Nova Goriča — nedelja, 15. septembra — Proslave vstaje na Primorskem se je udeležilo nad 100.000 ljudi. Proslave so se udeležile tudi delegacije vseh socialističnih republik, ■ slovenske manjšine v Italiji in na Koroškem, delegacija italijaiiškega odporniškega gibanja in istrskih občin. Na slavnostni tribuni so bili najvišji predstavniki Slovenije ter predstavniki ljudske armade. Na zborovanju je bilo prebrano pismo tov. Tita udeležencem zborovanja. Slavnostni govor je imel član sveta federacije in član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj, iž katerega povzemamo nekaj misli. načelom,' za katere smo se borili v narodno-osvobodilni vojni za našo lastno svobodo in neodvisnost, smo po vojni vedno dajali in dajemo vso podporo sleheremu narodu, ki se bori ža svojo hvobodo in neodvisnost. To smo sto-(Nadaljevanje na 6. Strahi) Predsednik republike Josip Broz-Tito si je tako kot navadno vselej ogledal takoj po otvoritvi letošnji jesenski zagrebški velesejem. Na sliki vidimo generalnega direktorja ZP Iskra, tov. Vladimira Logarja, ki med drugimi spremlja predsednika Tita mimo Iskrinega razstavnega prostora »Kakorkoli so nam spomini m slavne dni našega boja in osvoboditve dragi in sveti,« je v začetku govora dejal Edvard Kardelj, »je naš glavni namen ponovno. izprb čati svojo zvestobo reyôlucio-naanim, osvobodilnim, socialističnim, humanističnim ' in.■ svobodoljubnim težnjam in smotrom, za katere smo se borili v. narodno-osvobodilni vojni ih v., socialistični--. revoluciji. Vstaja primorskega ljudstva,. ki. : sè je dejansko začela že 1941. in 1942. leta, je bila močan prispevek k osvobodilnemu ’ gibanju slovenskega in. vseh jugoslovanskih narodov. V tistih dneh se" je znova potrdila neunič- 1 ljivost naroda, ki je pripravljen boriti se za svoj obstanek in dati. za svojo, svobodo tar prihodnjost tudi največje žrtve. To spoznanje, izpričani) pri nas med drugo svetovno vojno, je bilo ponovno potrjeno tudi v številnih osvobodilnih gibanjih po tej vojni. .Tega nauka iz naše zgodovine in boja drugih narodov ne smemo pozabiti, zlasti pa ga ne smejo pozabiti mlade generacije, kajti' v svetu so še močne sile, ki poskušajo deliti svet na narode — gospodarje in narode,; — hlapce. Sadovi te setve, ki so jo viharji druge svetovne vojne posejali jugoslovanski in italijanski, partizani in antifašistični borci v skupnem boju, ¿se kažejo v rastočem prijateljstvu med : narodi Jugoslavije in italijanskim narodom. Pri krepitvi- tega sožitja imata velike zasluge italijanska naroda manj šina y Jugoslaviji in slovenska manjšina v Italiji,, za kar jima gre priznanje. Želimo, da bi se. taki prijateljski odnosi na obeh .straneh Jadranskega morja krepili in - razvijali še naprej. Temu bomo posvetili vso potrebno skrb. Zvesti svojim smotrom in Iz obrata »Keramični kondenzatorji« v Žužemberku Že minimalna investicijska sredstva bi zagotovila večjo proizvodnjo in odprla možnost za učinkovit izvoz @ Letošnji proizvodnji plan bodo izpolnili v oktobru © Za 11 °/i? povečana storilnost dela ® Kljub uspešnemu poslovanju skrb za prihodnost kolektiva ® Perspektiva obrata je zlasti v izvozni dejavnosti © polnili 79 % letnega proizvodnega plana. Tak poslovni rezultat obrata »Keramični kondenzatorji« je hkrati posledica letos dobre založenosti z naročili, prizadevanja delovnega kolektiva, prav tako pa tudi tega, da z reprodukcijskim, materialom, prav za prav. vse doslej niso imeli posebnih težav, če-1 prav bi ugodnejše finančno šthnje. iv podjetju gotovo pripomoglo do tega, da z uvoznim materialom sploh ne bi imeli nikakršnih problemov. Čij se tudi do konca leta potek nabav potrebnega reprodukcijskega materiala ne bo spremenil, oz. poslabšal, potem v obratu računajo, da bodo letošni proizvodni načrt do | konca leta presegli za okrog 30 °/o, kar bo nedvomno izreden uspeh, če upoštevamo okoliščine, v katerih delovni kolektiv svoje obveznosti izpolnjuje in o čemer bomo v nadaljevanju članka še Spregovorili. Kot že rečeno, proizvodnja v obratu »Keramični kondenzatorji« teče v glavnem ročno. Spričo vedno večjih na-: ročil nastajajo vse večje potrebe po modernizaciji prois- Med enega izmed najpri-zadevnejših delovnih kolektivov prav gotovo sodi delovni kolektiv obrata »Keramični kondenzatorji« tovarne elementov za elektroniko v Žužemberku. Že nekaj bežnih podatkov nam to ugotovitev potrdi, saj v letošnjem letu resda v Žužemberku delajo zelo uspešno. Proizvodna obveznost tega obrata v letošnjem letu znaša že 2,1 milijardi starih dinarjev,' kar je za prav za prav v celoti ročno izdelavo vsekakor dokaj obsežna in zahtevna naloga. Kljub temu potek letošnje proizvodnje kaže, da lahko že v oktobru pričakujemo izpolnitev letos- 1 njega proizvodnega načrta v celoti, saj' so že do konca avgusta ustvarili proizvodnjo v višini 1,9 milijarde, oz. iz- Praznik 25-letnica vstaje na Primorskem je izzvenel v mogočno manifestacijo miru med narodi (Dàljé na 6. strani) 25-letnica vstaje na Primorskem v raznovanje 21. SEPT. 1968 LETO VII. ŠTEV. 35. TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA — INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO, KRANJ Slavnostni govor je imel član sveta federacije in član predsedstva CK ZKJ Edvard Kardelj Spet odličen izvozni rezultat Izvozili smo v avgustu za nad milijon dolarjev Skupna seja predsedstva in izvršnega odbora SZDL Slovenije J Trenutek, ki zahteva budnost LJUBLJANA, 12. — Naši ljudje so enotno obsodili agresijo okupacije CSSR, podpirajo vodstvo in češkoslovaška naroda v njunem prizadevanju, da bi uresničila moskovski sporazum in vrnili ljudstvu te države svobodo socialistične akcije in s tem prispevali k popuščanju mednarodne zaostritve, ugotavlja predsedstvo in izvršni odbor SZDL Slovenije v sklepih, sprejetih na včerajšnji skupni seji. Na seji so obravnavali aktualni politični položaj in naloge Socialistične zveze. Soglasna obsodba agresije hkrati izraža neomajno voljo in odločnost slovenskih in jugoslovanskih delovnih ljudi, da z vsemi sredstvi, proti vsakomur, in ob vsakem času branijo suverenost domovine, njeno neodvisnost in samostojen notranji razvoj. Trdna odločenost za vseljudski odpor našega ljudstva in mednarodni položaj in ugled Jugoslavije opozarjata vsakega potencialnega agresorja, da pomeni ogrožanje suverenosti naše dežele skrajno tveganje z daleč segajočimi posledicami. Izjemni čas zahteva budnost tudi proti notranjim sovražnikom. Zaostriti je treba odnos proti vsakomur, ki bi v delo pri vseljudski obrambi skušal vnašati elemente panike, demoralizacije, nezaupanje v lastne moči in ki bi sejal nezaupanje v moč malih narodov in držav ter v njihovo učinkovitost v boju za svobodo in neodvisnost. Ko predsedstvo in izvršni odbor republiške konference SZDL Slovenije ugotavljata, da je dobro pripravljeno in oboroženo ljudstvo sposobno, da se na vsakem koraku upre agresorju, hkrati največje jamstvo in trdna prepreka tujim silam pri njihovih morebitnih avanturah, opozarjata v sklepih, da je treba polemiko s tujo propagando voditi načelno, poglobljeno, jasno in dostojanstveno, s silo argumentov, brez ekstremov in nervoznega reagiranja. Montaža aparatur v CAOP že teče VzMc temu, da velja mesec avgust za dopustniški mesec z običajno manjšo proizvodno in vzporedno izvozno de-javostjo, je bila izvozna realizacija v avgustu presenetljivo visoka. V celoti je podjetje izvozilo skupaj z deležem BAŽ (birojem za avtomatizacijo železnic) za 1,092.256 dolarjev izdelkov in s tem izpolnilo mesečni izvozni plan podjetja z 206 %. Še čisti izvoz je bil izreden, saj so ga tovarne skupno realizirale s 109 %. Pred kratkim je bil v Tovarni polprevodnikov Trbovlje sestanek mladinskega aktiva, kjer so bili navzoči mladinci seznanjeni z dogodki v ČSSR in z odmevi na resolucijo CK ZKJ. Sestanek je organiziral mladinski sekretariat v tesnem sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami v tovarni, sindikalno organizacijo in aktivom ZK, Sestanku so poleg vodilnih delavcev tovarne ih zastopnikov družbeno-političnih organizacij v tovarni, prisostvovali še sekretar občinskega komiteja ZMS tov. Andrej Železnik in član občinskega komiteta ZKS tov. Slavko Borštnar. Tov. Andrej Železnik je v obširnem in skrbno pripravljenem poročilu seznanil vse Tudi razdelitev po posameznih valutnih področjih prikazuje odlično vrednost izvoza. Tako smo poslali kar 83 % vrednosti izdelkov v zahodne države s konvertibilnimi valutami, 14% v države SEV in le 3 % v države drugega kliringa. Tako velik izvoz pa je bdi seveda povezan z večjim številom zaključkov in izvoznih pošiljk, izvozna operativa PSO je odposlala izdelke v Skupno 31 držav, od katerih so nekatere prvič nastopile kot navzoče z agresijo sil varšavskega pakta na CSSR, s posledicami takega dejanja in orisal zgodovinski razvoj dogodkov, tov. Slavko Borštnar pa je v nadaljevanju obrazložil odmeve na resolucijo CK ZKJ ter odgovarjal na vprašanja mladincev. Na sestanku je bila obsojena agresija na CSSR in dana vsa podpora oz. priznanja CK ZKJ, resoluciji in vsem članom ZK za tako odločen in enoten nastop ob dogodkih v CSSR. To je bil ponoven dokaz o pravilnosti in doslednosti politike ZKJ in njenega vodstva. Na osnovi take ugotovitve in zaupanja mladih v ZKJ je sekretariat mladinske organizacije v tovarni na tem sestanku predlagal za sprejem v članstvo ZK sedem mladinoev. J. F. kupci pri našem 'podjetju ali pa že dolgo niso ničesar kupile. Med drugimi: Etiopija, ZAR, Kambodža, Kuba, Gana, Libija m Holandska. . Največ so v avgustu nakupile pri ¡nas ZDA. Na drugem mestu je Nemška demokratična republika, nato pa: Zvezna • republika Nemčija, Italija in Anglija. Tem petim velikim kupcem slede z manjšimi vrednostmi: Romunija, Turčija, Liban, Avstrija, Madžarska, Švica in Grčija. Glede izvoza po posameznih organizacijah ZP je slika taka: organizacija izpolnitev v % Elektromehanska, Kranj 77 Kondenzatorji, Semič 79 Avtomatika, Pržain 70 Avtoelektrika; Nova Gorica 85 Elementi, Ljubljana 192 Elektromotorji, Železniki 110 Instrumenti,- Otoče 75 Aparati, Ljubljana 200 Polprevodniki, Trbovlje 176 Elektronika, Horjul 130 Usmerniki, Novo mesto 126 Sprejemniki, Sežana 100 RIZ, Zagreb 100 MIKRON, Prilep 100 ZZA, Ljubljana 100 BAŽ, Ljubljana 100 Posamezni izvozni regioni PSO so takole sodelovali pri izvozu v . avgustu redion izpolnitev v % AFRIKA 127 LATINSKA AMERIKA 34 AZIJA — AVSTRALIJA 244 SEVERNA EVROPA 231 SREDNJA EVROPA 133 JUŽNA EVROPA 451 SEV I 56 SEV II 78 SEV III 11 TURČIJA 74 ZDA 114 Od posameznih izdelkov, ki smo jih izvozili je bila najmočnejše udeležena grupacija elektronskih delov kot so releji, kondenzatorji, upori, magneti, feriti, potenciometri in polprevodniki. Velik delež pa so doprinesli še: elektromotorji električni števci, telefonski aparati in centrale, kinoprojektorji, električni aparati, ojačevalniki, brivniki idr. V osmih mesecih letošnjega leta smo izvozili skupno za 6,219.321 dolarjev izdelkov in izpolnili 68 % celotnega letnega plana ■ v katerem je vključen tudi delež BAŽ-PSO, ni pa upoštevan še dosedanji izvoz RIZ. Glede nato, da znaša celotni plan ZP 9,100.000 dolarjev smo kumulativno presegli izvoz za približno 2%. Z realizacijo izvoza v avgustu in v osmih mesecih letošnjega leta smo torej lahko zelo zadoivoljni. Marjan Kralj V tovarni TEN na Stegnah je dobil svoje poslov*? prostore naš Center za avtomatsko obdelavo podatkov — CAOP, v katerem so 29. avgusta začeli montažo aparatur. Prva faza, ki je bila. prav te dni dokončana, je obsegala montažo in kontrolo strojnega dela, takoimenovani »hard ware«, takoj pa se bo za tem začela druga faza, to je preiz- kušanje vseh vrst rutinskih programov in operacijskega sistema za magnetne trakove, diske in ostale periferne naprave. Prihodnjič bomo o rasti našega centra za avtomatsko obdelavo podatkov napisali še kaj več in objavili še nekatere posnetke instaliranih aparatur. Med drugimi visokimi gosti, ki so si ob otvoritvi jesenskega velesejma v Zagrebu ogledali bogato urejene razstavne n o-store, je bil tudi predsednik zveznega izvršnega sveta, tov. Mika špiljak. Na sliki: Tov. špiljak se zanima za razstavljeni svetlobni laser, ki ga je razstavil ZZA ■ 9 -,c H 'mmm mm t- g 8 ¡É / ■■■■ ■____ m tu ■gl i KB Dipl. ing. Stane črepinček z osciloskopom kontrolira logične enote računalnika 2100 iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiiimmi Sestanek mladinskega aktiva v tovarni polprevodnikov Trbovlje Za sprejem v Zvezo komunistov predlagajo 7 mladincev Iz tovarne električnih aparatov Pričakovan uspeh ni izostal Pomembni uspehi Iskre na področju vključevanja v mednarodno delitev dela Izpolnitev proizrodnega nažrta za mesec avgust 1968 je uresničila pričakovanja in potrdila ocene, ki smo jih podali že ob poročilu o uspehih v prejšnjem mesecu. Visoka prekoračitev mesečne obvez, nosti v primerjavi z dinamiko, saj je zabeležena z indeksom 124,97 % za celotno tovarno, je vplivala tudi na kumulativo, ki je bila konec meseca avgusta izpolnjena s 101,63 % in smo tako že dobili rahel naskok, ki nam bo predstavljal dobro startno osnovo za proizvodnjo v zadnjih mesečih tega leta. Ta uspeh je še toliko večji ob dejstvu, da je izpolnjen s 30 so le ti že drugi mesec »posojeni« drugi tovarni, zaradi predvidenega zmanjšanja proizvodnje bimetalnih relejev v drugem polletju. Po posameznih grupah izdelkov edino pri industrijskih elektronskih napravah niso izpolnili mesečne obveznosti. V tej grupi je preskrba z reprodukcijskim gradivom skoraj konstantno naj-slabša, pa tudi dolgi proizvodni cikli pri teh izdelkih pogostokrat onemogočajo uspešno realizacijo. To se odraža tudi v kumulativnem izpolnjevanju proizvodnega načrta v tej skupini, ki je prav tako najneugodnejša. proizvodnimi delavci manj, Indeksi realizacije po gru- kot je bilo to predvideno, saj pah so naslednji: Domače tržišče: Komulativa avg. 68 — Stikalni aparati 296,88% — — Industr. elektronske naprave 73,78% 87,28 % — Zaščitni releji, elementi avtomatike, sign. naprave 92,22% 130,47% — Rezervni deli in usluge 96,13% 123,75% — Skupaj domači trg 98,28% 124,97% Izvoz — skupaj 142,27 % 202,11 % Skupaj 101,63% 135,17% če isto realizacijo pogledamo še po obračunskih enotah, oz. po obratih, moramo ugotoviti, da je svoje naloge najuspešnejše opravil obrat na Savski cesti, ki je tudi v kumulativni realizaciji najboljši. Sledi miu obrat v Dobrepolju, ki je sicer v ku-mulativi še vedno nad 100%, vendar ima prav ta obrat 30 odsotnih proizvodnih delavcev zaradi pomanjkanja naročil za domače tržišče. Tako je delal izdelke pretežno za izvozna naročila, kjer pa dosegamo nižjo prodajno ceno, kot na domačem trgu. Ker ■ pa v poročilih obračunavamo dejansko doseženi finančni učinek in Ie-tega primerjamo v planiranem finančnem učinkom po dinamičnem načrtu, . je fizični obseg vsekakor še večji, kot pa ga prikazuje poročilo, ker velja pr©' tsem za dobrepoljski obra", kjer je bila proizvodnja v avgustu šega programa proizvodnja izboljšala. Pa posameznih obračunskih enotah so bili tako zabeleženi naslednji indeksi izpolnitve proizvodnega načrta v primerjavi z dinamiko in ¡ku-mtflativo po dinamičnem letnem načrtu: Obrat ’ Kumulativa avgust 1968 Savska 113,69% 168,88% Dobretpolje 101,27% 119,76% SVN-Stegne 84,8% 88,8 % Skupaj- 101,8 % 135,17% V poročilu moramo sicer znova poudariti, da je bila predvidena dinamika po načrtu v mesecih julij in avgust nižja od povprečja, ker je bila planirana kapaciteta v dopustniški sezoni nižja od povprečne. Zato nas uspeh ne sme uspavati in bomo morali napeti vse sile, da bomo v mesecu septembru 1968 ostali še vedno na pozitivnih mesečnih rezultatih, oz., da bo predvideni padec v Dobrepolju zaradi zmanjšanih naročil bimetalnih relejev in njihove proizvodnje čim manj vplivai na skupni rezultat. Zato bo morala predvsem enota SVN-Stegne napeti vse sile, da izboljša stanje v tem, da nadoknadi dosedanje izpade in tako pomaga obdržati ugodne rezultate kumulativne realizacije proizvodnje iz meseca avgusta. Nemala naloga stopi zato predvsem pred nabavno službo, da bo pravočasno oskrbe. Ia enoto s potrebnim reprodukcijskim materialom, predvsem pa, da bodo dobave sortirane in čimbolj prilagojene hitrim operativnim spremembam. To pomeni za na-bavriike vsekakor drugačen pristop k akciji, kot pa je bila doslej ustaljena praksa. Takšen pristop je sicer težji in bolj zahteven, toda vklju-čavanje v tržna načela gospo-darjeja bo iz dneva v dan postavljalo pred nas naloge, kjer bo človek poleg strokovnih sposobnosti moral pokazati vse iniciative, prilagodljivost in prodornost v svojih akcijah. — L — Ob razpravah v skupščini SR Slovenije Kulturi mesto pri delitvi sredstev Na seji odbora prosvetno kulturnega zbora za kulturne dejavnosti so se lotili dveh problemskih kompleksov, saj so imeli na dnevnem redu osnutek družbeno ekonomskih izhodišč za pripravo republiške bilance sredstev in obveznosti splošne porabe v letu 1969, v drugi točki pa organizacijske in gmotne probleme poklicnih gledališč v Sloveniji. v odnosu 1:3 v korist izvoza. ' Najmanj ugodni pa so re-'zultati mesečne in kumulativne izpolnitve proizvodnega načrta v obratu v Stegnah. Tu je struktura izdelkov zelo različna, proizvodnja zahteva dolge proizvodne, cikle in je tudi rij ena tehnologija dokaj zahtevna. Zato so serije izredno majhne, načrti - pa se zaradi prilagajanja strojegradnji, - kateri je namenjen pretežni del industrijskih elektronskih naprav, pogosto » malokdaj celo med proizvodnim procesom spreminjajo. Zato je tudi oskrba z 'gradivi in planska Zasedba kapacitet dokaj težavna in pogosto kljub prizadevnosti 'in ' aktivnosti posameznih služb skoraj onemogočena. Zato moramo biti tudi s takimi uspehi zadovoljni, čeprav to ne sme izključevati težnje, da bi se tudi v tem delu na- Točki dnevnega reda sta najbolj boleči in odprti v slovenskem kulturnem stanju. Pri obeh gre za prizadevanje za pravičen delež kulture v narodnem dohodku. Odbor je zelo pozitivno ocenil korak, da je lahko prvič dobil štiri mesece pred koncem .leta temeljni oris gmotnih možnosti za prihodnje leto. Zelo odločno se je odbor uprl predvidevanjem, naj bi kultura imela v prihodnjem letu manjši delež, kot je delež nekaterih drugih dejavnosti. Predvsem zato, ker je slovenska kultura v resni ekonomski krizi, ki načenja temelje kvalitetnega dela. To naj bi veljalo tudi za vzgojo in izobraževanje, ki je potrebno gmotne sanacije. V nasprotnem primeru kaj lahko pride do duhovnega osiro-mašenja, ki izpodjeda tla vsameku razumnemu delovanju. Gmotna kriza slovenskih gledališč ni odpravljena, še bolj se je zaostrila. Razen fronte, na kateri se že desetletja bijejo kulturni delavci za boljše in razumnejše financiranje gledališkega dela, so odprli tudi drugo, na kateri naj se uredijo razmere v lastnih vrstah. Konkretneje pomeni to celo vrsto natančno formuliranih predlogov, s katerimi je odbor nakazal reorganizacij ske prenose. Narekuje jih institucionalna kriza, značilna za današnji svet. Predlagali so med drugim, naj se Mestno gledališče in Mladinsko gledališče združita v interesu boljših delovnih možnosti im večjega umetniškega potenciala, ki bi ga združena umetniška zbora lahko predstavljala. Prezidava in razširitev Mestnega gledališča bi takšne možnosti lahko zagotovila. Na zadnjem zasedanju DS ZP so med drugim razpravljali tudi o srednjeročnem načrtu razvoja podjetja. Zanimiv in za Iskro zelo pomemben je prikazan takole: ISKRA je v zadnjih letih dosegla pomembne uspehe na področju vključevanja v mednarodno delitev dela. Primer- tudi izvoz, ki je bil v 6. točki java gibanja rasti fizičnega obsega proizvodnje in rasti izvoza od leta 1956—1970 daje naslednjo sliko: Leto Fizični obseg proizvodnje (v 000 N din) Verižni - indeks Izvoz V $ Verižni indeks 1960 156310 702.411 1961 197.710 126,5 755382 107,6 1962 237.790 120,3 1,091.113 144,4 1963 329.560 138,6 1,525.138 139,9 1964 ‘ 473.510 143,7 1,879.443 1233 1965 517.927 109,4 4,188.827 222,9 1966 635.118 122,6 6,171.908 1473 1967 663.363 104,4 8,315.104 134,7 1968 832.810 125,5 11,050.000 132,8 1969 960.700 115,4 13.720.000 1242 1970 1,085.400 113,0 17,010.000 123,9 Izvoz je rastel hitreje od fizičnega obsega. Po' petletnih obdobjih je poprečna rast fizičnega obsega proizvodnje iz izvoza naslednja: Obdobje Poprečna letna rast v % Fizični obseg Izvoz tističriih podatkov v zadnjih petih letih ter na osnovi analiz domačega trga, se da sklepati, da se bo pla^man naših izdelkov gibal ua domačem tržišču med 750,000.000 N din do 850,000.000, razliko pa bo treba izvoziti. v V % Valutno področje 1966 1970 1956—1960 24,0 50,0 1961—1965 27,0 55;o 1966—1970 14,3 28,0 Konvertibilno 50,1 50,0 Kliring 32,5 35,0 SEV 17,4 15,0 Da bi v letu 1970 dosegli planirani izvoz, bo treba še nadalje vlagati vsestranske napore. ■ Perspektivni plan predvideva leta 1970 proizvodnjo v višini 1,085.400.000 N din. Iz sta- Skupaj 100,0 100,0 Glede na dosedanjo usmerjenost izvoza na posamezna valutna področja, pričakujemo. da se tudi v bodoče ne bo bistveno spremenilo. Zgornji posnetek predstavlja hitri plsalnik v centru za avtomatsko obdelavo podatkov. Njegova zmogljivost je neverjetno velika — tisoč vrstic v eni minuti Tovarna električnih merilnih instrumentov Otoče Letošnja proizvodnja višja od lanske 8 - mesečna proizvodnja ZP Na 4. seji DS tovarne električnih ■ merilnih instrumentov Otoče, ki jo je vodil predsednik DS Emil Škrinjar, so razpravljali o poslovnem poročilu za prvo polletje in o predlogih »hišnega reda«. Na seji so manjkali štirje člani DS (3 opravičeni, 1 neopravičen), kot povabljeni pa so bili navzoči: direktor Albin Jensterle, šef spl. sektorja Viktor Tišler, šef fin. sektorja Niko Truhačev, šef proizvodnje Franc Šmid,. organizator Leon Mohorič in pravni referent Viktor Poličar. Poslovno poročilo za letošnje prvo polletje je tolmačil navzočim šef finančnega sektorja tov. Niko Truhačev, ki ja med drugim dejal: Proizvodnja v prvem polletju je bila' višja od lanske v istem obdobju. Letošnja je dosegla vrednost 9.345,276 N dinarjev, lanska pa je bila 8,990.000 din. Zanimiv pokazatelj je tudi produktivnost dela ha zaposlenega. Le-ta je bila lani zaradi manjšega števila zaposlenih višja od letošnje, dočim smo letos dosegli večji neto dohodek na zaposlenega. Tak uspeh smo dosegli zaradi znižanja materialnih stroškov, na katere lahko vpliva predvsem izbira izdelkov, izboljšanje tehnoloških postopkov idr. Poprečje osebnih dohodkov na zaposlenega se je letos dvignilo na 922 N din. Čeprav smo planirali 808 din poprečnega OD na zaposlenega, pa z zvišanjem nismo porušili delitvenega razmerja med skladi in osebnimi dohodki. Če vzamemo v poštev vsa obratna sredstva, kredite, neplačane dobavitelje, obresti, anuitete, zaloge., materiala, nedovršeno proizvodnjo ter . terjatve do kupcev — nam je za našo proizvodnjo vedno primanjkovalo obratnih sredstev. Prav zato je vsalko znižanje zalog zelo ugodno. Tudi koeficienti obračanja obratnih sredstev so zaradi zniševanja Zalog, kakor tudi zaradi ločenega prikazovanja zalog drobnega inventarja zadovoljivi. Iz dinamike nabave je poleg mesečnih nabav materiala razvidno, da so imeli tudi letos v začetku leta težave z uvoznimi materiali. Prodajo v letošnjem letu lahko smatramo za zelo ugodno, nasprotno pa so plačila kupcev pod planom. Obračun kaže, da smo dosegli delitev za osebne dohodke in sklade v razmerju 70:30 (planirano 76,8:23,2) s čemer smo ustvarili presežek OD. Predlagam, da ostanejo ta sredstva do konca leta nerazporejena in se koristijo kot obratna sredstva. S poslovnim poročilom so se navzoči strinjali, prav tako so tudi podprli predlog tov. Truhačeva. V razpravi po poročilu ni bilo povedano nič novega, pač pa so nekatere stvari bolj detajliraii. K poročilu in razpravi je delavski svet sprejel naslednji sklep: ® Delavski svet potrjuje poslovno poročilo za I. polletje letošnjega leta. Prvo poletje smo zaključili z ugodnimi poslovnimi rezultati, saj smo v pri- merjavi z istim obdobjem lanskega leta znižali materialne stroške, povečali osebne dohodke, izboljšali prodajo, obenem' pa smo dosegli boljše delitveno razmerje med 'OD in skladi v korist skladov (70:30) in s tem ustvarili ostanek dohodka. Delavski svet sklene, da ostanek dohodka v taki viši--ni ostane nerazporejen do konca leta, ker še ne vemo, kakšen bo naš poslovni uspeh v II. polletju in kakšno delitveno razmerje bomo lab--ko dosegli do konca leta. V 2. točki dnevnega reda je DS pregledal po posameznih členih predlog »hišnega reda« ter spreminjevalne predloge upravnega odbora. DS je v celoti sprejel te predloge, zato bo v naslednih dneh »hišni red« dan v razpravo članom kolektiva. H koncu, je tov. Pavlič načel. vprašanje varstva pri delu. Predvsem je nujno treba urediti zaščito pri nekaterih strojih, pripravah in orodjih oz. pri tistih, kjer je zaščita nezadostna in nepravilna. Direktor tov Jensterle je na to Vprašanje dejal, da je teh delovnih priprav toliko, da se trenutno ne more takoj zadostiti vsem varstvenim pogojem. Tudi DS tega problema ne bo mogel rešiti, 'zato je stvar strokovnih služb, predvsem pa tehnično-proiz-vodnega sektorja, da bo varstvo pri delu in zaščita de; lovnih priprav urejena tako, da bo zadoščalo predpisom. Ko je tov. Slabe poudaril, da bo treba čimprej izdelati okvirni plan proizvodnje za 1. kvartal v prihodnjem letu, je dobil takle odgovor: že v naslednjem tednu bo Sestanek - s prodajno-servisno organizacijo kjer se bomo skupno pomenili, za katere izdelke že lahko pripravimo potrebni material. Seveda pa bosta morali tovarna: in PSO prevzeti določeni rizik, ker v sedanjih pogojih, ko prehajamo na tržni koncept, ne bo moč planirati proizvodnje za pol leta naprej. Sklep DS je bil naslednji: DS priporoča gospodarskemu sektorju, da skupno s PSO čimprej pripravi okvirni plan proizvodnje za I. kvartal leta 1969. ABC Tovarna Plan v 000 N din Izpolnitev v 000 N din % Elektromehanika 158.122 158.727 100.4 111.4 84,9 Elementi 51.599 57.487 Avtomatika 39.375 33.434 Sprejemniki 25.703 16.878 Aparati 30.091 30.583 101,6 Avtoelektrika 74.577 70.927 95,1 Elektromotorji 15.015 16.030 106,8 Naprave 19.431 13.858 71,3 Elektronika 9.803 10.139 103,4 Kondenzatorji 29.146 23.563 80,8 Instrumenti 11.284 13.354 118,3 Polprevodniki 13.225 14.527 109,8 Usmerniki 5.697 5.401 94,8 RIZ (po integraciji) 25.815 23.166 89,7 Orodjarna 12187 840 65,3 Mikron 11.003 3.767 342 SKUPAJ TOVARNE 521.173 492.681 94,5 ZZA 26.801 28.234 105,3 PSO 9.454 8.931 94,5 BAŽ 1.000 1.536 153,6 SKUPAJ PODJETJE 558.428 531.382 952 RIZ (celoletno) 107.072 90.690 84,7 SKUPAJ PODJETJE 639.685 598.906 93,6 Nabavna dejavnost v avgustu Še vedno težave in zastoji z dobavami železnih polizdelkov Iz poročila Nabavne organizacije za mesec avgust je razvidno, da prevladujejo pri panogi železne metalurgije še Bivši borci iz tovarne »Aparati« obiskali Begunje in Drago Skupina 17 članov Zveze borcev NOV iz tovarne električnih aparatov je 7. . septembra z dvema kombijema obiskala Begunje na Gorenjskem in Drago. Nekateri med njimi so v času okupacije, sami preživljali težke dneve v zloglasni mučilnici in zaporih v Begunjah, pre-nekateri pa je na nemških plakatih zasledil ime tovariša, znanca, soborca, ki je tu končal svoje življenje, v odporu zoper fašistične nasilnike. Udeležencem tega izleta je bilo tesno pri srcu, ko so sledili besedam vodiča in v duhu podoživljali vse te grozote, ki jih je bilo prepolno v medvojnih Begunjah. Se tembolj so se zgrozili, ko jim je vodnica povedala, da po informacijah nekega avstrijskega obiskovalca Begunj, največji krvo-lok in zločinec, ki se je krvavo proslavil v Begunjah, še vedno živi v Avstriji in ga še doslej ni dosegla roka pravice. Borci te naše tovarne so se iz Begunj odpeljali še v Drago, kjer je spomenik številnim nacističnim žrtvam* ki so padle pod streli okrutnega okupatorja. K spomeniku so položili cvetje, nato pa so nadaljevali pot pod Roblek, kjer so na prijetni jasi priredili skromen piknik. Sodeč po izjavah udeležencev, so bili vsd zadovoljni z izletom v ta dva gorenjska kraja, ki sta s krvjo stotine rodoljubov in borcev za svobodo slovenskega naroda, zapisana v naši zgodovini. -J- vedrno velike težave in tudi zastoji. Tako jeseniška Železarna ne bo izdelala za nas hladno valjanih dinamo trakov in je bila NO prisiljena ta material naročiti iz Italije. Prve delne dobave za ELEKTROMOTORJE' in MÎKRON bodo. • pristale V,, 'skladišča v teh dneh. / Nepričakovanbtpdppved naročila je 'posla®' tudi' železarna iz Smedereva za, vse dobave dekapirane pločevine. Železarna to .spremembo opravičuje . zaradi - nezanesljivih dobav . iz češkoslovaške. Iz Smedereva so poslali hkrati-potrdilo, da ne morejo izdelati naročenega, tako da bo NO dekapirano pločevino za zadnje trimesečje uvozila-iz zahodnoevropskih držav. ; Tudi najsolidnejša železarna Ravne kašni z dobavami; 'Namesto 15. avgusta bodo prve pošiljse ploščatih jekel prispele šele te dni ■ v naše tovarne. Panoga neželeznih materi- j alov poroča, " da je specifikacije za zadnje trimesečje že odposlala dobaviteljem, čudno je le, da je naročenih nad 200 ton teh materialov več kot je običajno za zadnje trimesečje. V prijavah pa niso upoštevani silumini in druge surovine, marveč le končni izdelki. Dobavitelji so opozorili NO, da bodo zahtevali okvirne prijave za naslednje leto if do novembra in ne bodo pristali na bistvena povečanja med letom, ker hočejo dokončno urediti planirano proizvodnjo za domači trg in lZ' voz. NO že sedaj opozarja organizacije na pravočasno planiranje in sestavo^ okvirnih potreb za naslednje leto. . Panoga izdelkov elektroindustrije je sklepala v avgustu pogodbe za dobavo elek-(Dalje na 8. strani) Kreditna prodaja v naših industrijskih prodajalnah Danes: električno ročno orodje 5 ELEKTRIČNI ROČNI VRTALNI STROJ EVS-06/IIa lahko vrta v jeklo do 8 mm, v trd les do 12 mm. Moč stroja 210 W, teža 1,7 kp, vrtaCna glava 8 mm s ključem. Ena hitrost, dvojna izolacija. (Se y proizvodnji) Cena: 304,80 N din. 'ELEKTRIČNI ROČNI VRTALNI STROJ EVS-06/II ra--bi-ža vrtanje v vseh položajih in praktično v vsak ma-: terial. EVS-06/II , je dovolj mdčan, da lahko z njim nepretrgoma vrtate v „ jeklo 6him, v les in podobne mehkejše materiale do 10 mm 0. Standardni ■ pribor: ■ vrtalna glava 6 mm s ključem, 3 m priključnega kabla z vtičem. Teža: 1,7 kg. Priključna napetost 220 V, 50 Hz Cena: 276,00 j ELEKTRIČNI ROČNI VRTALNI STROJ EVS-08/IIa — Vrtanje v jeklo'do 10 mm in v trdi les do 20 mm 0. Dve'hitrosti — omrežni pri- ključek 220 V 50 Hz — Teža: 2 kg. (še v proizvodnji) Cena: 612,00 ELEKTRIČNI ROČNI VRTALNI STROJ EVS-10 lahko uporabljate kot ročni .vrtalni stroj če ga pritrdite na odgovarjajoče stojalo pa kot namizni vrtalni stroj. Vrtalna zmogljivost v jeklo 10 mm,-v trd les pa 20.mm 0: Z EVS-10 lahko tudi vrtate tudi pod kotom 45'°:‘ Priključna napetost 220 V, na posebno zahtevo izdelamo vrtalne stroje tudi za napetosti od 42 do 280 V. Teža -3,2 kg. Cana: 495,60 VIBRACIJSKI VRTALNI STROJ VVS-08/II vrtalna Zmogljivost v .jeklo. 10 nun, v beton 12 mm, v opeko 18 mm. Pribor: kvalitetni juniverzal-ni Vidin svedri! ža. vrtanje v jeklo in Vibracijsko vrtanje v beiiom. Priključna napatost stroja: 220 V, 50 Hz. Teža: 3,5 kg. Cena: 1.068,00 Pogled na del razstavnega prostora: Iskre na jesenskem zagrebškem velesejmu Električni ročni vrtalni stroj- EVS-010 ■■■BnaanEBBBBSBBnBBBaaBBBBBaBBBBBBBBaBanSBDBBBI ■BignK-.aaKBHBHBSEmaBaBsanBB&BBBBaBnHBEsaaBaEaBS-isBB ELEKTRIČNI VIBRACIJSKI ROČNI VRTALNL STROJ WS-08/IIa za vrtanje v jeklo in druge, kovine ter za prehijanje' lukenj v zidu, batonu, opeki, , granitu-itd. Priključna napetost 220 V, 50 Hz. — vrtalno vibraoijska zmogljivost v .beton .22 mm, vrtalna . zmogljivost v jeklo 10 mm. Teža 3,5 kg. Standardni pribor:..: /vrtalna. glava 10 mm .; s ključem, 3 m priključnega kabla z vtičem. (še v proizvodnji) . > ELEKi, ROČNI BRUSILNI STROJ RBS-8Ha za brušenje in čiščanje kovinskih odlitkov,. odstranjevanje rje,; rezanje .. kovinskih: cevi ter ‘za brušenje in .obdelovanje;, kamna, betona,' kakor tudi ža rezanje cementnih cevi, za brušenje Stopnic, ograj, fasad itd. Omrežni priključek 2000 W: Teža 6,8 kg. 220 V,50 Hz — ,,mpč.-. stroja Cena: 2.040,00 IBBBISSBBBBISBBBBBBaBI iBBBBBBEaEiEisatsaaBBaaBaaBi Spet na jesenskem Zagrebškem velesejma Za spremembo na letošnjem . jesenskem ■ zagrebškem velesejmu naše združeno podaje samo razstavlja na vseh ® kvadratnih metrih razstavnega oddelka v hali 6. Splošna ugotovitev — naš razstavni prostor je tudi to PM solidno urejen in pri obiskovalcih vzbuja precejšne zanimanje. ™ sejmu so praktično prikazane vse panoge proizvodnje V. naših tovarnah, vštevši proizvodnjo Riževih to-iarn' Kaj razstavljamo v aBrebu, ne bi bilo umestno Ja tem mestu naštevati, pač Pasmo se odločili omeniti le DOPISUJTE v ISKRO tisto, kar je novega : in na tem sejmu prav za prav drugače kot drugič. Tu' na. prej beseda o središču j našega razstavnega prostora, kjer S pomočjo 'industrijsk televizije na običajne televizorje predvajajo filme .o Iskri. Posebno pozornost strokovnjakov vzbuja tudi demonstracija svetlobnega laserja, . katerega je razstavil ZZA. Zanimive so tudi demonstracije vibracijskih naprav, katere je prav tako razstavil| ZZA. Bogat je na velesejmu Sortiment domačih gospodinjskih aparatov in aparatov iz »družine« Iskra-Girmi, prvič pa so na tem velesejmu razstavljeni tudi trije novi tipi naših telefonskih aparatov Ata 21, 22 in 24. Lepo so prikazani t-udi polprevodniki naše trboveljske’ iti zagrebške tovarne, kakor tudi ostali elementi. Telefonija je zastopana kot običajno z dvema manjšima centralama eno javno in eno hotelsko,- slabše pa je zastopana -panoga ■ kinoa-kustika. Pozornost obiskovalcev velesejma pa vzbujajo tudi nekatere naše aparature za profesionalne zveže in dokaj obsežen prikaz naših vrtalnih strojev. V celoti je razstavljen proizvodni - program- stikalne tehnike, nadalje pa usmerniške naprave,- od najmanjše, do največje. Seveda pa na vedesejmu ne manjka tudi naših novih gramofonov in radijskih ter televizijskih sprejemnikov. Merilna tehnika je prikazala nekaj tipov novih merilnih instrumentov. To bi bil . le bežen zapisek z letošnjega jesenskega zagrebškega velesejma, oz. raz-stavnga prostora. našega združenega - podjetja, upamo pa, da bomo prihodnjič lahko kaj .več. napisali tudi o komercialnih rezultatih. -ko- ELEKTRICNI ROČNI PO-LIRNI STROJ RPS-2 — za brušenje in čiščenje pri pleskarskih in 'zidarskih delih za brušenje in poliranje karoserij ter mizarskih in kamnoseških izdelkov itd. Omrežni priključek 220 V, 50 Hz — moč stroja 1800 W. Teža 7,6 kg. (še v proizvodnji).. . Cena: 2.160,00 ELEKTRIČNI ROČNI VRTALNI STROJ EVS-13 — vrtalna zmogljivost'.v jeklo' 1.3.nnti, v. les 30 mm, moč stroja: 450 W urisj priključna napetost 220 V, 50 Hz. Teža 3,3 kg. . : / ; Cena:555,60 GARNITURA ELEKTRIČNEGA ROČNEGA ORODJA KOMBI EVS-06/II je komplet orodja,, ki ga rabimo za vrtanje, brušenje,- žaganja in poliranje. Osnovno orodje' v tej garnituri jč--vrtalni stroj :• EVS-06 II, ki' ga zelo hifro , preuredimo s pomočjo- odgovarja jočega pribora -v , stroj za poliranje ali žaganje. ’' 'f'v Standardni pribori vpenjal-ni ročaj, ročna krožna' žaga ERZ-30, čelna'in .krožna žična ščetka,• brusilni- kolhi„ klobu-čevinasti kolut, gumijasti' kolji t,'izvijač in'komplet spiralnih svedrov. Kombi EVS-06/11 dobavljamo v dveh izvedbah in sicer: v kartonski embalaži (cena: 643,20) in v -skai kovčku (cena 816,00), PLESKARSKI KOMBI EVS-lOa v kovinskem kovčku je zlasti primeren za specialna pleskarska dela. Osnova’ je vrtalni stroj EVŠ-lOa s sledečimi priključki: gumeni krožnik, 2 čelni ščetki,, krožna žična ščetka, 4 fibelni koluti, mešalec barve in vilični ključ. Cena: 1.164.00 AVTO KOMBI EVS-lOa je primeren predvsem ža obrt- , niška .dela. Obnova je vrtalni stroj EVS-lOa s sledečimi priključki: gumeni krožnik, čelna, žična: ščetkais 3 g fibrni . koluti, polirni kronžik s - penasto gumo, doza polirne paste. ; Cena: 1.074,00. Električni vrtalni stroj EVS- 08/11. •a a a Popravek ■» d a © a V prejšnji številki nam je tiskarski škrat pri objavi izdelkov, ki jih je moč kupiti na potrošniško posojilo, ,' repko ponagajal. Nastalo neljubo pomoto s tem danes popravljamo, in sicer so cene nekaterih, zadnjič opisanil izdelkov naslednje: brivnik Braun-Iskra Sixtant 299,50, kavni mlinček Iskra Girmi Junior 59,40, Iskra Girmi Frulletto 31 194,40, sušilnik za lase Iskra Girmi 8 70,20, sušilnik za lase Iskra Girmi 12 79,20 N din. Cenjene bralce prosimo, pravek. da upoštevajo današnji po- - s - ®s® a$s®® ac*e®© s® « s©«®«» Že minimalna investicijska sredstva bi zagotovila večjo proizvodnjo in odprla možnosti za učinkovit izvoz (Nadaljevanje s 1. strani) vodnje, za kar pa so seveda potrebna investicijska' sredstva. Le-ta v danem položaju obrata in tovarne predstavljajo težko rešljiv problem, čeprav v bistvu ne gre za kako »nedosegljivo vsoto«. Ker trenutno teh sredstev nimajo in jih bo tudi v doglednem času težko dobiti, so bili prisiljeni vprašanje povečane proizvodnje glede na naročila, doseči z zaposlitvijo nove delovne sile. Le-to so v zadnjem času povečali skoraj za 25 "Vo tako, da delovni kolektiv obrata v Žužemberku danes šteje že 440 članov. Ob tolikšnem povečanju števila zaposlenih bi na hitro marsikdo dejal, da za 11 odstotkov povečana storilnost dela- ni poseben rezultat, vendar kljub temu je. Upoštevati moramo namreč, da predstavlja sedanji proizvodni program tega obrata zelo širok, in za proizvodne možnosti dokaj neugeden asortiment. Spet je tu prepričljiv podatek, ki to potrjuje. Lani so v tem obratu namreč proizvajali okrog 50 različnih izdelkov, letos pa se je število izdelkov, glede na potrebe tržišča povečalo kar na 300 različnih izdelkov! Čeprav imajo za to omejene možnosti (pač manjkajo finančna sredstva za prepotrebno modernizacijo), pa vendar sorazmerno precej naredijo. Z lastnimi silami namreč razvijajo nove prototipe izdelkov, za katere zlah- DOPISUJTE V »ISKRO«! Naslov uredništva: Kranj, Savska loka 4 Tel. 22-221, int. 333. (Nadaljevanje s 1. strani) rili ob vsaki agresiji, to smo povedali tudi ob oboroženi intervenciji socialističnih sil na češkoslovaškem. Zdaj nam v Sovjetsk zvezi, pa tudi v nekaterih drugih socialističnih državah očitajo, da se takorekoč združujemo z imperjalizmoim. Ni toliko pomembno in celo nesmiselno je zavračati te očitke same po sebi, kajti celo močno omejenega človeka bo težko prepričati, da socialistična Jugoslavija prehaja na pozicije imperializma. Najpomembnejše in usodno je sedaj vprašanje, kaj bo. Socialistična Jugoslavija bo prav gotovo pomagala iskati izhod iz te krize, če so ga pripravljeni iskati tisti, ki so najbolj odgovorni za ustvarjeno stanje. ka najdejo zanimanje kupcev. Z lastnim razvijalskim kadrom gre vse to, vendar jim ga za še uspešnejše uveljavljanje močno primanjkuje. Vzrok za to resno pomanjkanje strokovnjakov je po-mnajkanje stanovanj, vendar pa bodo v naslednjem mesecu tudi to težavo odstranili, saj bo vseljivih 12 stanovanj v bloku, ki ga je tovarna elementov za elektroniko z lastnimi sredstvi zgradila za to, da bi obratu v Žužemberku s tem zagotovila potrebne strokovnjake. Takšnega kadra v samem Žužemberku in njegovi neposredni okolici ni na razpolago, zato so bila stanovanja v ta namen tem bolj potrebna. Poslovni rezultati kolektiva v Žužemberku so letos res izredno zadovoljivi, kljub temu pa delovni kolektiv prejema v povprečju za skoraj 10 % nižje osebne dohodke od lanskih v istem obdobju, pa čeprav tudi niso vse leto izkoristili nobene proste sobote, ker so jih k delu pač silila nujna naročila. Na vprašanje, kako je z reprodukcijskim materialom, mi je vodja obrata,, tov. Kan; da povedal naslednje: za izvršenje svoje proizvodne obveznosti uvažajo okrog 25 % keramičnih telesc, za katere pa so se prepričali, da so v večini primerov precej slabše kakovosti od telesc, ki jih izdeluje obrat »Keramika« tovarne elementov za elektroniko na Stegnah, žal pa so zmogljivosti tega obrata še premajhne, da bi lahko zagotovili zadostne količine za predvideno proizvodnjo v Žužemberku. Razen tega so morali pred nedavnim, ko se je obrat »Keramika« selil iz starih v nove delovne prostore na Stegnah in je zavoljo tega razumljivo prišlo do določenega izpada proizvodnje ¡keramike, uvozne količine tudi za manjkajoče količine telesc povečati. Tudi v »Ke- Bdvard Kardelj- je spregovoril tudi o naših poglavitnih notranjih nalogah. »Kljub te-miu, da nihče ne more zanikati naših uspehov,« je dejal, »še ne moremo biti zadovoljni. še bolj vztrajno se moramo boriti, da bomo kar najhitreje uresničili smotre gospodarske in družbene reforme. Naslednja velika naloga prihodnjih let je, da nadalje krepimo in izpolnjujemo naš samoupravni sistem. «Ob koncu je poudaril, naj nihče ne dela napačnih računov o odnosih med jugoslovanskimi narodi, ki se do-, bro zavedajo, da je vsakteri od njih samo majhen narod, da smo vsi skupaj resna gospodarska, politična in obrambna moč, s katero mora vsakdo računati. ramiki« so potrebna minimalna investicijska sredstva, s katerimi bi lahko v novih delovnih prostorih in pogojih izdelali tohko keramičnih telesc, da bi se obrat v Žužemberku v celoti lahko otresel uvoza. Letos nekako 90% svoje proizvodnje dobavlja obrat »Keramični kondenzatorji« edinemu (v pretežni meri) naročniku — Elektronski industriji Niš, medtem ko preostalih 10 % proizvodnje izvažajo na zahod, kar je ob docela ročni proizvodnji še vedno zadovoljiv rezultat. Imajo pa v obratu resne skrbi, kako bo za naprej, ker Elektronska industrija Niš pravkar dograjuje lastno tovarno keramičnih kondenzatorjev in je pričakovati, da bo slej ko prej ta potencialni odjemalec odpadel. Kam potem s prozivodnjo? Odgovor ne bi bil tako težak, ko bi bila na razpolago sredstva za najnujnejšo modernizacijo proizvodnje, saj bi le-ta zagotovila učinkovitejši plasman na zahodna tržišča. Torej — to je še najbolj prepričljiv dokaz za to, kako nujno potrebna so sredstva, s katerimi bi proizvodnjo v Žužemberku čim prej modernizirali in jo tako količinsko in kakovostno usposobili za obsežnejši uvoz na zahtevna tuja tržišča, s čimer bi bila zagotovljena nadaljnja perspektiva tega marljivega im prizadevnega delovnega kolektiva. S te strani je kljub trenutno izredno dobrim poslovnim rezultatom delovni kolektiv razumljivo zaskrbljen, za svojo prihodnjost in pričakuje, da bodo odgovorni končno le našli sredstva, s katerimi bodo proizvodnjo v Žužemberku uspeli modernizirati in ustvariti pogoje za učinkovitejši izvoz, ko bodo usahnila naročila s strani El Niš. Glede na njihove napore in prizadevanja doslej, jim takšno rešitev njihovih problemov tudi iz srca želimo. — J. C. — Obvestilo Delavska univerza TOMO BREJC KRANJ v šolskem letu 1968/69 VPISUJE v prvi letnik TEHNIŠKE SREDNJE ŠOLE ELEKTRO SMERI (jaki in šibki tok) Vpis traja do 25. septembra t. L Kandidati se lahko prijavijo vsak dan od 7. do 16. ure na Delavski univerzi Tomo Brejc Kranj Veličastno praznovanje Obvestilo Na podlagi 5., 23., 24. in 29. člena Zakona o visokem šolstvu v Socialistični republiki Sloveniji (prečiščeno besedilo Ur. I. SRS, št. 14/65) in na podlagi 53. člena statuta Ekonomske fakultete v Ljubljani, je fakultetni svet Ekonomske fakultete v Ljubljani sprejel na seji dne 3. 2. in 12. 4. 1968 STATUTARNO ODLOČBO o organizaciji in trajanju pouka, o učnem načrtu Ig učnemu režimu podiplomskega pouka iz organizacije la vodenja podjetja na Ekonomski fakulteti v Ljubljani 1. Ekonomska fakulteta v Ljubljani uvaja v šolskem letu 1968/69 podiplomski pouk iz organizacije in vo denja podjetja. Pouk traja štiri semestre. V šolskem letu 1970/71 bi Ekonomska fakulteta pričela ponavljati ta pouk. 2. Učni načrt je po semestrih naslednji: Predmet Ur I. semester 1. Analiza narodno gospodarskih in institucionalnih pogojev za poslovne odločitve................60 2. Ekonomika podjetja kot podlaga za poslovno politiko .............................. 30 3. Matematične metode pri poslovnih odločitvah . 45 4. Statistične metode pri poslovnih odločitvah . . 45 II. semester 5. Operacijsko raziskovanje kot instrument poslovnih odločitev............................... 45 6. Sociologija podjetja in njegovega okolja .... 45 7. Psihologija posameznika in skupin ...... 30 8. Proizvodna politika z nabavno politiko .... 60 III. semester 9. Prodajna politika . ... ¿ . ; ¡ i s ¡ ; . 60 10. Kadrovska politika............. . ..... . • . 30 11. Finančna politika............ . .... •• 30 12. Vodstveno računovodstvo ..........60 IV. semester 13. Organizacija zunanjetrgovinskega poslovanja . . 45 14. Mednarodno gospodarsko pravo'................45 15. Organizacija podjetja............ . . . . • ™ 16. Razvojna politika podjetja ......... 30 3. Pogoj za vpis je diploma .dokončanega popolnega pouka katerekoli fakultete ali visoke šole in pet let prakse. Petletna praksa kot pogoj odpade le pri tistih, ki so dosegli diplomo dokončane popolne ekonomske fakultete z odličnim sili prav dobrim uspehom. 4. Kandidati, ki imajo diplomo dokončane kake druge neekonomske fakultete ali visoke šole, morajo opraviti sprejemni izpit iz politične ekonomije, ekonomike podjetja, matematike in statistike, če te discipline niso bile vključene v njihov prejšnji študij. Ekonomska fakulteta bo zanje odbrala poseben pripravljalni semester s temi predmeti, če bo prijavljenih dovolj kandidatov. 5. Slušatelj se ne more vpisati v naslednji semester, če nima vseh izpitov prejšnjega semestra. Izjemoma se mu na podlagi utemeljene prošnje more odobriti, da se vpiše v naslednji semester tudi, če še nima opia-Ijenega enega izpita, vendar s pogojem, da ga opra v tem semestru. 6. . Podiplomski pouk se zaključi z magistrskim delom. Slušatelj lahko prijavi temo za magistralno delo že tretjem semestru, brani pa jo lahko šele, ko ima opr Ijene izpite iz vseh predmetov. . Slušatelj mora obraniti magistrsko delo najkasn J v roku 1 leta po končanih predavanjih. 7. Po zaključku pouka dobi slušatelj diplomo z na® i vom magister organizacije podjetja. 8. . Fakulteta bo začela s tem poukom, če se bo fitjBB najmanj 20 slušateljev. Ta statutarna odločba začne veljati osmi dani po po-trditvi univerzitetnega sveta in razglasitvi na oglasni deski fakultete.. Dekan Prof. dr. Silva EXEL-ŠKERLAK Predsednik fakultetnega sveta Prof. dr. Marijan BLEJEC informacije o podiplomskem pouku IZ ORGANIZACIJE IN VODENJA PODJETJA Fakultetni svet Ekonomske fakultete je na sejah dne 3. 2. in 12. 4. 1968 sprejel priloženo statutarno odločbo o tem študiju, univerzitetni svet jo pa na svoji seji dne 17, 5. 1968 potrdil. S tem je pravno urejen podiplomski pouk. Dajemo pa nekatere dopolnilne informacije. Čeprav je študij meddisciplinaren, je vendar treba doseči vsaj delno podobno predznanje. Zato je za ne-ekonomiste predpisan sprejemni izpit iz 4 predmetov, če jih pri svojem dosedanjem študiju še niso absolvi-rali, in sicer po naslednji literaturi: a) Politična ekonomija: 1. Dr. R. Lang: Politička ekonomija. Uvod i osnove. Informator, Zagreb 1968. b) Ekonomika podjetja: 1. dr. š. Babič: Uvod u ekonomiku poduzeča. IV. izdanje. Zagreb 1967, str. 1—372. 2. dr. S. Kukoleča: Ekonomika poduzeča I. Tre-če izdanje. Zagreb 1963, str. 1—75, 605—683. c) Matematika: 1. dr. A. Vadnal: Gospodarska matematika, Ljubljana 1956, str. 1—61, 105—121, 155—207, 231—245, 261—282, 290—315, 320—327, 402—428. č) Statistika: 1. dr. M. Blejec: Statistične metode za ekonomiste. Ljubljana 1960. Priporočamo tudi diplomiranim ekonomistom, ki so končali fakulteto že pred več leti, da si ogledajo navedeno literaturo. Če bo prijavljenih dovolj kandidatov, bo fakulteta odprla poseben pripravljalni semester v oktobru 1968 s temi predmeti. Sprejemne izpite je treba opraviti do 15. februarja 1969, ker se bo v letnem semestru 1968/69 pričel pouk v prvem rednem semestru. Pouk bo ob petkih in sobotah. Opozarjamo pa na to, da bo v smislu statutarne odločbe treba opravljati izpite sproti, kajti kdor bo zaostal, ne bo mogel v višji semester. Fakulteta bo pripravila za študente tudi nekaj materialov, težišče pa bo na obstoječi literaturi, zlasti tuji. Zato je potrebno vsaj pasivno znanje tujih jezikov, predvsem angleščine. Podiplomski pouk se financira s prispevki, ki znašajo: I. semester II. semester III. semester IV. semester diplomsko delo 3.000, — N din 2.500. — N din 2.000, — N din 1.500, — Ndin 2.000, — N din Za sprejemni izpit iz vsakega predmeta je treba Plačati 50,— N din, za pripravljalni semester pa za vsak vpisani predmet po 250.—N din. Plačati je treba ob vpisu. • Prijave sprejema Ekonomska fakulteta v Ljubljani do 30.9.1968, Vpis v pripravljalni semester bo 7.10.1968, vpis v prvi semester pa 17. februarja 1969. Za vpis mora kandidat imeti indeks, osebni izkaz in dve fotografiji velikosti 4X6 cm ter originalno diplomo ? končanem pouku popolne fakultete. Indeks in osebni izkaz dobe kandidati pri vratarju; Univerze, Trg revolu-Qje 11, Predavanja morajo biti vpisana v indeksu in na osebnem izkazu po istem vrstnem redu. Obrazec in in-Čeks morajo biti čitljivo izpolnjeni. Natančnejše informacije v zvezi s študijem lahko dobe kandidati v referatu za štud. zadeve, soba št. 15/111. nadstr. pri tov. Mariji Kante. Vodja podiplomskega pouka iz organizacije in vodenja podjetja prof. dr. Ivan TURK p Prijave se dobe formularji v splošnih sektorjih lovam oz. organizacij ali v organizacijsko-kadrovskem Področju ZP ISKRA Kranj, Oldhamska 2. Istotam se "■ko dobe tudi vse podrobne informacije a S h sklepov samoupravnih organov SKLEPI 9. SEJE UO (10. 9. 1968.) 4} Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o doseženi proizvodnji v avgustu letos, po katerem je bil plan proizvodnje tovarne izpolnjen z 98,9% ali v vrednosti 19,746.665/X) din. ® Upravni odbor je sprejel na znanje poročilo o realizaciji izvoza v avgustu, ko je bil plan izvoza tovarne dosežen s 10S,56 % oziroma v vrednosti 143,487,35 $; plan izvoza PSO za našo tovarno pa s 77,28 % oz. v skupni vrednosti 136.560,45 $. Za mesec september znaša izvozni plan tovarne 161.758,66 $; izvozni plan PSO za našo tovarno pa 962 69,80$. ■ @ Upravni odbor predlaga delavskemu svetu, naj odobri dodatne investicije za nabavo stroja za izdelavo srebrnih kontaktnih zakovic in za dodatno delavniško in pisarniško opremo. ® Upravni odbor je po predlogu komisije Za izobraževanje odobril plačevanje šolnine za izredni študij 18 kandidatom. 9 Upravni odbor ni sprejel predloga TK ZMS tovarne, da bi se predpisana 4-let-na delovna doba za pridobitev pravice do povračila stroškov izrednega študija znižala na 2 leti. ® Upravni odbor je odobril dodatni razpis naslednjih štipendij: a) 3 štipendije na fakulteti za elektroniko — šibki tok smer telekomunikacije b) 2 štipendiji na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo smer tehniške .fizike. »Proizvodnja ZP v avgustu Tovarna Plan Izpolnitev v 009 N din v 000 N din /o Elektromehanika 19.965 19.746 98.9 Elementi 7.151 8.535 119.4 Avtomatika 2.300 4.964 215,8 Sprejemniki 5.463 2.330 42,7 Aparati 2290 3.095 135,2 Avtoelektrika 10.912 9376 85,9 Elektromotorji 2.074 2.459 119,0 Naprave 3.299 1.448 43,9 Elektronika 1.421 1.436 101,1 Kondenzatorji 3.903 3.069 78,6 Instrumenti 1279 2.002 156,5 Polprevodniki 1.430 1.999 139,8 Usmerniki 626 809 1293 RIZ (po integraciji) 8.125 10.556 129-9 Orodjarna 331 287 86,7 Mikron 1375 594 43,2 SKUPAJ TOVARNE 71.944 72.715 101,1 ZZA 3.350 3.337 99,6 PSO 1.330 1.067 893 BAŽ 125 566 452,8 Skupaj podjetje 76.749 77.685 • 101,2 RIZ (Celoletno) 8.125 10.556 129,9 SKUPAJ PODJETJE 76.749 77.685 101,2 ■BanasusBBaaBBsiiBanBBBaaBBHBSHBaBiiBBBHBaaaBBnBBE'' a m B | ŠOLSKI CENTER | v Škofji Loki, Šolska ulica 1 | razpisuje b VPISE ZA ŠOLSKO LETO 1968/69: ■ 1. Poklicna šola — oddelek za odrasle: fl b — za poklice kovinske in avtomehanske stroke ¡g — za poklic voznik motornih vozil, g Pogoji: S — dokončana osemletka ■ — dve leti prakse v stroki a — starost nad 18 let ■ 2. Oddelek za delovodja kovinske stroke: b — 30 slušateljev n b Pogoji: b — poklicna izobrazba v stroki g — pet let strokovne prakse po kvalifikaciji podjetja g 3. Oddelek za priučevanje na delovno mesto v kovinski ■ stroki: a — 30 slušateljev m Pogoji: 5 — 2 leti prakse v stroki | — predlog podjetja 2 Prijave s potrebnimi dokumenti sprejemamo do 30. sep- 3 tembra 1968. B B BBBBSBBBHBBBBBBBBBBBIBBSBISHaHBBBBBBBBlHBBBBBHBgBii Pred kratkim je odšla v pokoj delavka tovarne »Avtoelektrike« Nova Gorica tov. Marija Medja. Od skromne, vendar požrtvovalne delavke so se poslovili člani ZB. Ob slovesu so ji poklonili spominsko darilo in ji zaželeli mnogo zdravja in zadovoljstva v zasluženem pokoju. j Iz obrata »Urni mehanizmi« Letna konferenca -• mladine Pred kratkim je imela mladina; ki je zaposlena v obratu v Lipnici, redno letno konferenco, ki sta ji prisostvovala predsednika tovarniškega in občinskega komiteja. Od 25 članov, se je konference udeležilo 16. Iz letnega poročila je bilo razvidno, da so sodelovali pri oddaji »Mladina pred mikrofonom«, mladina je bila gost tovarniškega komiteja v Kranju in si ob tej priložnosti ogledalo matično tovarno, se udeleževala tudi raznih seminarjev in športnih tekmovanj; Predsednica mladine je seznanila vse navzoče s proizvodnjo in uspehom obrata, Milan Bertoncelj V 33 letu starosti te je s zahrbtna bolezen iztrgala I iz naših vrst. Vse tvoje I kratko življenje. je bi- I lo povezano z imenom H »Iskra«. Leta 1957. si se S zaposlil v delovni enoti I »Vzdrževanje strojev«, že I leta 1962 pa ši 'poln bo- I gatih praktičnih izkušenj zasedel delovno mesto 1 referenta za kooperacije v I nabavnem oddelku »Elek- I tromeharrike« Kranj. Svojo delovno dolžnost I si opravljal vestno in odgovorno; bil si marljiv, požrtvovalen in izredno iznajdljiv. Poznamo te kot skromnega, poštenega in dobrega tovariša; bil si poln načrtov za bodočnost. Zaradi svojih sposobnosti si bil izvoljen v ' delavski svet tovarno in kasneje v DS delovne S enote. Prizadevno si delal I pri sindikatu» samouprav- I nih organih ,in organiza- I ciji ZK, dokler te ni tež- 8 ka in zahrbtna bolezen I priklenila na posteljo, ki si jd kljub zdravniški negi in tvojemu upornemu 'pogumu podlegel ter zapustil ženo, sina in hčerko, ki si jim pomenil vse. Dragi Milan! Sodelavci, j prijatelji in znanci te j bomo ohranili v najtep- g šem spominu. j Sodelavci v nabavnem j oddelku tovarne »Elek- j iromehanike« Kranj Šj ki je kljub precejšnjim težavam zelo zadovoljiv. Ob koncu je dejala: »Da bo uspeh obrata še vnaprej pozitiven, je pri nadaljnem delu potrebno obdržati oz. še bolj utrditi disciplino vsakega poedin-ca. Eden od glavnih naših artiklov je. štev«: pogovora,' ki smo ga do danes izdelali 60.000 kosov. Od tega smo jih prodali 40.000 na komvertabil-no področje. Pričakujemo še nadaljna naročila. V razpravi je bilo slišati nekaj negodovanj zaradi norm. Mladina je bila mnenja, da se norme ne bi smele popravljati šablonsko oz. brez ponovnega normiranja (meni, kot gostu na tej konferenci, je znano, da je bila korekcija norm izvedena na podlagi skrbno pripravljenih izračunov preseganja in da je normirska služba vzela za osnovo večmesečno preseganje kot poprečje). Dalje je bila mladina tudi mnenja, da se delovna mesta, kjer so težji pogoji, kot npr. v galva-mki, predvsem pa v zimskih mesecih ocenijo tako, da ne bo negodovanja. Izrečene so bile pohvale vsem mladinkam in mladincem, ki vestno sodelujejo v vaških aktivih. Navzoči so izrazili željo za tesnenjšo povezavo s komitejem matične tovarne. Pravijo, da letna dotacija nekaj tisočakov še ni dovolj za perspektivno sodelovanje. Zgrešeno je mnenje, da hi morali biti prepuščeni samim sebi, zato se želijo, da se -prek raznih seminarjev združuje mladina iz vseh ekonomskih enot, organizirajo pa naj se tudi medobratna mladinska srečanja. Ker Smatrajo to kot nujnost, so izvolili' po-sabnega delegata, ki bo sodeloval pri medsebojnem zbliževanju. V bodoče bo treba poskrbeti, da se mladina še bolj angažira v samoupravnih organih in da sa vsaj ..nekaj-dobrih mladincev in mladink vključi v članstvo ZK. V mladinski komite obrata v Lipnici so bili izvoljeni: predsednik: Milica Rokavec, tajnik: Majda Ažman,, blagajnik: Marica šimnic. Člani odbora so: Breda Šlibar, Mira Pesjak, Franci Lukan in Vinko Šolar. Za delegata ob-činskaga -komiteja je bila izvoljena Mira Pesjak, kot delegat za sodelovanje z mladinskim komitejem matične tovarna v Kranju pa Breda Šlibar. L M. ISKRA — glasilo delovne ga kolektiva iskra industriji za eiektromehaniko teleko mumkacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredni ški odbor - Glavni urednik: Pavel "(jantar — odgovorni urednik Igor. Slavec — izha. ja tedenske — Rokopisov ne vračamo — Tisk In klišeji: »CP Gorenjski tisk» Kranj Udeleženci izleta iz tovarne »Avtoelektrika« Nova Gorica pred spomenikom prvim žrtvam (Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič) fašističnega nasilja v Bazovici Lep izlet članov ZB iz Nove Gorice Člani ZB novogoriške tovarne so priredili v nedeljo 8. septembra 1968 izlet v Škocjanske jame in v Bazovico. Poseben avtobus je v zgodnjih jutranjih urah brzel proti Krasu in se ustavE pred Škocjanskimi jamami, ki so v bližini Divače. Ne bo odveč, če rečemo, da so Škocjanske jame biser Krasa. Cudoviit pogled nad lepoto, ,ki jo je izoblikovala narava, je navdušil izletnike. Tu so si ogledali med drugim tudi veliko dvorano z neštetimi stalaktiti in sta- lagiti, ki so glavni . okras podzemskih jam. Primerna razsvetljava je bila v tetri okolju nadvse očarljiva. Zanimivo je tudi ognjišče pračloveka, . ki je zelo dobro ohranjeno. Izletnike je tudi presenetila ponikalnica, ki je 60 m pod zemljo, čar podzemskega sveta ni moč opisati z besedami, kajti to je paša samo za oči. Ogled teh čudovitih jam je trajal skoraj 2 uri. Malce utrujeni so izletniki po krajšam postanku usmerjlj vožnjo z avtobusom proti Sežani. Po iz- (Nadaljevanje s 4. strani) tromateriala za zadnje trimesečje. Obe tovarni »Fabrika kablova Svetozarevo« in ELKA Zagreb 'sta sprejeli specifika- . cije NO v celoti. Potrebe naših tovarn, so zdaj nekoliko narasle, tako da je NO naro-čila večje količine tankih la- I kiranih . žic tudi v, tovarni FKS Svetozarevo. Pomanjkanji bakra v tovarni ELKA iz Zagreba ni več, zato ni bojazni za zastoje v proizvodnji, vse zaostanke v dobavah pa je ELKA že nadomestila. Edina težava je zasedaj1 le še s pošiljkami profilne žice. Tovarna v Svetozarevu uvaja namreč nov tehnološki postopek za čiščenje žice. Po starem postopku je imela preveč izmeta. Strokovnjaki tovarne zatrjujejo, da bodo tudi ta problem rešili še v tem mesecu. Z drugimi elektroinstalacij-skimd materiali so naše proizvodne organizacije preskrbljene. Panoga za ostale dobavitelje poroča, da oi bilo nekakih zastojev pri dobavah. S pred--stavnikom tovarne IVICA LOVICIC so imeli prve razgovore glede skupnega nastopa ISKRE za naslednje leto. Pogovori se bodo nadaljevali na zagrebškem velesejmu. ✓ | 4«. T alUf Jit •• Podjetje BORJA jz Tešliča na katerega še je NO obrnila za izdelavo kaset za televizijske in radijske sprejemnike je sporočalo, da ne more sprejeti novih naročil, ker nima na voljo prostih proizvodnih kapacitet. Uvoz materiala in surovin je v avgustu zelo narasel in je bil najvišji v tem letu. NO je plan izpolnila s 137,41 %. Dinamika obračunske vrednosti čistega izvoza po posameznih meseoih je bila taka: mesec .....S jan 1968 = 100 jj-= 100 januar , 100 februar 314 marée 280 april 319 maj 351 junij 396 julij 132 avgust 416 4,34 13,61 12.14 13,82 15,22 17.15 5,70 18,02 Kumulaitivmi plan uvoza je NO izpolnila s 60,84%, to je dobrih 5% manj kot je bilo s planom predvideno. In še pregled gibanja zalog v času od prvega julija do prvega avgusta. Na razredu 3 so se zaloge povečale skupno za celotno ZP za dobrih eh in pol milijona N dinarjev. Marjan Kralj dalnem obedu so nadaljevali pot proti Bazovici, ki je oddaljena 6 km od Sežane. Prestopili so jugoslovansko-ita-. lijansko mejo -in prispeli v Bazovico. Lep je pogled na ta košček slovenske zemlje, kjer vzravnano stoji spomenik prvim žrtvam fašističnega nasilja. Spomenik obdajajo smreke, ki se ob šumu vetra klanjajo spominu padlim junakom; V spomenik so vdelane 4 ploščice iz kraškega marmorja, na katerih so vklesani priimki: BIDOVEC, MILOŠ, MARUŠIČ, VALENČIČ. Poteklo je 35 le odkar so ti. mučeniki stali pred fašisti, ki so jim vzeli življenje zato, ker so .bili zavedni Slovenci in pristaši napredne miselnosti.' , Po. končani drugi svetovni vojni’je bil v Bazovici, osnovan.. stalni odbor za bazoviške žrtve, ki vsako leto prireja v tem času spominsko svečanost. Tako je bilo tudi letos. Člani ZB novogoriške tovarne So položili, venec k spomeniku, da se skromno oddolžijo spominu žrtvam fašizma. Okoli spomenika se je zbralo precejšnje, število ljU" di iz Bazovice. Bazoviški pevski zbor je zapel nekaj pesmi. Pred zbranimi je imel nagovor tržaški Slovenec, ki je izčrpno in zbrano opisal trnjevo pot 4-žrtev. Nadvse pa so bili presenečeni organizator j i te spominske sveča-, nosti, ko so zagledali Slovence iz Jugoslavije. Pto srečni so bili Stisk rok m bU samo pozdrav,, marveč J® pamenE še nekaj več. Za popestritev te spominske svečanosti so poskrbela tudi dekleta, ki so v lepih P11' morskih nošah krasila že tako lepo okolje. Poslovili so se prisrčno * željo, da se zopet Snidejo. Naši izletniki so si na tržaškem še . ogledali. 6ra., Miramar in se nato vrr'll[ domov. Lepo je ., bito; . V“0 jim bo ostal še dolgo v spo-minu. —