef Pahor, svetovalci SDZ pa Benito Ferletič, Marija Ferletič in Alojz Frandolič.
(Drugič naprej)
ZDRUŽENJE CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV - GORICA priredi v nedeljo 8. decembra ob 16. uri v Katol. domu v Gorici
MALO CECILIJ ANKO
Nastopili bodo mladinski zbori iz mesta in okolice.
Koncert goriških mestnih zborov na čast sv. Cecilije na Travniku
V petek 29. novembra je 'bil v cerkvi sv. Ignacija na Travniku vsakoletni koncert na čast zavetnice petja sv. Cecilije. Pobuda leži na travniškem cerkvenem zboru, sodelujejo pa razni zbori mesta Gorice s primernim nabožnim programom.
Letos je nastopilo sedem zborov, med temi cerkveni mešani zbor iz Štandreža (M. Špacapan) in mešani zbor L. Bratuž, ki sta kar se da dostojno zastopala naš del goriškega mesta. Ob zaključku je nastopajoče pozdravil nadškof p. Bommarco, se jim zahvalil za požrtvovalnost in jim zaželel nadaljnjih uspehov.
Recital obetajoče pianistke
Silvia Zazzaro je pred leti čisto naključno postala gojenka goriške Glasbene matice, ker na italijanskem glasbenem zavodu ni bilo več prostora. Tu jo je glasbeno vzgajala prof. Helena Plesničar, ki je tdkoj v deklici zaslutila glasbeni talent. Pod njenim vodstvom je Silvia dobro napredovala, saj ji je Plesničarjeva posvetila vso Skrb in posredovala vse svoje strokovno znanje. Tik pred diplomo je mlada pianistka sledila še lekcijam znanega pedagoga Luigija Schiavona, nakar je diplomirala na konservatoriju v Castelfranču Venetu z odliko in pohvalo.
V četrtek 14. novembra se je predstavila goriški publiki s samostojnim koncertom in potrdila svojo prirojeno rnuzi-kalnost, pa še napredek v obvladanju tehnike ter precejšnjo zrelost v interpretaciji raznih del v programu, ki je bil vsestransko zahteven: Beethovnova sonata Appas-sionata, Lisztova skladba Les Jeux d’eau a la villa d’Este in Schumannov Camaval, sestavljen iz 24 glasbenih skic, kjer se je pianistka še najbolj izkazala, številno občinstvo je z zanimanjem sledilo koncertnimi večeru in dalo Silviji Zazzaro vse priznanje, ki si ga zasluži.
Mi smo pa hoteli dati s temi vrsticami priznanje tudi šoli in mentorju, saj je to tudi njun uspeh (kar je hote ali nehote izpadlo iz koncertnega lista in poroči! v drugih časopisih). - Sk
Števerjan
Srečanje članov župnijskega živega rožnega venca. V Števerjanu in na Jazbinah že nekaj let obstaja večja molitvena skupina, ki je povezana v župnijski živi rožni venec. Ustanovili smo jo z namenom, da bi združili v skupno molitev vse tiste, ki so dnevno pripravljeni zmoliti eno de-setko. To desetko menjamo vsake tri mesece, kakor tudi župnijski molitveni namen. Tedaj dobi vsak član posebno sporočilo z molitvenim namenom in njegovo desetko. Neobvezno so člani naše molitvene skupine prevzeli skrb, da se vsako prvo soboto v mesecu daruje maša za duhovne poklice. Tako je molitvena skupina vključena v slovensko in vesoljno Cerkev.
Na prvo adventno nedeljo 1. decembra smo imeli prvo skupno molitveno srečanje v števerjanski cerkvi. Molitveno uro pred Najsvetejšim so oblikovale mlajše članice tako, da so pivi del pustile prost. Tako smo v tišini pred Bogom posamično prosili zase in za druge. V drugem delu pa smo z molitvijo in prošnjami prinesli Bogu pred oltar vse naše težave in tegobe, s katerimi se srečujemo. Mašo, ki je bila ob treh popoldne, je daroval zlatomašnik g. Stanko Vrtovec. Z globokim razmišljanjem je vzpodbudil k češčenju Marije in ohranitvi lepe rožnovenske molitve. Močna udeležba je pokazala, da je pri nas še veliko zanimanja za molitev.
Ob čaju, ki je bil v Sedejevem domu, smo g. zlatomašniku še enkrat čestitali in se mu zahvalili, da se je odzval našemu vabilu. Naslednje molitveno srečanje bo enkrat v postu. Že danes vabimo nanj vse, ki čutijo potrebo po molitvi.
Sovodnje Občinska seja 28. novembra. Na začetku je župan Vid Primožič poročal o natečaju čistilk, ki sta se ga udeležili Gabrijela Florenin iz Gabrij in Lilijana Gregorič iz Štandreža ter o srečanju z arh. Codelio glede naravnega parka na Krasu.
Pri točki, ki se je nanašala na ureditev in vskladitev proračuna za leto 1985 in uporabo njegovega prebitka je podžupan Klemše seznanil svetovalce o zvišanju stroška pri graditvi omrežja za odplako na območju Rupe in Peči, ki je narasel od prvotne cene 470 na 30 milijonov več. Glavnino prebitkove vsote je svet razdelil že na prejšnji seji, tu pa velja omeniti,
da je bil iz tega ostanka odobren še pol-drug milijon kot prispevek za popravilo cerkvene strehe v Sovodnjah. Tudi je bil zvišan prispevek športnim društvom za en milijon lir, osem milijonov pa je šlo za zgraditev atletske steze pri osnovni šoli v Sovodnjah.
Podžupan je tudi nudil pojasnila o železniškem podvozu v bližini sovodenjslkega pokopališča. Glavni strošek pri tej gradnji je prevzelo vodstvo državnih železnic, ostala dela kot so stroški za razlastitev zemlje, asfaltiranje ceste, odtočna kanalizacija, pločniki, napeljava luči in podobno pa občinska uprava. Po zadnjih izračunih naj bi bili ti stroški 42 milijonov, za kar bo občina zaprosila Goriški sklad, županu pa je bila poverjena naloga, da podvzame potrebne korake.
Pred občinsko telovadnico je bilo zgrajeno umetniško obeležje. Stroški zanj so se od predvidenih 11.950.000 lir zvišali za
668.000 lir, o čemer je poročal odbornik Marjan Devetak. Soglasno je svet odobril letošnji prispevek športnima društvoma in sicer ŠD Sovodnje 2.600.000 (lani 2.200.000 in predlanskim 1.600.000) ter ŠZ Soča
1.400.000 (800.000 oz. 400.000) lir. Odobren je bil tudi nakup službenega vozila Fiat Panda za okrog 6.500.000 lir.
Ob odobritvi podaljšanja službene pogodbe Nerini Ulian Florenin, ki oskrbuje ostarele na domu, ji je svet zvišal tedenski delovni urnik od 25 na 30 ur. Svet je tudi pooblastil odbor, ki doslej ni imel pravice izplačati vsot, ki so presegle določeno številko brez predhodne odobritve sveta, da vnaprej glede javnih storitev lahko to sam stori.
V »raznem« pa je svetovalec SSk Jožko Maraž opozoril, da je v Rupi zaradi številnih žarnic, ki so pregorele že pred več meseci, ponekod razsvetljava postala zelo slabotna.
Sožalje
Versko občestvo v Laškem izraža sožalje svojcem pokojne Giitliane Frandolič Mi-niussi in obenem sporoča, da bo 2. februarja 1986 v Ronkah sv. maša za pokojno ob 11.30.
Duhovniški poklici na Hrvaškem
»Glas koncila« poroča, da se je v hrvaških škofijah povečalo zanimanje za duhovne poklice. V malem semenišču v Zagrebu je vpisanih 206 dijakov. Po letu 1975 se je zgodilo prvič, da je število preseglo dve sto. V Dubrovniku se je vpisalo v prvi razred 11 dijakov, v Splitu 14, v Zadru 21, v Skopju 7, v frančiškanski gimnaziji 25, pri salezijancih na Reki 8. Povsod se je v primeru z lanskim letom število zvišalo.
Šport
Olympia T. - Nuova P., Trst 3 : 1 (11:15, 15:12, 15:9, 15:9)
Po porazu v prejšnjem kolu proti štan-dreškemu Valu se je 01ympia Terpin hitro opomogla in prepričljivo premagala moštvo Nuova Pallavolo iz Trsta.
Po spodrsljaju v prvem setu so plavi v naslednjih zmagovitih setih pokazali tisto voljo do zmage, ki v prejšnji tekmi ni prišla na dan. Blok je bil tokrat odločilno pozitiven. V obrambi je blestel Dornik, medtem ko je kapetan Marko Cotič s svojo odlično igro dal zagona celotni ekipi in jo pripeljal do končne zmage.
V skupni lestvici zaseda 01ympia sedaj četrto mesto za ekipami Cus iz Trsta, Inter 1904 in Borom, ki je prva. V soboto čaka naše igralce težko gostovanje v Sa-cileju proti Libertasu, ki je lani nastopal v C1 ligi.
Za Olympio so nastopili: Cotič I., M. in Š.; Terpin D., A. in S.; Dornik, Košič in Špacapan. - Robert Cotič
ACM - Gorica vabi vse člane in prijatelje k maši v Zavod sv. Družine v ponedeljek
9. decembra ob 16. uri.
Na osnovni šoli v Jamljah bo v torek
10. decembra ob 19.30 predaval pediater in otroški psihiater dr. Ščuka o puberteti.
Kmetijska zadruga v Trstu odpre v soboto 7. decembra ob 15. uri oljarno na sedežu zadruge v tržaški industrijski coni, IH/a, Trasversale Est.
Breg pri Trstu. Župnijske skupnosti vabijo na srečanje »Mladi mladim« v Letu mladih v nedeljo 8. decembra ob .15. uri v Dolini v župnijski cerkvi in v mladinskem domu.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu, ul. Donizetti 3 bo v ponedeljek 9. decembra ob 20.30 predaval koroški pisatelj Janko Messner. Naslov predavanja: »Solidarnost ogroženih z ogroženimi«.
Slov. Vincencijeva konferenca - Trst vabi k maši za duhovne poklice in na duhovno obnovo v četrtek 12. decembra ob 16.30 v zavodu šolskih sester pri Sv. Ivanu, ul. delle Docce 34.
Radio Trst A bo oddajal v sredo 11. decembra ob 13.20 del pesmi letošnje Cecili-janke. Izvajali jih bodo zbori L. Bratuž in Soški oktet iz Gorice ter O. Župančič iz Štandreža.
OBVESTILA
Miklavževanje v Števerjanu bo v župnijskem domu »F. B. Sedej« v petek 6. decembra ob 20. uri. Vabi Župnijski pastoralni svet.
Ronke. Slovenski ženski zbor priredi v četrtek 5. decembra miklavževanje v spodnjih prostorih cerkve sv. Štefana v Rom-janu ob 19. uri.
DAROVI Za Katoliški glas: Anton Dodič, Rim 22.000; hči v spomin svojih staršev Franca in Cecilije Rues 50.000 lir.
Za zbor M. Filej: prijatelj iz Gorice 250.000 lir.
Za novo telovadnico v Gorici: Oskar Prinčič ob obletnici očetove smrti 30.000; ob prvi obletnici smrti Lojzeta Cigliča družina Mužič iz Števerjana 500.000 lir.
Za nakup novih orgel v Pevmi: člani zbora 400.000; N. N. 200.000; N. N. 102.000; Elda Grauner Nanut namesto cvetja na grob Stojana Čuka 50.000; družina Bojan Čuk in Vida Čuk v spomin istega 50.000; N. N. 50.000; sestre Miklus 50.000; N. N. 50.000; družina Rabarra 50.000; N.N.D. 50.000; Jerica in Marjan Sosol v spomin na Efrema Klanjščka 40.000; J. Š. 35.000; Ada in Walter Sosol 30.000; Dora Primožič 20.000; Nadja Sosol 20.000; Olga Bevčar; J. M. 20.000; L. F. 15.000; Anica Miklus 10.000; Marija Tomasone 10.000; Albina Furlan 10.000 lir.
V spomin na pok. Jožefa Semolič iz Gabrij, ki je 23. nov. umrl v Franciji, darujeta nečakinji Otilija in Jožica za lačne po svetu 10.000 lir.
Ob krstu Tatjane Devetak, Vrh 48 so mladi starši skupaj z ostalimi družinskimi člani darovali za elektrifikacijo zvonjenja v cerlkvi sv. Mihaela na Vrhu 100.000 lir.
V zahvalo za doseženi uspeh poklanja rojakinja Marcela Bole iz MeLbourna, Avstralija od izkupička pesniške zbirke za sklad Mitja Čuk 100.000, za cerkev na Opčinah pa 125.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Marija Milič v spomin moža Pepija 200.000; Francka Peršič v spomin na pok. Pepija Miliča 80.000; CPZ »Sv. Jernej« v spomin očeta Nerine Grego-Kralj 60.000; Lojzka Sosič 50.000; Daneu v spomin na Pepija Miliča 30.000; Slavka Ferlat 30.000; Danila Žerjal-Levstik namesto cvetja na grob Marije Živic 20.000; Marija Sosič v spomin na moža Ivana 20.000; Marija Milič-Škerlavaj v spomin na vaščana Pepija Miliča 20.000; Leopolda Vremec ob obletnici smrti očeta Antona in mame Marije 20.000; De Dominicis-Ruppelli v spomin na pokojne Desanti 20.000; Er-minija Kalc v spomin na Pepija Miliča 15.000; Onelija in Claudio Bradetich namesto cvetja na grob istega 10.000; Gina Sosič v spomin na pet žrtev prometne nesreče 10.000; Ivanka Malalan 10.000; Rafaela Škerlavaj 10.000; Mila Sosič 10.000; N. N. za ogrevanje cerkve 20.000; razni
79.000 lir.
Za cerkev na Pesku: v spomin Marije Živic: Olga Ražem 10.000 in Bartol 20.000. Za cerkveni zbor »Sv. Jernej«, Opčine:
druž. Marije Milič v spomin na moža in očeta Peipija 100.000; Francka Vremec ob prazniku sv. Cecilije 25.000; Francka Peršič v spomin na Mihelo Vremec 20.000; Minko Štoka v spomin na Pepija Žuljana
20.000 lir.
Za Skupnost Družina Opčine: Karlo Čok 50.000; Bianca in Adelfio Zini v spomin Matilde Faganelii 50.000; N. N. 50.000; druž. Cernecha 20.000; druž. Karlo in Francka Kalc v počastitev spomina Marije Živic
10.000 lir.
Za sklad »Mitja Čuk«: družina Simonič namesto cvetja na grob Marije Simonič 100.000; namesto cvetja na grob učitelja Branislava Lupinca so darovali učitelji didaktičnega ravnateljstva Opčine ter tajnica, ravnateljica in sluga openske šole
260.000, učenci lanskega 5/fo razr. OŠ »F. Bevk« 20.000, Nevja in Klavdija Žerjal
30.000, Slavko Sosič 20.000, Ivo in Vera Volpi 10.000 ter Mira in Danijel Zavadlal 10.000; ob smrti Josipa Žuljana je žena poklonila MPZ »Slavec«-200.000, od katerih je zbor temu skladu namenil 50.000; učenci nižje sred. šole v Sv. Križu pri Trstu v spomin na Denisovo mamo Bruno 50.000; Eda in Vinko Milič v spomin na Stanka Lupinca in Antona Hrovatina 40.000; druž. Susič v spomin na nono Fani in deda Kristana 30.000; druž. Doljak in Ivanka Lupine v spomin na bratranca Stanka in Branka Lupinca 25.000; Zofka z družino ob 11. obletnici smrti mame Marije 20.000; Hadrijan Cijak z družino v spomin na Ivanko Danieli vd. Pisani 20.000; druž. Grgič, Padriče (45) v spomin na Mirando Grgič 20.000; Dušan in Anamarija Kalc namesto cvetja na grob Josipa Jogana 15.000; Anica Slokar ob prerani smrti sestre Zofke 10.000; CPZ »Sv. Jernej«, Opčine v spomin na očeta Neve Žuljan-Bandelj 70.000.
Za Marijanišče na Opčinah: Marija Milič v spomin na moža Pepija 50.000 lir.
Za MPZ Vesela pomlad, Opčine: CPZ »Sv. Jernej«, Opčine v spomin na očeta Nerine Grego-Kralj 60.000; Marija Milič v spomin na moža Pepija 50.000 lir.
Za svetoivanski Marijin dom v Trstu: v sporhin na Marijo Živic Laura Parovel
10.000, nedeljska druščina v baru 11.000, N. N. 50.000 lir.
Ob drugi obletnici smrti dragega moža Alberta Cusina žena Darinka za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu 30.000 in za Katol. glas 5.000 lir.
Natalija Šturman vd. Vecchiet, Trst: za tisk. sklad Katoliškega glasa 50.000 in za cesto na Sv. goro 50.000 lir.
Za cerkev v Bazovici: v spomin Marije Živic: Marija in Ema Petračevi 40.000, Mah-nič-Smotlak 30.000, Justina VattajNegode
30.000, Sandra Močnik 30.000, Andrej in Sonja Renčelj 20.000, Marija Šemčeva
20.000, Marija in Dorica Mesarjevi 20.000, Mara Kenda 20.000, Vilma Leprimi 20.000, Ozbič iz Gropade 20.000, Zofka Križmančič 10.000; brat Silvester v spomin Lojzke Dolenec 50.000; Marta Požar 30.000; Magda Kralj v spomin mame Bernarde in Marije Živic 20.000 lir.
Za cerkev v Gropadi: v spomin Marije Živic: Marija Gojča-Natural 15.000, Kristina Šlenkonova 10.000, Marija Slanova
10.000 lir.
Za Slomškov dom v Bazovici: v spomin Marije Živic: Frida Valetič 50.000, pevski zbor pri Novem Sv. Antonu, Trst 50.000, Karlo Grgič, Padriče 20.000, Čač-Ražem
10.000 lir.
Za kapelo pri Domju: Viktorija Vascot-to, Trst 50.000; Mara, Trst 10.000; Amelija in Leopold Pangos, Trst v spomin na pok. prijatelja Perina Bernobi 15.000 lir.
Za cerkev v Ricmanjih: Marcela Vatovec, Ricmanje 20.00; Olga Demark, Ricmanje v spomin na pok. sestri 10.000; Marta Komar, Ricmanje v spomin na pok. starše
15.000 lir.
Za Sv. goro: N. N., Bazovica 100.000; N. N., Sovodnje 50.000; N. N., Opčine 30.000; za ureditev ceste do svetišča: Darko in Zinka v spomin na Marijo Živic 20.000; Jože Hlede, Podgora 100.000; N. N., Trst .
50.000 lir.
Vsem podpornikom našega lista Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
Halli Trsi A
Spored od 8. do 14. decembra 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Lov za ukradenimi milijoni«. Tretji del. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik.
14.10 Nediški zvon. 14.40 Sklop velikih pesnitev. Karl Hymek Macha: »Maj«. 15.25 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 Štirideset let slovenskih radijskih postaj v Trstu. 10.10 V. Bellini: Mesečnica (1. dej.). 11.40 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Moški zbor »A. Illersberg« iz Trsta. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški 'kotiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Hubert Bergant (orgle) in Anton Grčar (trobenta).
18.00 Kmetijski tednik.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 V. Belimi: Mesečnica (2. dej.). 11.30 Poljudno čtivo.
12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.10 Hubert Bergant (orgle) in Anton Grčar (trobenta). 18.00 B. Longhini: »Najdaljši dan«. Drama.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Cecilijanka 1985. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10'Proslava 40-letnice radia Trst A. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10,10 Koncert RAI iz Milana. 1,1.40 'Poljudno čtivo. '12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne pirezrimo.
16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Madžarski ženski zbor Vikar Bela« iz Kaposvara. 18.00 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10,10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestandk ob dvanajstih. 13.20 Mešani zbor »Consortium musieum« iz Ljubljane. 14.10 Povejmo v živo. 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Komorni zbor RTV Ljubljana. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Anketa . o mladinski brezposelnosti. 15.00 Otroški kotiček: »Skrito-odkrito«. 16.00 Diskografija Slovencev v Italiji. 17.00 Kulturna kronika. 17.00 Harfistka Jasna Cor-rado Merlak. 18.00 Sklop velikih 'pesnitev: Ivan Goran Kovačič: »Jama«.
DAROVI
Za Malo semenišče v Vipavi: N. N., Opčine 20.000 lir.
Za misijon p. Štanta: N. N., Opčine 20.000; za njegove gobavce hči v spomin svojih staršev Franca in Cecilije Rues 50.000 lir.
Za misijon p. Kosa: tri osebe z Opčin vsaka po 30.000 lir.
Za slovenske misijonarje: N. N., Rupa 200.000; N. N. 50.000 lir.
Za lačne po svetu: N. N., Rupa 20.000; N. N., Podgora 100.000; Ida Koshuta, Gorica 20.000; P. C., Podgora 22.000 lir.
Ob prvi obletnici smrti
ALOJZA CIGLIČA
se ga z ljubeznijo spominjajo
žena Silvana ter hčerki Lucija in Lidija
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katofiško tiskovno društvo
Ustanovljena leta 1910
vo
s*
tf°
Igrate iz vsega sveta
GORICA - Travnik, 25 - Tel. 84407