PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini p —• Abb. postale I gruppo “ vj0DH 1U lil* Leto XXVI. St. 129 (7623) TRST, četrtek, 11. junija 1970 ČEPRAV NI PRIŠLO DO BISTVENIH IZPREMEMB V ODNOSU SIL PRVI RAZNOLIKI KOMENTARJI STRANK O NEDELJSKIH UPRAVNIH VOLITVAH Rumor govori o utrditvi vladne koalicije - Komentarji Longa, Parrija, tajništva PSI, Ferrija in drugih RIM, 10. — Sedaj, ko so znani dokončni volilni izidi, so prišli na vrsto komentarji, pri čemer so vse stranke glasne in vsaj na zunaj zadovoljne in se lahko hvalijo z določenim uspehom.To je v določenem smislu tudi utemeljeno, saj je možno narediti različne primerjave, dejansko pa ni prišlo do tako bistvenega premika glasov, ki bi pomenil za nekoga resen poraz in za drugega zmago. Po neuradnih podatkih je izid vo- --------------------- 1.698.164 glasov, ali 6,8 odst. PRI' 785.253 glasov, ali 2.9 odst. (na političnih 1968. leta 489.556 glasov ali 1,8 odst.). PLI 1.290.908 glasov ali 4,7 odst. (1.610.682 ali 5,9). KPI 7.534.440 ali 27,9 (7.643.705 ali 28,0). PSIUP 877.252 ali 3,2 (1.202.429 ali 4,4). MSI 1.424.411 ali 5,2 (1.160.465 ali 4,3). PDIUM 193.120 ali 0,7 (327.636 ali 1,2). Ostale 29.391 0,1 (228.388 ali 0,8). Tajnik KPI Longo je kot najpomembnejšo značilnost teh vol:tev omenil, da je KPI uspelo v glav nem ohraniti pozicije, ki jih je zavojevala z velikim skokom od u pravnih do političnih volitev. Predvsem je propadel poskus obnavljanja antikomunizma in to celo v skrajnih ter grotesknih oblikah KD je zabeležila pomemben padec in z glasovanjem 7. junija je levi center še bolj razdeljen. V Emiliji, Toscani in Umbriji je edina možna uprava, ki bo povezovala levico, tudi v drugih krajih obstajajo ugodnejše možnosti sporazumevanja. Tajništvo PSI je izdalo sporočilo, v katerem govori o pomembnem volilnem uspehu, ki je še toliko bolj značilen, ker ni uspelo nameram stare in nove desnice, k’ jo je podpiral ves veliki italijanski tisk, da bi ošibili prisotnost specialistov v državi. Predsednik socialistične skupine v senatu Pieraccini je dejal, da vo lilni rezultati potrjujejo, da je imela PSI v zelo težavnih okoliščinah uspeh in da je odločilna sila vsake preosnove. Dežela je potrdila levi center in se je sedaj treba sesti k delu. Senator Parri je izjavil kot predsednik skupine levičarskih neodvisnih senatorjev, da predstavljajo po- litev za deželne volitve naslednji: KD 10.305.182 glasov in 37,9 odst. (na zadnjih političnih volitvah 1968. •eta 10.579.653 glasov ali 38,8 od-štotkov). PSI 2.838.391 ali 10.4 odst. PSU 1.897.182 ali 7 odstotkov (na zadnjih političrvh volitvah sta obe stranki prejeli 4.032.845 glasov, ali 14,8 odst. in na pokrajinskih volitvah 1964. leta pa PSI 2.822.891 glasov, ali 11,2 odst. in PSU Niiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiifiiiimimiimiiiiii Po T, juniju (Poseben dopis iz Rima) Kaj pravijo v' Rimu o volilnih izidih? Ocena — kot se ne dogaja pogostoma — je skoraj povsem soglasna: 7. junij je izbrisal iz Političnega obzorja pošast krize. Obstajajo objektivni razlogi, ki utemeljujejo to oceno. Poglejmo jih: majhno upadanje glasov KD ne dopušča katoliški stranki, da bi preizkušala novo formule; nasprotno, sili jo, da se drži levega centra, k: so ga uspehi ostalih strank koalicije utrdili. Socialistična okrepitev nudi tej stranki priliko, da tijočneje vpliva na vlado v smeri reform. Po drugi strani pa uspeh PSI pomeni, da so volivci potrdili Unijo, ki jo je stranka zavzela po socialdemokratskem razkolu, ter jo nagradili tako, da so se mnogi, ki so jo zaradi nenaravnega prilež-ništva s socialdemokrati zapustili, vrnili v stranko. Ljudje okrog PSU ne skrivajo svojega razočaranja: če so dobljeni Olasovi količinsko več ali manj isti, kot jih je imel stari PSDI (pred združitvijo), so se pa kakovostno spremenili zaradi še predobro uspelega manevra pridobivanja glasov na desni. Postalo je namreč jasno, da se pod etiketo vzhajajočega sonca skriva tisti meščanski sloj, ki ga stavke tako razburjaj o. Socialdemokrati so do zadnjega trenutka računali, da bodo dobili tri milijone glasov in da bodo volivci obrnili hrbet socialistom: mislili so, da bodo privlačevali desničarske glasove, pridobili na levi in obdržali tradicionalne sile. Od vseh treh operacij pa jim je Popolnoma uspela samo prva. V takem položaju bi morebitni poskus sproženja krize naletel pri zaveznikih v levi sredini prav gotovo ha odklonilen odziv. Republikanci se seveda veselijo zaradi uspeha, ki ga je doživela njihova moralistična interpretacija levega centra. Glede skrajne levice je nedvomno, da bi KPI, ko t*e bi žel na socialproletarski njivi, moral beležiti zastoj. Liberalci so —■ skupaj z nekaterimi demokr-ižanskimi priveski — obogatili socialdemokratski rezervoar glasov ter nimajo v tem položaju nobene besede, niti v Umbriji ali Toscani, kjer bi njihove morebitne ponudbe levemu centru za ustanovitev novih večin naletele po vsej verjetnosti na veto socialistov, okrepljenih zaradi uspeha. O monarhistih ne kaže, da bi tratili besed. V neki meri je zaskrbljujoč rezultat, ki so ga dosegli misovci: fašizem je danes že daleč, vendar so nekateri ne-vedneži še vedno podvrženi sugestijam. To je torej v skrčeni obliki diar gnoza glasovanja 7. junija; kako Pa naj jo ocenjujemo? Nekateri Pravijo, da kaže rezultat na nekakšno polzenje proti desnici (predvsem znotraj levega centra): drugi, kot na primer demokristjani, trdijo, da so volivci obnovili in okrepili zaupnico levemu centru; skrajna levica lahko reče, da se je izjalovil koncentrični manever zagrizenega antikomunizma. V vseh teh ocenah je nekaj resnice. Nedvomno dejstvo pa je, da *o volivci 7. junija pokazali svoje nasprotovanje nevarnostim pusto-lovstev in zamenjavam, ki bi onemogočile izvajanje reform (kot so šolstvo, razporoka, stanovanja, bolnišnice itd.). Človek s ceste v bistvu meni, da je vlada, kakršna je sedanja, sposobna uresničiti te reforme: seveda pa je sedaj dolžnost vlade — in predvsem socialistov — da ga ne razočarajo. Zdi se torej, da zaključimo, da bo Pričakovano vroče poletje — če bo do njega zares prišlo — vroče samo iz meteoroloških razlogov. M. D. zitivni zaključek volitev, da je KPI ohranila glasove in da se je PSI okrepila. Treba pa je tudi ugotoviti, da so se v vrstah KD in med strujami levega centra utrdile desničarske težnje in da se je torej na področju vladne politike utrdil centrizem. Za PSIUP je Vecchietti dejal, da je sedanja antikomunistična kampanja služila k povečanju glasov MSI in desničarskih sil vladne koalicije na škodo PSI. Levica v celoti ni napredovala, s čimer se ob-pira vprašanje, ki zanima tudi PSI. Predstavnik levice v PSI Lombardi je dejal, da so izidi postavili točon mero tako želenemu pre-okretu glasov na desno. V resnici je šlo samo za prelivanje glasov med desnimi strankami, ki je o-mogočilo skromno krepitev PSU in MSI, vendar na račun PLI, KD in ostankov monarhistov. Veliki manever socialdemokratov je torej o-stal brez perspektiv. Zaradi enodnevne vsedržavne stavke tiskarskih delavcev v torek, 9. t.m. ni izšel v Italiji včeraj noben dnevnik. Zaradi včerajšnje delne stavke istih delavcev pa je današnja izdaja našega dnevnika nekoliko pomanjkljiva bodisi po vsebini bodisi po obliki. Izpustiti smo morali med drugim tudi pregledne podatke o volilnih izidih pokrajinskih in občinskih volitev v občinah tržaške, goriške in videmske pokrajine, kjer prebivajo Slovenci; zato bomo te podatke objavili prihodnjič. Obenem ponavljamo pojasnilo naročnikom, da bo naša uprava po končanem »stavkovnem valu* upoštevala pri obračunu naročnine vse neredno izhajanje dnevnika ter se bo naročnina za ustrezno vsoto zmanjšala, kot je bilo to storjeno ob podobnih prekinitvah že v preteklosti. Po drugi strani pa je levica dobro vztrajala, čeprav je prišlo do izgube glasov PSIUP (ki jih je delno ponovno prevzela PSI). V tem širšem okviru uspeha levice je še zlasti pomembna uveljavitev PSI, ki demantira katastrofalna predvidevanja in se je PSI uveljavila kot tretja italijanska stranka. Ta u-speh je še toliko bolj značilen, ko gre za nesporen preokret celotne stranke proti levi in ko se skuša likvidirati nesrečne posledice združevanja. Tajnik PSU Ferri je izjavil, da predstavljajo nedeljske volitve pomemben uspeh združene socialistične stranke in nato navaja konkretne, seveda zato tudi delne, primere uveljavljanja socialdemokratov v raznih mestih. Ferri zanika obtožbe, da se je PSU postavila na desni rob KD in češ da naj bi dobila svoje glasove pri desničarjih. Carniglia (PSU) pa je mnenja, da so rezultati dokazali, da so se spremenila razmerja sil med socialisti in socialdemokrati in da bi to novo razmerje morali upoštevati tudi v parlamentu. Razen tega po njegovem ni več niti številčno možna dvobarvna vlada KD-PSI, kar vse pomeni odločno zaporo proti levici in ustvarjanje levega centra, ki je sam sposoben življenja in lastnih pobud. Tajnik PRI La Malfa pravi, da so še pred volitvami dejali, da bi kakršen koli premik glasov v korist PSU ali PSI pomenil šihitev levega centra in vlade, krepitev glasov v korist PRI pa tudi krepitev vlade. La Malfa nadaljuje, da se je to sedaj zgodilo, pri čemea-so najbrže volivci tudi prisluhnili pripombam PRI glede zapletenega in delikatnega gospodarskega in finančnega položaja v državi. Predsednik vlade Rumor je izjavil, da se zahvaljuje volivcem, zaradi zavesti in demokratičnosti s katero so opravili volilno dolžnost. Rumor nadaljuje, da pomeni okrepitev strank koalicije tudi utrditev vladnega sodelovanja ter pomeni bistvena faktor za politično stabilnost in ravnovesje v državi. Tajnik MSI Aimirante je zelo zadovoljen ;n trdi, da predstavlja uspeh MSI edini nesporni podatek, ki izhaja iz sedanjih volitev in da je prišlo do povečanja glasov stranke po dolgih letih. um Časnikarji v tiskovni dvorani notranjega ministrstva v Rimu v noči med ponedeljkom in torkom, ko so čakali na volilne izide deželnih, pokrajinskih In občinskih volitev tudi subjektivnih razlogov. Znanost, kot pomembna proizvajalna sila, postaja, po besedah Tita, vedno bolj važen dejavnik napredka družbe. Toda mnogim ljudem na svetu niso dostopna bogastva, ki .jih ustvarjata znanost in proizvajalna sila. Več sto milijonov ljudi živi v velikem siromaštvu. Položaj je toliko težji, ker se stalno povečujejo razlike med razvitimi in neravitimi področij. Politika neuvrščenosti, je poudaril Tito, poleg boja za mir, enakopravnost in suverenost narodov, poveča medsebojni razvoj sodelovanja in se zavzema tudi za zagotovitev znanstveno - tehničnega napredka držav v razvoju. Zato bi bilo zelo koristno, da neuvrščene države tudi na tem področju čim tesnejše sodelujejo. Predsednik Jugoslavije je z ogorčenjem ugotovil, da se danes mnogi znanstveni dosežki in iznajdbe uporabljajo za u-bijanje ljudi in uničevanje njihovega bogastva, kot na primer v Viet namu, Kambodži, na Bližnjem vzhodu in drugih delih sveta in pripomnil, da ta zloraba znanosti ni slučajna. To se dogaja, ker je znanost v službi reakcionarnih sil, tistih, ki se zaradi zaslužka in hegemonije nad drugimi lotevajo vojne in drugih pritiskov za dosego svojih smotrov. V socialistični družba pa mora znanost služiti človeku. Upoštevati pa je treba, cla se znanost in tehnika v samoupravni družbi morata razvijati v interesu združenih delavcev, na osnovi njihove gospodar ske zainteresiranosti in to z zavedno družbeno akcijo. V nasprotnem bi se spremenilo v tehnokratsko družbo, to je družbo brez svobode. Razvijanje znanstveno utemeljenih samoupravnih družbenih odnosov pa je mogoče samo z ustvarjalno uporabo marksizma. To je potrebno posebno poudariti, je dejal Tito, kajti obstajajo pojavi ocenjevanja marksizma v družbeni znanosti in poskusi, da se uveljavijo nekatere meščanske in teoretične koncepcije nekaterih zahodnih ekonomistov. Ne sm emo nikdar pozabiti, je poudaril predsednik Jugoslavije, da vse, kar smo do sedaj dosegli, smo dosegli zato, ker smo ustvarjalno uporabljali nauk Marica, Engelsa in Lenina. B. B. DEMONSTRACIJA SLOVENSKIH ŠOLNIKOV V RIMU Delegacijo šolnikov sprejel predsednik poslanske zbornice Pertini obljubil takojšnje posredovanje za sprejem zakona Škerk-Belci o ureditvi slovenskega šolstva Slovenski šolniki na tržaški postaji pred odhodom na demonstracijo v Rim (Od našega posebnega dopisnika) RIM, 10. — Skupina slovenskih učiteljev in profesorjev s Tržaškega in z Goriškega je skupno s člani vodstva Sindikata slovenske šole danes zjutraj prišla v Rim in priredila protestno demonstracijo pred ministrstvom za prosveto, pred vladno palačo, poslansko zbornico in senatom. Rimljani, ki so sicer navajeni na razne manifestacije, so radovedno spraševali za kaj gre in gledali transparente v slovenščini in italijanščini. Manifestanti so v povorki in med demostracijo pred poslansko zbornico, ministrstvom *za prosveto in senatom delili Predsednik Tito v Makedoniji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 10. — Predsedniku republike maršalu Titu je bil včeraj na slovesni seji makedonske akademije znanosti in umetnosti izročena diploma častnega člana akademije. Tito je v svojem priložnostnem zahvalnem govoru ugotovil, da je ustanovitev makedonske akademije pomemben dogodek v družbe no-političpem in kulturnem razvoju makedonskega ljudstva in rezultat dolgoletnega političnega in oboroženega boja makedonskega ljudstva za uveljavitev makedonske nacionalne individualnosti in državnosti. Tito je poudaril pomen znanosti za dosedanji znanstveno - tehnološki in znanstveno - tehniški razvoj Jugoslavije in ugotovil, da Jugoslavija, kljub velikemu uspehu na tem področju, še vedno zaostaja za naprednimi državami. To je posledica deloma objektivnih razlogov, med drugim velike podedovane zaostalosti neposredno po vojni, pa PO STRMOGLAVLJENJU PREDSEDNIKA ONGANIJE Nova vojaška junta v Argentini bo ostala samo deset dni na oblasti V tem roku bodo imenovali novega predsednika republike - Politične stranke bodo spet dovoljene BUENOS AIRES, 9. — Samo de I uresničitvijo ciljev revolucije, ki je set dni bo trajala oblast vrhovnih strmoglavila bivšega predsednika poveljnikov kopnih, letalskih in po- Artura Ilio. morskih oboroženih sil v Argentini. General Alejandro Lanusse, admiral Pedro Gnavi in general Carlos Alberto Rey, ki so v ponedeljek odstavili predsednika republike On-ganijo, so se formalno obvezali, da v tem roku določijo novega predsednika republike. Politični program argentinskih vojaških predstavnikov stremi pred; vsem, kot je izjavil admiral Gnavi ob prevzemu oblasti, po uposta-vitvi »predstavniškega, republikanskega in zveznega političnega sistema, s političnimi strankami, ki bi dejansko zastopale različne struje v državi*. Nova vojaška junta priznava odstavljenemu predsedniku, da je v vodenju države dosegel ne katere pozitivne rezultate, kot na primer tega, da je »premostil go spodarski imobilizem*. očitajo pa mu, da je preveč zavlačeval z Odstavljeni predsednik Ongania se je, po simboličnem odporu, ki je trajal devet ur, mirno odpovedal oblasti in s tem preprečil, da bi položaj v Argentini zaostril. Sploh je državni udar potekel povsem mimo brez strela. Edino o-rožje, ki so ga morali uporabiti, sta bili dve solzilni bombici,^ ki jih je polioija izstrelila na množico radovednežev, zbranih v torek pred predsedniško palačo. Ongania je medtem odšel v predsedniško rezidenco v Olivosu, kakih dvajset minut vožnje od Buenos Airesa. Od ministrov dosedanje vlade je bil samo eden odstavljen, in sicer minister za notranje zadeve, medtem ko je junta pozvala ostale člane vlade, naj nadaljujejo svoje delovanje. Kljub temu je nekaj ministrov v znamenje solidarnosti z Onganio podalo ostavko. To so mi- nister za gospodarstvo m delo Pa-store, za zunanje zadeve Martin in za šolstvo Ghilhou. Zamenjan je bil tudi poveljnik policije. Politični opazovalci v Buenos Airesu medtem trdijo, da so vojaški predstavniki pripravljali državni u-dar že od 27. maja, da pa so ga morali odložiti predvsem zaradi dveh dogodkov: ugrabitve bivšega predsednika Arambunija in obiska belgijskega kralja v Argentini. V zvezi z ugrabitvijo Aramburuja je glasnik »vzhodnih revolucionarnih oboroženih sil* v Montevideu danes izjava, da bodo bivšega predsednika osvobodili že prihodnjo soboto ali nedeljo. Iz Washingtona poročajo, da je ameriška vlada zelo previdna glede ocenjevanja položaja, ki je nastal v Argentini po državnem udaru. Zunanji minister Rogers je danes izjava, da gre za notranje zadeve Argentine in da ostajajo odnosi med obema državama dobri. tudi letake s svojimi zahtevami. Najprej so priredili manifestacijo pred ministrstvom za prosveto. Delegacijo je sprejela podtajnica ministra za prosveto Elena Caporaso Gatti (PSI). Nato so slovenski šolniki odšli pred vladno palačo (palazzo Chigi), kjer so razvili transparente, toda policija jih je prisilila, da so se odstranili, češ da tam niso dovoljene demonstracije. Nato so odšli pred poslansko zbornico (Mon-tecitorio) .Posebno delegacijo je sprejel predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, ki je obljubil, da bo posredoval, da bo poslanska komisija čimprej razpravljala o osnutkih zakona, ki sta ju predložila poslanca Škerk in Belci glede ureditve vprašanja slovenskega šolstva, S šolniki in sindikalisti sta se razgovarjala tudi poslanca Scai-ni in Traicich. Poslanec Albin škerk pa je ves čas spremljal šolnike od ministrtva za prosveto do parlamenta in senata. Po kosilu so slovenski šolniki odšli v Fosse Ardeatine in se poklo- iiiiiiililiiiiiiiiiiiiitiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiniiiiiiliiiiititiiiiiiiiiitiniiltiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitltliiilliitiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ZAPLETEN POLOŽAJ V JORDANIJI Resni spopadi med gverilci in edinicami jordanske vojske Vierai zjutraj je bil dosežen sporazum o prekinitvi ognja, ki pa se zdi, da ga nihče ne spoštuje • Atentat na jordanskega kralja? AMAN, 10. — Po nekajdnevnih resnih spopadih med edinicami palestinske osvobodilne vojske in enotami jordanske vojske v Amanu, je bil danes zjutraj podpisan sporazum med jordanskimi oblastmi in palestinskimi organizacijami osvobodilnega boja o prenehanju spopadov in o vzpostavitvi reda in miru. Jordansko delegacijo je vodil kralj Hussein, delegacijo arabskih gverilcev pa voditelj skupine »Al Fatah* Yasser Arafat, ki je prispel v Aman iz Kaira, takoj ko so se vneli spopadli. Kot je sporočil radio Aman, so se razgovorov udeležili tudi štiri iraške vojaške in civilne osebnosti. Irak ima v Jordanijd poseben korpus, ki se bojuje proti Izraelu. Na konferenci so se jordanski, gverilski in iraški predstavniki dogovorili, da je treba takoj vzpostaviti mir in red v Amanu in napraviti konec spopadom med gverilci in jordansko vojsko. Po dogovoru bi se morale eddnice gverilcev vrniti v svoje baze, hkrati pa so sklenili, da bodo skrbele za red v mestu mešane patrulje sestavljene iz jordanskih vojakov in gverilcev. Poleg tega so tako jordanski kot gverilski predstavniki izjavili, da bodo takoj spustili na svobodo ujete ali aretirane gverilce odnosno jordanske vojake. Ustanovljen je bil tudi enotni odbor, ki bo skrbel, da prepreči nove spopade. Položaj v Jordaniji je že dlje časa nejasen predvsem zaradi sporov med organizacijami palestinskega osvobodilnega gibanja in nekaterih jordanskih vojaških krogov, ki bi hoteli omejiti gverilsko delovanje. Včeraj je jordansko notranje ministrstvo objavilo sporočilo, v katerem je obžalovalo, da je prišlo do spopadov med vojsko in gverilci, »Id je povzročilo precejšnje število žrtev*. Ti incidenti, pravi sporočilo, so dosegli vrhunec, »ko je bila s strelnim orožjem napadena kolona avtomobilov, v kateri je bil tudi avtomobil s kraljem Hussei-nom, ki se je vračal iz Suweilaha v Aman. Kralj je na sreča ušel podlim in zahrbtnim strelom*. Vesti iz Amana so bile včeraj in danes precej nejasne zaradi prekinitve vseh telefonskih in telegraf skih zvez s tujino. Po vesteh, ki so kljub temu prišle v Bejrut, je prišlo v Amanu do precej ostrih spopadov med gverilci in jordansko vojsko, v nekaterih krajih so baje uporabili tudi topništvo. Najhujši spopadi so se vneli, tako poročajo iz Bejruta, okrog policijske po-stojanske v bližini gverilskega ta borišča v Al-Wahdatu ter v bližini taborišča v Gebel Husseinu. V Bejrutu se je razširila tudi vest, da je jordanska vojska zasedla glavni stan »Al Fataha*. kar so predstavniki te odporniške organizacije zanikali. Do spopadov naj bi prišlo tudi v predmestju Amana. Po zadnjih vesteh iz Amana, je tudi danes prišlo do manjših spopadov med gverilca in jordansko vojsko, kljub doseženemu sporazumu v današnjih jutranjih urah med jordanskimi oblastmi, gverilci tel iraškimi predstavniki. Danes dopoldne je neki predstavnik «AI Faiba-ha» v Bejrutu izjavil, da so boji v Amanu še vedno v teku in da uporabljata obe strani topništvo in strojnice v bližini glavnega stana poveljstva za palestinski oboroženi boj, v Jebel Hussednu in pri gverilskem taborišču v Jebel Nuzhaju. Plav tako so v Bejrutu sporočili, da je skupina gverilcev zasedla v Amanu «Jordan hotel* ter zadržala kot talce goste lz ZDA, Velike Britanije in Zahodne Nemčije, dokler ne bodo jordanske oblasti spustile na svobodo aretiranih gverilcev. Francoske tel druge goste, pravijo v Bejrutu, so gverilci izpustili in premestili v neki drug hotel. Po zadnjih vesteh iz Amana Je v popoldanskih urah vladal v mestu mir ln mnogi trgovci so ponovno odprli svoje obrate. Sicer pa so te vesti neuradne in dejansko se ne ve, kakšen je pravzaprav položaj v glavnem jordanskem mestu. Radio gverilske organizacije »A1-Assifa* je nocoj sporočil, da je bilo med včerajšnjimi in današnjimi spopadi v Amanu ubitih ali ranjenih 400 oseb. po daljših počitnicah v zvezi z volilno kampanjo. Zbornica je pričela obravnavati zakonski predlog o davčnih olajšavah za dohodke in dela. Zbornica pričela z zasedanji RIM, 10. — V palači Chigi je bil sestanek posvečen šolstvu, kateremu je predsedoval Rumor, prisotni pa so bili vsi zainteresirani ministri. nili spominu tamkajšnjih žrtev. Nato so demonstrirali pred palačo senata (Palazzo Madama) ter zahtevali sprejem pri predsedniku senata Fanfaniju, katerega pa ni b;lo. V senatu se je delegacija šolnikov razgovarjala s skupino levičarskih senatorjev (Romanom, Arbarellom, Šemo in VoUegerjem). Pozno popoldne je delegacijo sprejel na ministrstvu za prosveto šel kabineta Misasija dr. Niutta. kateremu so snidikalisti obrazložili najbolj pereča vprašanja. Dr. Niutta je izrazil željo, da bi se o teh stvareh pogovoril z zastopniki sindikata čez dobrih deset dni, čaš da je v teh dneh zelo zaposlen z rešitvijo zelo perečih vprašanj šolstva v Italiji. Po razgovoru s šefom kabineta ministrstva za prosveto so se slovenski šolniki in predstavniki sindikata slovenske šole zvečer vrnili z vlakom v Trst. ALBIN BUBNIČ Fašisti napadli mladine« v Milanu MILAN, 10. — Preteklo noč je skupina fašistov neizvana napadla tri mladeniče, ki pripadajo levičarskim organizacijam. Dvema so razbili glavo in so ju sprejeli v bolnišnici s pridržano prognozi". Do napada je prišlo v Ul. Manin, kjer je že v ponedeljek prišlo io pretepa med levičarji in fašisti, ko so jo fašisti izkupili. Sedaj pa so se hoteli maščevati in so po njih načinu počakali v večji skupini na tri izolirane fante, katere so napadli. Govor Kosigina MOSKVA, 10. — Predsednik vlade Kosigin je imel danes pomemben govor iz gledališča »bolšoj*. Govor je direktno prenašala sovjetska televizija in se je nanašal na volitve v vrhovni .sovjet, ki bodo 14. junija. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitmiiniiiiitiiiitiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiuiiiii PO KATASTROFALNEM POTRESU V PERUJU 100.000otrok zgubilo starše pod ruševinami Nixon napovedal veliko pomoč prizadetim krajem LIMA, 10. — Perujske oblasti so ocenile, da je ostalo na področjih, ki jih je 31. maja prizadel katastrofalni potres, okrog 100.000 sirot, ki so jim starši obležali mrtvi pod ruševinami in ogromnimi zemeljskimi plazovi. Položaj teh otrok postaja iz dneva v dan vedno bolj dramatičen Zato so oblasti odredile, da je treba čimveč sirot preseliti v velika obalna mesta, ki niso bila poškodovana. Po drugi strani so sooialne in podporne ustanove po zvale prebivalstvo, ki ga katastrofa ni prizadela, naj sprejmejo v svoje družine preživele otroke in naj jim vsestransko pomagajo. Oblasti in socialno - podporne ustanove se bojijo, da bi začeli sirote prodajati družinam v mestih kot hišne pomočnike. Perujska vlada je sprejela ostre ukrepe proti osebam, ki ropajo po zapuščenih hišah. Policija je v prejšnjih dneh ustrelila na kraju RIM, 10. — Poslanska sfcornica je mesta moškega in žensko, ki sta že včeraj ponovno pričela z delom kradla med porušenimi hišami. Tri druge osebe so ustrelili, ker so jih zajeli, ko so prodajale ukradeno blago. Po dosedanjih ugotovitvah je ostalo zaradi potresa 800.000 ljudi brez strehe, mrtvih je baje okrog 50.000, število ranjenih pa še niso mogli niti približno oceniti. Predstavnik perujske vlade je izjavil, da je vlada do sedaj razdelila prizadetemu prebivalstvu 2.800 ton živil in obleke ter 82.350 kg zdravil. Med tem prihaja v Peru pomoč z vsega sveta. Oblasti skrbijo, da to pomoč čimprej odpeljejo z letali, helikopterji in ladjami na prizadeta področja. Predsednik ZDA Nixon je sporočil, da bodo ZDA čimprej poslale perujski vladi 10 milijonov dolarjev in da je v ZDA v teku akcija za še večjo pomoč žrtvam katastrofalnega potresa. V Washingtonu je bil sestavljen medministrski koordinacijski odbor, ki bo vodil in usklajeval pošiljanje pomoči v Peru. L Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24,5, najnižja 18, ob 19, uri 21,8 stopinje, zračni tlak 1012,9 rahlo pada, veter 5 km/h severozahodni, vlaga 72 odst., padavine 1,8 mm, nebo po-obiačeno, morje skoro mirno, temperatura morja 21,1 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 11. Junija SREČKO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.53 — Dolžina dneva 15.38 — Luna vzide ob 12.13 in zatone ob 00.00 Jutri, PETEK, 12. Junija CEDOMIR DELEGACIJA STAVKAJOČIH PRI S0LSKEM SKRBNIKU S stavko so slovenski šolniki javno izrazili svoje ogorčenje Stavkalo je 83,50 odst. učiteljev in profesorjev • Obsodbe vredni primeri stavkokaštva V PRISOTNOSTI OBLASTI Na drugem mestu poročamo o slovenskih šolnikov, v kateri so nastopu slovenskih šolnikov v Hi- bili Evgen Dobrila, Marcel Petkov- šek in prof. Mitja Sancin, sprejel šolski skrbnik prof. Giuliano An-gioietti. O vsebini razgovora bodo Zaradi delne stavke tiskarjev v današnji številki nismo utegnili objaviti povolilnih izjav, ki so nam jih poslale razne politične stranke. Objavili jih bomo kasneje. Iz istega razloga so morale odpasti tudi nekatere vesti iz tržaške in go-riške kronike, zaradi česar se čitateljem opravičujemo. v petek 12. t. m., ob 17. uri; v Gregorčičevi dvorani v Ul. Geppa 9. Brzojavka dr. Štoke stavkajočim šolnikom Deželni svetovalec dr. Drago Štoka je poslal Sindikatu slovenske šole naslednjo brzojavko: tOb dnevu stavke slovenskih šolnikov in demonstrativnega nastopa v Rimu za pravice slovenske šole, sprejmite moje izraze solidarnosti v želji rešitve vseh problemov slovenske šole v duhu ustave in zakonitih pravic slovenske narodne skupnosti. » mu, kjer so izražali svoj protest zaradi stalnih diskriminacij, katerim so podvrženi, kakor tudi ogorčenje vse slovenske javnosti zaradi še vedno neurejenih razmer slovenske- | nike na članskem sestanku, ki bo ga šolstva v Italiji. Medtem pa je potekala včeraj protestna stavka slovenskih učiteljev In profesorjev na Tržaškem in Goriškem, zaradi neskončnega zavlačevanja z ureditvijo njihovih socialnih razmer in tudS v podporo tistim stanovskim tovarišem, ki so manifestirali v Rimu. Stavke se je udeležila velika večina učiteljev in profesorjev, v odstotkih bi to znašalo (od skupnega števila 260 šolnikov) 83,50 %. Stoodstotno so se stavke udeležili profesorji na slovenskem učiteljišču «A. M Slomška«, trgovskem tehničnem zavodu «2iga Zois«, na srednjih šolah v Nabrežini in pri Sv. Ivanu ter na območju dolinskega didaktičnega ravnateljstva. Kljub temu, da so slovenski šolniki stavkali zaradi življenjskih vprašanj slovenskega šolstva pa so se vendar našli, na srečo redki, stavkokazi ki so to borbo izdali in odrekli svojo solidarnost. Stavkali niso 3 profesorja liceja »Prešeren«, 5 profesorjev srednje šole pri Sv. Jakobu, 2 profesorja srednje šole v Rojanu, 2 profesorja srednje šole v Dolini, 5 profesorjev srednje šole na Opčinah, 5 profesorjev srednje šole na Proseku, 4 učitelji svetoivanskega didaktičnega ravnateljstva, 3 učitelji šentjakobskega didaktičnega ravnateljstva, 4 učitelji nabrežimskega didaktičnega ravnateljstva in 10 (deset!) učiteljev openskega didaktičnega ravnateljstva. Kako bodo ti opravičili svo.ie stavkokaštvo pred tistimi šolniki, ki so šli na lastne stroške manifestirat v Rim tudi zanje? Ali pa se bodo pozneje odrekli dosežkom tega sindikalnega baja, kakor se sedaj odrekajo pravici do nastopa in dolžne solidarnosti? Opoldne je delegacijo sindikata V poslanski zbornici giuitHM. v/ vscoini razgovora douo j l 1 v • predstavniki podrobno seznanili šol- OUODreil ZaKOIl 0 POVCCail U nike na članskem sestanku, ki hn I r « rotacijskega sklada Tiskovni urad KD sporoča, da je komisija za zaklad in finance poslanske zbornice včeraj na zakonodajni ravni odobrila zakonski predlog poslancev Beltija in Maroc-ca za okrepitev rotacijskega sklada za industrijske pobude na Tržaškem in Goriškem ne gradbenem torišču. Doslej je lahko prispeval sklad za gradbene dejavnosti največ 6 milijard lir. Po odobrenem zakonu bodo lahko od denarja, ki bo stekal v sklad, porabili 10 odstotkov za zidanje ljudskih hiš, pri čemer bodo imela prednost stanovanja na industrijskem področju. V nedeljo se odpre 22. tržaški velesejem Danes tiskovna konferenca predsednika Sloco-vicha - Najavljena gospodarska odposlanstva iz Avstrije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije Predsednik tržaškega velesejma dr. Piero Slocovich bo imel danes dopoldne v sejemski dvorani pri Montebellu tiskovno konferenco, na kateri bo razložil glavne značilnosti in smernice letošnjega 22. mednarodnega velesejma, ki je — kakor znano — na sporedu za čas od nedelje, 14. junija do nedelje, 28. t.m. Slovesna otvoritev bo v prisotnosti predstavnikov oblasti v nedeljo ob 10.30. Na tržaški sejem se je letos prijavilo 15 držav, med temi Jugoslavija, Avstrija, nekatere obdonav-ske države, skupina afriških dežel EAMA — EGS, in drugi pomembni zunanjetrgovinski partnerji. Pred kratkim smo v našem listu navedli spisek jugoslovanskih podjetij, ki se bodo udeležila letošnje prireditve v sklopu kolektivne razstave, ki jo niiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiin IZ MESEČNEGA PREGLEDA 0 GIBANJU CEN V preteklem maju na Tržaškem nov vzpon življenjskih stroškov Razen sadja in povrtnine se je praktično podražilo vse, kar prištevamo k ^življenjskim potrebščinama - Pred zimo nova podražitev gorilne nafte? v Trstu, kjer smo v maju ponovno zabeležili vrsto občutnih in zato toliko bolj zaskrbljujočih poviškov praktično pri vseh vrstah blaga široke potrošnje, razen pri povrtnini in sadju, pri katerih jc prejšnjo napetost nekoliko ublažil priliv svežega sezonskega blaga. Goveje meso na debelo se je v maju nekoliko podražilo, vendar so cene v prodaji na drobno za sedaj ostale nespremenjene. To velja v glavnem tudi za teletino. Kokošje meso pa se je podražilo, ne da bi se cene spremenile na viru proizvodnje: prodaja posameznih delov _____________________ perutnine (samih kurjih bedrc ali MililUliliifiiiliiiliiiiiiiiiiiiiHiiiniiiiiiiliiiuiuiiniiiiiiiiiiiiiiliiiiiiliiliiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiil V SOBOTO, OB 108-LETNICI USTANOVITVE Motoriziran sprevod mestnih redarjev in osrednja proslava Med svečanostjo na Trgu Unita bosta spregovorila župan Spac-cini in odbornik Romano - Nagrade zaslužnim stražnikom V soboto, 13. junija, poteka 108 let od ustanovitve prvega oddelka tržaških mestnih stražnikov. Ob tej priložnosti, tudi zaradi večjih sprememb, do katerih je prišlo prav v zadnjih mesecih v odredu mestnih j redarje za izredno pogumna deja-redarjev, bo organiziran niz sve- j nja. čanosti, od maše pri Sv. Justu, polaganja vencev na krajih, kjer so nekateri redarji padli v službi, motorizirani sprevod skozi mesto in zaključna svečanost na Trgu Unita pred občinsko palačo, kjer bosta spregovorila v imenu občine župan Spaccini in odbornik za mestno policijo Redento Romano. Odred mestnih stražnikov je bil ustanovljen 13. junija 1862. Sestavljalo ga je deset mož in njihova glavna naloga je bila lov za potepuhi in berači, ki so se skrivali v mestu in nadlegovali gospodinje na tržnicah. Deset let pozneje so število mož potrojili in postavili tak »odred* pod poveljstvo posebnega častnika. Imenovali so jih »občinski stražniki* in je bila njihova naloga, poleg lovljenja potepuhov, tudi nadzorovanje cen in higienskih naprav v mestu. Število mestnih stražnikov se dolgo let ni spremenilo. Šele 1895, ma 10 pred koncem stoletja, je odred narastel na 28 mož. Bil pa je ze razdeljen na dve skupini. Vsaka je imela svojega častnika, nad vse-mi pa je bil poveljnik odreda. 0-pravljali so običajna dela .poleg teh pa tudi paradno vlogo med mestnimi in državnimi svečanostmi. Imenovali so jih tudi «lampareti», ker so med opravljanjem svoje službe zvečer nosili s seboj svetilko (lampara), svetili v temne uličice, pod oboki, v veže starih hiš. Po gledaliških predstavah so spremlja 11 ljudi domov. Podnevi so opravljali nadzorniško službo na javni tržnici. Od tod tudi hudomušni najav »guardie de radicio*. Število mestnih stražnikov je občinska uprava v Trstu petkrat zvišala šele po italijanski zasedbi Tr sta, leta 1919. Tedaj je odred štel 99, nekaj let pozneje pa že 187 mož. Po drugi svetovni vojni, v letih zavezniške vojaške uprave STO, je odred mestnih stražnikov bil vklju čen v »Municipal Guard Branch* in bil pod neposrednim poveljstvom zavezniških organov. Pozneje je to poveljstvo sprejela prefektura in ide leta 1961 je občina pdred obnovila in ga sprejela v lastno režijo- Najsodobnejše naprave, s kateri- Življenjski stroški stalno narašča-t prsi) gre čedalje bolje od rok, ker jo po vsej Italiji, in tako je tudi takšna prodaja ustreza različnim 1 okusom in žepom potrošnikov. Konjskega mesa je malo na razpolago: konje uvažamo iz Danske, Švedske in iz nekaterih vzhodnoevropskih dežel, vendar, kakor rečeno, mesa primanjkuje: v maju se je konjsko meso podražilo za 60 lir, žrebetina pa za 20 lir pri kg v prodaji na drobno. Povpraševanje po svinini je pičlo, zato pa tudi mesnice niso z njo posebno dobro založene. Oljčno olje se prodaja po starih cenah. Proizvod tovarne Bertolli stane 840 lir liter (z nagrado ene škatle fižola), olje Dante pa gre v promet po 780 lir. Semensko olje se je v maju podražilo za 10 lir, tako da stane na primer liter olja «Topazio» po novem 410 lir. Po manjših popuščanjih v ceni za maslo v prodaji na debelo, je za sedaj odpadla verjetnost, da bi se blago v prodaji na drobno ponovno podražilo. Delavske zadruge so celo znižale ceno nekaterim vrstam masla za 50-60 lir pri kilogramu (to velja zlasti za maslo vrste Giglio in Latteria). Margarina se drži čvrsto in vse kaže, da se bo kmalu ponovno podražila. Tržišče z maščobami je ponovno mirno in povpraševanje je skoraj popolnoma zamrlo. V delikatesnih trgovinah sta se v maju podražili ogrska salama in pečenka, meso v škatlah je na splošno pridobilo 5 od sto na prejšnjih ko-tacijah, zaradi pičlega ulova pa so se začele pomikati navzgor tudi cene portugalskim sardinam in tunini v škatlah. Grah iz novega pridelka prihaja počasi na tržišče: cene kon-serviranemu grahu nihajo, pričakovati pa je, da se bodo kmalu ustalile na višji ravni kakor doslej, saj so se tudi za te pridelke v zadnjih mesecih občutno povečali prevozni stroški in stroški za naložno delovno silo. Domačih in tujih jajc je bilo v maju dovolj na razpolago, žara:« šibkega povpraševanja pa so cene nekoliko upadle. Prodaja se ni razgibala, zato je tudi uvoz polagoma ponehal. Med raznimi vrstami sira je parmezan ponovno zabeležil povišek; v prodajalnah Delavskih zadrug je povišek znašal od 50 do 100 lir pri kilogramu. Proizvodnja parmezana je bila v maju precejšnja, ni pa še prispela na trg, tako da ta ni občutil nobene olajšave. Fižola je na trgu razmeroma malo: trgovci silijo v ospredje stare zaloge, medtem ko je najavljen sko-rajšsn dovoz večje količine zrnja iz Kenije. Ječmen, ki se uvaža pretežno iz Zahodne Nemčije, se je zaradi revalvacije marke podražil za okoli 1000 lir pri stotu. Med žitaricama se je v maju podražil tudi riž, vendar iz nasprotnega razloga, ker ga namreč iz Italije pretežno izva- i»niiiHiii*iiiiiiiiiiiiiiii»iiiiiiii»iii»i»ii»imiiiimiii*iMUMiim«imininnmiinii*wiiniiiiiiiiiii»i»»iHi«ii»Miii»* KUP KATRANIZIRANEGA PAPIRJA JE UBLAŽIL POSLEDICE Senenega trga, Carduccijeve ulice, mimo postaje na nabrežje do Trga Unita. kjer bo namestnik poveljnika odreda Dolceja, inšpektor Cor-radini, nagradil nekatere zaslužne Sprevod po mestnih ulicah bo krenil z griča Sv. Justa, kjer bo darovana posebna maša, ob 11.20 in bo, po obhodu mestnih četrti, prispel na Trg Unita opoldne. V sprevodu bodo meščani videli težje in lažje motorje z radijskimi sprejemniki, skuterje »lambrette* mestnih in poljskih stražarjev, šest avtomobilov fiat 1100 za dnevni obhod mesta, dva avtomobila za nočni obhod, dva žerjava za odstranjevanje vozil. Prihodnji četrtek shod upokojencev na Trgu Goldoni V četrtek, 13..junija bodo tržaški upokojenci uprizorili protestno manifestacijo po tržaških ulicah in Trgu Goldoni, v znak protesta zaradi neurejervh razmer upokojen cev in nizkih pokojnin špici. Jutri se v ta namen sestane pokrajinski odbor sindikata upokojencev CGIL, ki bo preučil načrt o manifestaciji (pričela se bo ob 10. uri), izdelan skupno z drugima dvema sindikalnima organizacijama. MED GRADNJO STAVBE ZA GMT DELAVEC PADEL Z VIŠINE 10 M V bolnišnici so mu ugotovili le zlom komolca in zapestja desne roke Komaj 19-letnd delavec Miario Albertino iz Vercelli, Ul. Boccaccio št. 17. Je včeraj malo pred 14. uro padel z višine 10 metrov, kar bi bilo lahko usodno. Na srečo pa ie mladenič priletel na kup katranlzi-ranega papirja, kar ie ublažilo posledice Albertino je delal za podjetje «Gho» Iz Vercellija na strehi zgradbe za »Grandi motorni pri Bol juncu, kjer je sodelavcem podajal potrebni material Nepričakovano pa je padel skozi široko lino. Iz ka- rnvnolaua odred bodo me !tere ™ podajah material, v mi sedaj razpolaga odred, oodo me j gk)blno 10 m. Na srečo ie prej pristni stražniki pokazali med motom i ^ Kup katraniziranega zirano parado po mestnih ulicah, z j p^piirja In se nato zvrnil na tla. griča Sv. Justa preko Sv. Jakoba,! z revirnim avtom so ponesrečene- ga mladeniča odpeljala v bolnišnico, klor so spoznati, da se ni poškodoval tako močno, da bi bilo njegovo življenje v nevarnosti. Fantu so namreč ugotovlld poleg udarcev z odrgninami po desni rami in desni nogi le zlom komolca in zapestja desne roke. Ce ne bo komplikacij, bo okreval v dveh mesecih. Malo prej pa so s prognozo okrevanja v 20 dneh sprejeli na oddelku za pljučno kirurgijo 60-letnega pomorščaka Vittoria Valorosa. kateremu so ugotovili verjetni zlom reber Pomorščak ie povedal, da je med delom na ladji «Raquilinla», kjer je vkrcan. Iz nepojasnjenih razlogov padel s 6 metrov višine v ladijsko skladišče. žamp, tako da ga ni zadosti za domačo potrošnjo. Na *rgu z vinom vneto pričakujejo otipljive posledice nedavno sprejetega sporazuma o tem blagu v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Vino vrste «Ruffino* se je med tem časom podražilo za 30 lir pri steklenici 2 1. Na trgu s kavo je v maju ostalo neizpremenjeno brazilsko blago, druge vrste kave pa so se nekoliko podražile — za sedaj samo v prodaji na debelo. Ribjega ulova je bilo v maju razmeroma malo na tržaškem trgu; cene so zato bile na splošno višje kakor v aprilu. Na manjši ulov sta vplivali predvsem slabo vreme in zmanjšana vnema domačih ribičev. Povpraševanje po zmrznjenih ribah je vidno popustilo zaradi sezonske razpoložljivosti svežega ulova. Pri sadju in povrtnini pa je maj prinesel občutno olajšanje kar zadeva cene za blago v prodaji na drobno. Blaga je bilo na tržnicah dovolj, jagod pa so letos pripeljali okoli 10 od sto več kakor lani. Dovažajo jih predvsem iz okolice Ferrare. Dne 11. maja so proizvajalci povišali ceno koksu: od septembra 1969. do danes je poprečna cena temu proizvodu poskočila kar za 40 od sto. Vse pa kaže, da se bo še povišala, kajti niti madžarske niti češkoslovaške koksarne ne dobavljajo dovolj blaga za tržaške zaloge. Kdor kuri z nafto in drugimi petrolejskimi derivati pa bo po vsej verjetnosti doživel razočaranje pred nastopom nove zime, kajti proizvajalci so tudi za te proizvode postavili zahtevo po znatnem povišanju cen. organizira gospodarska zbornica za Slovenijo, lesnega sejima in v okviru gastronomskega parka. Prvi dan sejma, to je nedelja, 14. junija, bo dan Zahodne Nemčije. Ob tej priliki bo obiskalo sejmišče gospodarsko odposlanstvo, ki ga bo vodil generalni konzul zvezne republike v Milanu dr. Dankmar Seibt, zvečer pa bo v nekem grljanskem hotelu oocktail. V ponedeljek, 15. junija, bo na sejmu dan Jugoslavije. Iz sosedne republike bo ta dan odpotovala večja gospodarska delegacija, zvečer pa bo generalni konzul SFRJ v Trstu inž. Marjan Tepina priredil sprejem za predstavnike oblasti, gospodarstvenike in goste. V torek, 16. junija, bo na sejmu dan Avstrije. Tudi iz te republike je najavljen obisk gospodarskega odposlanstva, ki ga bo vodil podpredsednik zvezne gospodarske zbornice ing. P. Foerster, zvečer pa bo avstrijski trgovinski delegat v Trstu dr. E. Strausser priredil cock-tail. Avstrijski stand v Palači narodov bo letos urejen v smislu gesla: »Avstrija, štirje letni časi*, to se pravi v znamenju poletnega in zimskega turizma. Najavljeno je sodelovanje kakih 30 podjetij, medtem ko bo Koroška turistična zveza nastopila v ten okviru ločeno z lastnim standom. Kakor vsako leto bo Avstrija nastopila tudi na lesni razstavi, kjer bo prikazala možnosti in koristnost uporabe elektronskih računalnikov v gozdarstvu in lesni industriji. V nedeljo, 14. junija, na dan odprtja sejma, bo na sejmišču poseben avtobus, v katerem bodo razstavljeni kamen z Lune in oblačila ameriških astronavtov, ki so se prvi spustili na tla našega satelita. Potujočo razstavo organizirata ameriški konzulat v Trstu v sodelovanju z italijansko radiotelevizijsko družbo. Izročitev ladje v miljski ladjedelnici V miljski ladjedelnici »Navalgiu-liano* so včeraj izročili naročnikom 3.100-toosko petrolejsko ladjo »Iiliama d’Alessio». Ladja, ki je o-pravila povsem zadovoljivo poskusne vožnje v Miljskem zalivu, meri 91 m v dolžino, 13 v širino in 7 v višino. Polno natovorjena bo plula s hitrostjo 13 vozlov, čez nekaj tednov bodo v ladjedelnici izročili naročnikom s Sardinije drugo enako petrolejsko ladjo, medtem pa sta v gradnji dva vlačilca za neko neapeljsko družbo, ladjedelnica pa ima poleg tega zagotovljeno še naročilo za gradnjo dveh manjših tankerjev za nekega sicilskega ladjarja. • Ministrstvo za zunanjo trgovino je izdalo dovoljenje za uvoz 1400 ton surovega bombaža iz Jugoslavije. Kvoto, ki velja polovico tekočega leta, si bosta razdelili tržaška in milanska carinarnica. Partizani in aktivisti t<03: spomnite se Cerknega ! •iiiiiiiiiiiiMiniiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiminuuiiiiiuiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiMimiiiii FAGANELOVI MOTIVI S KRASA IN IZ AFRIKE U * ’* ** Dr. Jakov Sirotkovic v Slovenskem klubu Slikar Robert Faganel med Afričani Če izvzamemo dve tihožitji, bi mogli reči, da vse ostale slike, ki jih je Robert Faganel sinoči razobesil na stene občinske galerije, obravnavajo le dva motiva: Afriko in naš Kras. Gre za okoli trideset olj večjega in manjšega formata, ki jih je za tržaške ljubitelje umetnosti Faganel pripravil v zadnjem času. Ko smo predvčerajšnjim napovedali otvoritev razstave, smo rekli, da Robert Faganel že dve leti ni razstavljal v svojem mestu. Sedaj, ko smo si razstavo ogledali, pa smemo reči, da je umetnik ta čas dobro izkoristil. Precejšnja je namreč razlika med njegovimi sedanjimi in prejšnjimi deli. Seveda je Faganel še vedno figurativen slikar, saj si ga sicer niti ne moremo zamisliti, toda posebno v nekaterih afriških motivih je Faganel daleč od prejšnjega. Seveda na boljše. Razstava, ki jo ljubiteljem umetnosti priporočamo, bo odprta do 18. t.m., seveda po običajnem urniku: v delovnih dneh od 10. do 13. in od 17. do 20. ure: o praznikih pa od 10. do 13. ure. Včeraj-danes ROJSTVA, smrti in poroke V dneh #. In 10. junija 1970 se Je v Trstu rodilo 33 otrok, umrlo pa Je 16 oseb. UMRLI SO: 89-letm Altonso San-drl. 77-letna Ermenegllda Masettl vd. Rauvvolf, 58.1etni Carlo Plazer, 43. letna Vittoria Mlchelazzl por. Zot. tleh, 88-letna Maria Gregorič por. Franza, 83-letnt Antonio Golna, 73-letna Amalla Snldarcich por. Pal. clch, 78-letni Menotti Martinem, 65. letni Silvio Tulliani, 83-letna Marina Sepich por. Mianl, 85-letna Matilde Hossek vd. Černe, 83-letnl To-maso Resta, 22-letna Zorlslava VI-sintln por, Castro, 46-letnl Otello Gerbino, 63-letni Georges Boblcchlo, 74-letni Antonio Tonetto. V petek, 12. junija bo na izrednem večeru gost Slovenskega kluba univerzitetni profesor dr. Jakov Sirotkovic iz Zagreba. Predavatelj je ugledna osebnost ne samo v SR Hrvatski ampak v jugoslovanskem merilu. Promoviral je iz ekonomskih ved, je redni profesor ekonomske fakultete vseučilišča v Zagrebu, prejšnji rektor in sedaj prorektor zagrebške univerze. Poleg tega je glavni in odgovorni urednik časopisa ^Ekonomisti ter avtor številnih del in razprav iz gospodarstva in še zvezni poslanec. V svojem predavanju bo obravnaval družbeno - gospodarski razvoj Jugoslavije in Hrvatske od leta 1945 dalje do mednarodnega sodelovanja na gospodarskem polju. Nosilec je raznih odlikovanj in priznanj iz narodnoosvobodilne vojne in znanstvene ustvarjalnosti. Slovenski klub vabi na izredni večer, ki bo v petek. 12. junija ob 20.30. Govoril bo univerzitetni profesor dr. Jakov Sirotkovic iz Zagreba. Predmet prevadanja le Rezultati in perspektive družbeno - ekonomskega razvoja Jugoslavije in Hrvatske Predavanje ie namenjeno slovenskim in hrvatskim operaterjem, dijakom gospodaskih in družbenih ved ter vsem, ki sie zanimajo za gospodarski razvoj Jugoslavije. ODBOR Dramski odsek p.d. »Ivan Cankar« - Sv. Jakob - Trst V petek, 12. t.m. ob 21. uri v dvorani p. d. «1. Cankar«, Ul. Montecchi 6, IV. nadstr. ponovitev predstave PARTIZANSKI MITING v dveh delih Po avtentičnih besedilih tekst napisala: P. Ribič — M. Belina Režija: Sergej Verč Scena: Ivan Verč Nastopajo: V. Lavrenčič, O. čuk, J. Kufersdn, S. Sancin, S. Verč. Posebno vabljena mladina! Prosvetno društvo SLAVKO ŠKAMPERLE* Sv. Ivan — Trst priredi danes, 11. Junija ob 20.30 v društvenih prostorih predavanje Vladimira Kende o Vietnamu Vabljeni člani društva I OSNOVNA ŠOLA V RICMANJIH priredi v nedeljo, 14. junija v šolskih prostorih ZGODOVINSKO RAZSTAVO IN AKADEMIJO ob priliki petindvajsetletnice obnovitve slovenske šole Spored Je naslednji: 1 ZGODOVINSKA RAZSTAVA bo odprta od 9. do 12. in od 16. do 20. ure; 2. AKADEMIJA bo ob 18. uri. Nastopili bodo učena! • s petjem. baletom, prizorčkom in deklamacijami. 3. Po akademiji bo prijateljsko srečanje v šolskih prostorih. Na jubilejno proslavo so povabljeni vsi učitelji, ki so poučevali na naši šoli od 1945. leta do naših dni. Toplo vabimo k udeležbi vse prijatelje naše šole. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od » 30 do 1.3«) Vlelmettl, Borzni trg 12. Ceritauro, Ul. Rossetti 33. Alla Madonna del Ma-re, Largo Piave 2. SanfAnna, Erta di S. Anna 10. DNEVNA SLU2BA LEKARN (od 1.3« do 19.30) Biasoletto. Ul. Roma 16. Davanzo, Ul. Berninl 4. Al Castoro, Ul. Cava-na tl. Sponza, Ul. Montorsino 9 (Ro jan). ZADRUGA »NAŠ KRAS* vaba svoje člane in vse prijatelje Krasa na otvoritev razstave s področja ljudske umetnosti VEZENINE IZ OKOLICE TRSTA ki bo v soboto, 13. junija 1970 ob 20 uri v galeriji »Kraške hiše« — V. Repen 31. Za otvoritev razstave niso bila poštena osebna vabite. Slovensko prosvetno društvo PROSEK -KONTOVEL V soboto, 13. junija ob 21. uri v Prosvetnem domu na Proseku Miško Kranjec: POT DO ZLOČINA drama v treh dejanjih Gostuje dramska skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda »Bratov Milavcev« iz Brežic. Vabljeni! Prosvetno društvo «Slovenec» - Boršt - priredi dne 14. in 15. junija t. 1. proslavo 70-Ietnice delovanja Spored: NEDELJA, 14. junija: ob 17. uri povorka skozi vas ob 17.30 nastopajo pevski zbori «Slovenec» iz Boršta, »Slavec« iz Ricmanj, »F. Venturini« od Domja, «F. Prešeren« iz Boljunca in «V. Vodnik« iz Doline; osnovnošolski otroci; godba na pihala z Brega; folklorna skupina Breg. od 20. ure dalje ples ob zvokih orkestra «Kras,>. PONEDELJEK, 15. junija: ples z orkestrom «Kras» s pričetkom ob 20.30. DELOVAL BO KIOSK Z JEDAČO IN DOMAČIM VINOM. Vljudno vabljeni! SINDIKAT SLOVENSKE ŠOLE V TRSTU sklicuje za petek, dne 12. junija t.l. ob 18. uri članski sestanek, pri katerem bo tajništvo poročalo o poteku zadnjih sindikalnih pobud v Rimu in v Trstu. Sestanek bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. Geppa 9. Razna obvestila Športno druitvo »Vesna* v Sv. Križu pri Trstu vabi člane in prijate-lje druStva na redni občni zbor, ki bo v petek, 12. t.m. ob 21. uri v prvem sklicanju in ob 21.30 v drugem sklicanju, v prostorih ljudskega do-ma v Križu. Na dnevnem redu: 1. Izvolitev predsednika občnega zbora ln volilne komisije. 2. Poročili pred-sednlka In tajnika. 3. Diskusija. 4. RazreSnica staremu odboru. 5. Volit, ve. 6. Razno. Šolske vesti Državna srednja šola »Srečko Kosovel* na Opčinah bo proslavila 25. obletnico obnovitve slovenske Sole s šolsko prireditvijo «Pokaži kaj znaš«. Prireditev bo v petek, 12. t.m. ob 20. url v prosvetnem domu na Opči-nah. Prijatelji Šolske mladine iskreno vabljeni I Državna srednja Sola Simon Gregorčič v Dolini bo proslavila 25-let-nico obnovitve slovenske Sole na TržaSkem s šolsko akademijo, ki bo v soboto, 13. t.m. ob 20,30 v šolski telovadnici. Iskreno vabljeni starSi učencev, bivši učenci ln vsi prijatelji slovenske Sole. Ljudska prosveta Prosvetno društvo »Igo Gruden* iz Nabrežine priredi v soboto, 13. Junija 1970 ob 21. uri v dvorani pro-svetnega druStva Igo Gruden nastop gojencev Sole Glasbene matice. Spo. red obsega skladbe za klavir, violino, klarinet, harmoniko, kitaro, o. troški pevski zbor in dekliški pevski zbor. Vljudno vabljeni I V počastitev 25. obletnice obnovitve slovenske šole je priredite MLADINSKA REVIJA GALEB RAZSTAVO otroških risb, osnutkov, tipkopisov, ilustracij in prikaz kako nastane revija. Razstava v foyerju balkona v KULTURNEM DOMU v Ul. Fetromfo 4 je odprta vsalk dan od 9. do 13. ure. Mladinska revija GALEB priredi v soboto, 13. junija ob 17. uri v Kulturnem domu zaključno svečanost podelitve nagrad učenkam, M so zmagale na nagradnem natečaju za osnutek platnice jubilejne številke GALEBA. Nazionale 15.30 «Asteric e Cleopatra«. Slikanice. Eden 16.30 »Carmen baby». Uta Lev-ka. Technicolcor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.30 «L’uomo di Kiev«. Te-chnicolor. — Prepovedano mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.00 «Buco nella pare-te». Alexandra Stevvart in Dieter Geissler. Technicolor, Prepovedano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «In fondo at bulo«. Anna Karina, N. tVilliamson, J. c-Drouot. Technicoclocr. Prepovedano mladini pod 18. letom. Ritz 16.00 «La legge dei gangsters«. Klaus Kinski. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Filodrammatico 16.30 »Fuga nel sole«. J. Marais, D. Scala. Technicolor. Alabarda 16.00 «Colpo rovente«. M. Reardon, S. Martinkova. Technicolor. Prepovedano mladini pod Izletom. Aurora 16.30 «Anna dei mille gi°r’ ni«. Richard Burton, G. Bujoid-Techcnicolor. Zadnja predstava o*5 21.45. Crlstallo 16.30 «L’uccello dalle piume di cristallo«. Technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Capitoi 16.00 «11 piu felice dei mi-liardari«. F. MacMurray. Technicolor. Moderno 16.00 «La vita agra«. Uš0 Tognazzi. Impero 16.30 «11 nonno surgelato«-Technicolor. Vittorio Veneto 16,30 »Diamanti a colazione«. M. Mastroianni, R. Tu-shingham. Tecnicolor. Ideale 16.00 «11 dolce corpo di Dt' borah«. C. Baker, j. Sorel. Techm-color. Prepovedano mladini pod izletom, Abbazia 16.00 «La monaca dl Monza«-A Heywood, A. Sabato, C. Gravl-na. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Astra 16.30 «L’irresistlbile coppia«-S. Laurel in O. Hardy. KINO <|R|S» PROSEK danes ob 19.30 barvni dramatični film: LA MANO CHE UCCIDE Igrajo: Richard Johnson, C. Lynley, D. Dors. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri barvni edine-mascape uvestem film: UCCIDERO’ VVILLIE KID Igrajo: Katarine Ross in Robert Redford. Mali oglasi POMEMBNA TRGOVSKA TVRDKA v Trstu z glasbili iSče mlado osebje obeh spolov za tehnično, trgovsko In administrativno delo — tudi za specializacijo. Ponudbe pošljite na upravo »Primorskega dnevnika«, Ul. S Francesco 20, pod Šifro «IMPOR-TANTE AZIENDA MUSICALE«. SPDT organizira skupno s SPD E®- per dvodnevni avtobusni izlet v A • strijo 28. in 29. Junija. Vpisovam' in orientacijske skice izleta v Dl1 Geppa 9, tel. 31-119. Prosvetno društvo v Skednju Pr*‘ redi v ponedeljek, na praznik s • Petra in Pavla, 29. t.m. celodnevn izlet v Bovec in k izviru Soče. Pt' jave za izlet se sprejemajo v društv*| nih prostorih vsak dan od 19.30 0 21. ure. Društvena prodajalna na OP^,,1*,' obvešča da bo izlet v nedeljo. Junija »970 .Odhod točno ob 6- u iz Brdlne. Darovi in prispevki V počastitev spomina 26-l nekaterih večerih (večer sionske TV, Černigojev večer, pre-Tor^nje dr. Trstenjaka, večer s Svetino ter večer Shake-j,| nove poezije in elizabetinske nsbe v Kulturnem domu in še nnsikateri drugi večer) je bila di^obta v večjem številu tudi mla-^ ■ ki sicer na klubove večere -Prihaja v zadostnem številu. Turina je poudaril, da so J^avatelji povečini bili priznane Ul “Posti na svojih področjih vča-oi nel° najvišje, kar jih Sloven-ppemoremo na kakem kulturno -ij^stvenem področju. Nastopajočih tl Etične domovine je bilo tako jdomačih pa 17. fri izbiri sodelavcev se SK ni 5i-°li oziral na njihovo strogo po-ali ideološko pripadnost, ker S ~ tt.^obo >va vrata odprta vsem po-Slovencem. Taki so bili ta-lj klubovi sodelavca — sodobni j3e, s sodobno napredno usmeril miselnostjo, tako, kot spada ;fj Pted napredne slovenske kultur-it. Prosvetne ustanove na Trža- ^edsednik kluba dr. Turina je Podal krajši pregled tajniških ^to Nov w 0v in sej upravnega sveta ter 01 tem navedel, da je SK štel 1. j/kra 1968 113 članov, danes pa l *teje 118. zadeva samo mladino je dr. td Pa dejal: »Indiferentni mladini, tj katere SK ne zahteva ne člana-(ju® Pe prispevkov, naj povem, da g. ® znanje, kulturno obzorje kot Ha Posreduje SK, ne more škoditi dj^Pemu, niti ga spraviti na na- P0*-- Zato odločno odklanjam pokoli kritiko mlajših do naše-t .Nla, dokler mi ti ne potrežejo v te 1 oljšim*. v * koncu je še omenil, da je SK izključeni sezoni uspelo navezati iN.s Koroško, ni pa pozabil niti tH^ke Slovenije, če tudi je ni tJ*k®l. Te brezpravne slovenske Nj Se ^ klub spomnil z dvema jč^avateljema 0han)- w “ zaključku (P. Merku in I. se je še izrecno zahvalil vsem članom, zlasti pa Bojani Jazbečevi, prof. Petarosu in Mariu Magajni, ki je tako marljivo ujemal v svoj fotoaparat klubove sodelavce in končno našemu dnevniku za objavljanje sporedov in ocen torkovih večerov. Poročilu predsednika dr. Turina je sledilo blagajniško poročilo Bojane Jazbečeve, nakar je predsednik nadzornega odbora dr. Mitja Bitežnik podal razrešnico staremu odboru. Po krajšem odmoru so sledile volitve, na katerih so prisotni člani potrdili dosedanji odbor, medtem ko je dr. Turina izrazil željo, da bi zaradi objektivnih razlogov zapustil predsedniško mesto. Po krajši diskusiji je bil sprejet predlog, naj se začasno potrdi stari odbor s sklepom, da se v začetku sezone v mesecu oktobru skliče izredni občni zbor, na katerem bi izvolili novo vodstvo kluba, to pa iz svoje srede predsednika. Za prijeten zaključek občnega zbora in sploh letošnje sezone je poskrbel oktet pevskega zbora »Venček* iz Dutovelj, ki je pod vodstvom Milivoja Širce zapel šest pesmi. Po zaključku občnega zbora so se prisotni dutovski pevci zbrali ob omizju, kjer so dolgo v noč prepevali in preživeli neka j res prijetnih in vedrih uric. * * * Naj bo od zaključku sezone Slovenskega kluba tudi nam kot kro-nističnim spremljevalcem vseh njegovih večerov in prireditev dovoljeno, da izrečemo klubu in njegovemu požrtvovalnemu predsedniku dr. Vladu Turini vse priznanje za o-pravljeno delo, ki je gotovo še po-memznejše, kot se lahko včasih zdi površnemu opazovalcu in spremljevalcu našega javnega in kulturnega življenja v mestnem središču. Klubu, njegovemu predsedniku prof. Turini in vsemu odboru želimo, da bi še naprej uspešno deloval in da bi si še povečali krog vpisanih članov in svojih prijateljev. Jkdhta uAedtu4twi\ Poljske poti v Boljuncu Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Boljumčani smo imeli lepe poti po naših njivah, a sedaj so nam zaradi teh nesrečnih »Velikih motorjev* vse razorali in uničili ceste. Tako se dogaja v dolinski občini in žalostno pri tem je, da se ooč.nvki upravitelji prav nič ne zmenijo, če imamo mi, ki nam je še ostalo nekaj zemlje, sploh dostop (ceste) do naših zemljišč, kakor smo jih prej imeli. Pripomniti moramo sicer, da nam je občinska uprava popraivila neko staro pot za zemljišča na zahodnem delu čela (griča), a je zelo, zelo slabo popravljena, na spodnji strani je brez podri tikov, na gornji strani pa se stari zidavi posipajo na že preozko cesto, ki meri na nekaterih krajih komaj dva metra, poleg tega je še strma (o-krog 40 odst.), tako do je popolnoma neuporabna za zemljišča, ki so tako ostala brez ceste. So tudi nekatera zemljišča v Čelu, kjer 0 D P R T JE NOV lil 1 fcOULETTE, BACCARA, CHEMIN KASIN0 V LJUBLJANI Kazino na evropski ravni * |u«<> slovanskem »Milanu* s sedežem \ modernem Izbranem ta središčnem HOTELU SLON O ve restavraciji, od katerih ena tipična, nočni kRib dva bara, dve kavami slaščičarna sladoledama snack bai DE FER, BLACK JACK sploh še ni nobene ceste, praiv tako nimajo tudi zemljišča na hribu Sv. Roka nobene ceste več. Te težave trajajo že skoraj dve leti. 20. maja 1970. Jožef Maver, Marjo Zobec, Marjo Maver, Ivan Žerjal in še mnogo drugih Baijunčanov. * * * Objavljamo gornje pismo nekoliko skrajšano, v prepričanju, da bo občinska uprava iz Doline poslala v objavo ustrezno pojasnilo.. Pozabljivost ali kaj? Spoštovano uredništvo! Dobro leto je že minilo, odkar smo v Križu našo slovensko šolo poimenovali po našem zaslužnem rojaku slikarju Albertu Sirku. Ob tisti priložnosti smo imeli zelo lepo šolsko prireditev, katere so se udeležili tudi predstavniki šolskih in občinskih oblasti. Naziv šole nam je že prešel, kot se pravi, v meso in kri in vsaj doslej tudi ni bilo primerov, da bi tega naziva po Albertu Sirku ne spoštovale tudi oblasti. Toliko bolj smo bili kriški volivci presenečeni, ko smo prejeli volilne pozivnice, na katerih je bil volilni sedež označen s «Santa Croce N. 217, scuola elementare G. Vidali*, tj. s starim imenom šole. Pozivnice za pokrajinske volitve je izdala tržaška občina in nosijo županov podpis. Vprašujemo se ali gre za pozabljivost, za že prislovično birokratsko počasnost, zaradi katere poimenovanje naše šole v enem letu še ni utegnilo priti na ušesa odgovornim upraviteljem, ali pa za kaj še mnogo hujšega — za namerno ignoriranje z dovoljenjem šolskih oblasti izvršenega akta, za katerega so se toliko let zavzemali Križani? Želeli bi odgovor in pojasnilo, kakor bi tudi želeli, da bi pozivnice za slovenske kraje bile v bodoče dvojezične. Vaščani Res je čudna taka pozabljivost ali kako naj jo že imenujemo, zato je upravičeno pričakovanje, da bo stvar občina pojasnila. IZIDI OBČINSKIH VOLITEV NA GORIŠKEM Rahel preakret na levo v sestavi novega občinskega sveta v Gorici KO okrepila v mestu svoje pozicije, SOZ izgubila enega svetovalca • Trenja v SOZ zaradi izvolitve dveh «katoličanov» ■ Potrjen dr. Sanzin (PSI) - Prvič izvoljena za KPI VVilma Braini - Brajnik - V krminskem občinskem svetu trije Slovenci Volitve so mimo, zmagovalci prepevajo trionfalne pesmi, premaganci pa obvezujejo rane, ki so jih dobili v volilnem boju. številčna slika v goriškem pokrajinskem svetu je ostala, kot smo že poročal', nespremenjena, nekoliko razlik v primerjavi s sestavo prejšnjih občinskih svetov imamo v večjih občinah, do največjih razlik pa je prišlo prav v goriškem občinskem svetu. V goriškem občinskem svetu imajo stranke leve sredine, globalno vzeto, 31 mest, to je eno več kot prej. Na levici so komunisti ohranili svoja tri mesta, eno mesto je prvič dobil PSIUP. Socialisti imajo spet tri sedeže, socialdemokrati šest kot prej, prvič so eno mesto pridobili republikanci, Slovenska demokratska zveza je izgubila en sedež in jih ima sedaj dva, krščanski demokrati pa so pridobili en sedež, tako da jih bodo sedaj imeli 19. Na desnici so fašisti ohranili svoje tri sedeže, liberalci pa so od štrrih padli kar na dva. Liste s slovenskimi kandidati so imele uspeh in v glavnem so se predvolilne prognoze uresničile. Za PSI je bil izvoljen odvetnik Peter Sanzin, za KPI Wilma Brajnik por. Corva iz Štandreža, za slovensko demokratsko zvezo pa dr. Damjan Paulin iz Štandreža in dr. Andrej Bratuž. Omembe vredno je tudi dejstvo, da je bil na listi krščanske demokracije izvoljen kandidat slovenskega porekla inž. Marjan Če farin. Medtem ko je bila izvolitev so cialista dr. Sanzina in komunistke Brajnik-Corva gotova že pred volitvami, se je slovenska javnost začudila najprej zmanjšanju števila svetovalcev SDZ, nato pa še dejstvu, da ni bil izvoljen nosilec liste prof. Bratina. SDZ je namreč na svoje volivce naslovila proglas, da je treba voliti prof. Slavka Bratino, prof. Andreja Bratuža in šele nato dr. Damjana Paulina. V tem duhu je tudi potekala volilna kampanja te volilne formacije, dva dni pred volitvami pa je neka skupina znotraj SDZ s precejšnjim bogastvom finančnih sredstev poslala med slovenske volivce letak, v katerem je ta skupina pozivala volivce lipove vejice naj glasujejo za dr. Damjana Paulina, Bogomira Špacapana in Emila Valentinčiča. V istem letaku je bilo tudi rečeno, da ne smejo volivci SDZ voliti za prva (Iva nosilca liste, t.j. za prof. Bratko in prof. Bratuža in to s precej hudo motivacijo, ki je tu ne ponavljamo. Na ta letak je v petek popoldne SDZ odgovorila z drugim letakom, katerem «treba obsoditi razdiralne sile in Keber s Plešivega. V krminski ob-zavmiti vsak poskus motenja naše čini je sicer večina slovenskih ljudi v katerem je bilo rečeno, da je niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimiMiiiiiiHiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SPOMLADI PRIHODNJEGA LETA J -.. ...... Avtomatska telefonska zveza s Koprom in z Novo Gorico Praktični in politični pomen te nove realizacije ob odprti meji Spomladi prihodnjega leta bo začela delovati avtomatska telefonska zveza (teleselekrija) med Trstom in Koprom ter med goriškim in novogoriškim telefonskim (Jerajem. Pobuda nima samo velikega praktičnega pomena, temveč tudi političen, saj nedvomno izraža skupno voljo za zmanjšanje razdalj in za vzpostavitev še bolj neposrednih stikov med prebivalci teh področij. Prvič se je o teh avtomatskih telefonskih zvezah začelo govoriti že pred časom v Trstu, ko sta se sestali delegaciji italijanskih in jugoslovanskih izvedencev, ki so razpravljali o vrsti vprašanj v zvezi s telefonskimi zvezami med obema državama. Na takratnem posvetu je bila sklenjena postavitev koaksialnega kabla med Trstom in Ljubljano ter izgradnja radijskega mostu velikih zmogljivosti, ki naj bi omogočil zadovoljive zveze med Trstom in Jugoslavijo. Že tistikrat pa se je začelo govoriti o morebitni avtomatski telefonski zvezi med Trstom in Koprom ter Gorico in Novo Gorico. E3 SUPERMARKET loubldana ZA SPOMLADANSKO SEZONO ■ novi spomladanski modeli flaščev. kostimov M klasični in iportni moški suknjiči V KOZJEM IN SVINJSKEM VELURJU, NAPA TER LAKIRANEM USNJU M OKRASNE BOBIČE ii KUNE in NERCA v različnih barvah OBOGATITE SVOJO GARDEROBO Prvemu posvetu sta sledila še dva, do zadnjega pa je prišlo v letošnjem marcu v Novi Gorici. Med zadnjim srečanjem je bil nakazan načrt za izpeljavo pobude, razpravljalo pa se je že tudi o najvažnejših tehničnih vprašanjih. Za postavitev avtomatske zveze je namreč potrebno, da imajo telefonske linije, kot tudi vse ostale naprave .enake tehnične značilnosti, ki naj omogočijo uporabo istega kodeksa. Kot prvo je bilo sklenjeno, da bodo linije zračnega tipa, na voljo pa je bila tudi rešitev s podzemeljskim kablom in z visokofrekvenčnim kablom. Prvi korak za uresničitev celotnega programa je že v teku. V Novi Gorisi so že postavili prvo centralo, ka jo bodo v prihodnjih dneh preizkusili. Po prvi fazi pa bodo začeli graditi prave operativne centrale. Italijanski tehniki bodo o-pravili dela do meje, jugoslovanski pa od meje do svojih telefonskih central. To delo, naj bi — po predvidevanjih — trajalo od šest do devet mesecev. Za spoštovanje tega roka bo igrala glavno vlogo možnost pravočasnih dobav potrebnih aparatur. Ko bodo vzpostavljene zveze, bodo Tržačani lahko neposredno klicali Koper in ostale kraje njegovega telefonskega okraja, ki so že avtomatsko povezani z matično centralo. Pred številko telefonskega naročnika bo treba sestaviti mednarodno številko, to je 00, ter številko, s katero je koprski okraj povezan v državnem telefonskem o-mrežju. Podobno, seveda z drugačnimi številkami, bodo koprski naročnika dobili neposredno zvezo s Trstom. Isto velja tudi za naročnike v Gorici in v Novi Gorici, medtem ko za zdaj ne bo možna avtomatska zveza med Gorico in telefonsko centralo v Ajdovščini. Ta pobuda je seveda samo prvi korak za vzpostavitev avtomatskih telefonskih zvez med celotnim italijanskim in jugoslovanskim telefonskim omrežjem. propagande in naših sklepov*, ter pozivala na dajanje preferenc prof. Bratini, prof. Bratužu in dr. Paulinu. Omenimo naj še, da spadajo dr. Paulin, Špacapan in Valentinčič v krog desnih katoličanov in zaradi tega je tudi razumljivo s katere strani je prišla želja po teh preferencah Rezultati so pokazali, da ima SDZ le dva svetovalca in da je izgubila enega. Prvi je bil izvoljen dr. Paulin s 603 preferenčnimi glasovi, drugi prof. Bratuž s 577 preferencami nosilec liste prof. Bratina pa ni bil izvoljen, dobil je 563 preferenc. Voditelje SDZ je na eni strani potrl poraz (ta skupina je v Gorici izgubila 152 glasov v primer javi s prejšnjimi občinskimi volitvami, 232 glasov pa v primerjavi z deželnimi volitvami), na drugi pa je takozvani »demokratski* del SDZ potrt, ker ni b‘1 izvoljen njegov zastopnik prof. Bratina. Sliši se, da bodo voditelji »demokratskega* dela SDZ zahtevali od katoliške skupine, t.j. od Slovenskega ljudskega gibanja, naj dr. Paulin da ostavko, tako da bo lahko v občinski svet prišel ponovno prof. Bratina. Kako se bo zadeva končala, bomo še v’deli, vsekakor pa je dogodek vzbudil precejšnje trenje v vrstah somišljenikov SDZ. Kakšni so izgledi za prihodnje uprave na Goriškem. Prva ugotovitev je ta, da je možna koalicija DC-PSI ob podpori SDZ in republikancev tako na pokrajin,’ kot v občinah Gorica, Tržič, Krmin, Gradiška in Gradež. Težko pa je reči, če bo krščanska demokracija na tako koalicijo pristala, ko je vendarle njeno levo krilo zašlo pred volitvami v precejšanje težave. Resnici na ljubo je treba reči, da je levica v krščanski demokraciji dobila precej močne pozicije v sestavi nekaterih upravnih svetov. Na pokrajini imajo levičarji kar šest mest od skupno desetih, v goriškem občinskem svetu pa imajo baje levičarji kar 10 svetovalcev od skupno 19. Tudi v Tržiču je skupina bivšega župana Romanija bila poražena, šaj je ta mož dobil le pet svetovalcev, njegov nasprotnik, sedanji župan Versace, pa je dobil 9 svetovalcev. Kljub temu pa je verjetno, da bo Krščanska demokracija povabila na sodelovanje tudi socialdemokrate, to verjetno zaradi splošnega deželnega pregleda. V zvezi z morebitno sestavo levosredinskih večin je vredno omeniti še nekaj. V skoro vseh večjih upravah imajo socialisti več glasov od socialdemokratov. Izjema je goriška občina. To pomeni, da bodo podžupani in podpredsednik pokrajine socialisti, socialdemokrat pa bo verjetno le podžupan v Gorici. Stranke niso še ocenile izidov volitev in zaradi tega ni moč še delati prognoz. Lažji položaj imamo v manjših občinah, kjer potekajo volitve po večinskem sistemu. V vseh občinah na Goriškem je položaj ostal nespremenjen, potrjene so bile prejšnje upravne, le v Medeji je prišlo do preokreta. Levičarska lista KPI-PSI je prvič dobila občino v roke in jo iztrgala iz rok Krščanske demokracije. V Koprivi pa bodo sedaj vladali sami demokristjani brez levičarske opozicije. V prejšnji mandatni dobi so bili na vladi ljudje večinske in opozicijske liste. V goriški občinski svet so bili izvoljeni naslednji svetovalci: Krščanska demokracija: 1. Župan Michele Martina, 1790 preferenčnih glasov; 2. Marino Piani (836); 3. Livio Bemot (596); 4. Delio Lupieri (484); 5. Inž Marjan Čefarin (525); 6. Nora itea in Digianantonio (506); 7. Giuseppe Agati (470); 8. Gianni-no Ciuffarin (454); 9. Francesco Moise (439); 10. Pietro Della Vedo-va (431); 11. Pasquale De Simone (427); 12. Erminio Tuzzi (422); 13. Sigisfredo Vidoz (407); 14. Salvatore Colella (384); 15. Silvano Pagani (358); 16. Antonio Jakončič (341); 17. Sergio Fogar (322); 18. Mario Brancati (289); 19. Silvano Polmo-nari. Socialdemokratska stranka (PSU); 1. Lanfranco Zuccalli (510); 2. Fer-ruccio Fantini (462); 3. Sergio Ro-vis (339); 4. Agostino Candussi (255); 5. Adalberto De Grassi (116); 6. Agostino Tacchinardi (109). Komunistična partija Italije: 1. Nereo Battello (458); 2. Italico Chia-rion (233); 3. Wilma Brajnik por. Corva (187). Socialistična stranka PSI: 1. Dr. Peter Sanzin (445); 2. Giorgio Del-lago (299); 3. Tullio Tomassich (229). Movimento sociale Italiano: 1. Eno Pascoli (342), 2. Carlo Pedroni (279); 3. Giovanni Fonzari (207). PLI: L Agostino Majo (407); 2. Remo Caselgrandi (195). Slovenska demokratska zveza: L Dr. Damjan Paulin (603); 2. Dr. Andrej Bratuž (577). PSIUP: 1. Gianna Bigi por. Pi-rella (87). V občinskem svetu v Krminu so bili na teh volitvah izvoljeni kar trije Slovenci. Na listi socialdemokratske stranke sta bila izvoljena Gradimir Gradnik, ki je dobil 62 preferenčnih glasov, za njim pa Peter Devinar s 43 preferenčnimi glasovi. Omeniti je treba, da je tudi tretji kandidat, prvi od neizvoljenih na tej listi, Slovenec in sicer Jožef glasovala za socialdemokratsko stranko. Na listi krščanske demokracije v isti občini pa je bil izvoljen s 103 preferenčnimi glasovi slovenski kmet Evgen Kurtin. Ni pa bil izvoljen na isti listi dosedanji odbornik Ivan Prinčič, ki je dobil le 62 preferenčnih glasov. Roditeljski sestanek na nižji srednji šoli Ravnateljstvo enotne nižje slovenske srednje šole v Ul. Randaccio v Gorici sporoča, da bo v soboto, 13. t.m. ob 19. uri v zbornici šole roditeljski sestanek za starše dijakov, ki v tem šolskem letu obiskujejo 3. razred te šole. Priporočamo udeležbo PROSVETNO DRUŠTVO «S0V0DNJE» prireja na športnem igrišču dne 13., 14., 15., 18., 20. in 21 v SOVODNJAH junija PROSLAVO 25-LETNICE PROSVETNEGA DRUŠTVA V SOVODNJAH PROGRAM PRAZNIKA: Sobota, 13.6.: ob 20. uri otvoritev praznika tn otvoritev razstave kmetijskih strojev ter otvoritev razstave NOB za sedežu; Nedelja, 14.6.: ob 11. uri; otvoritev razstave slovenskih knjig, katero bo otvoril pisatelj F. Bevk; ob 18. uri: koncert godbe na pihala iz Zirov; govori in koncert pevskih zborov; govoril bo tudi predsednik SPZ R. Hlavaty. Ponedeljek, 15.6.: Ples in tekmovanje v valčku v narodnih nošah. Četrtek, 18.6.: Večer modemih plesov «Beat». Sobota, 20.6.: Ples za mlade in starejše. Nedelja, 21.6.: ob 17. uri tekma v briškoli z lepimi nagradami ; ob 20.30 uri: nastop folklorne skupine «EMONA» Ljubljane. Za zaključek izbor «miss Sovodnje«. Vse dni bo za ples igral odličen orkester iz žirov. Vse dni bo deloval bifč z odličnimi čevapčiči, kranjskimi dunajskimi klobasami, izbornim vinom itd. Odbor vabi vse rojake na to veliko praznovanje. iz liiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiimiituiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiii!miiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiil|iil|||i|l|||l,|l||||||||||||||| OB OBISKU NA EPT V GORICI Predstavniki iz Zagreba želijo navezati turistične stike z Gorico Številne turistične manifestacije na programu za iunij in julij - Gradnja novih turističnih objektov Pred dnevi sta biia na sedežu pokrajinske turistične zveze (EPT) v Gorici na obisku predstavnika Turistične zveze iz Zagreba, glavni njen tajnik Milivoj Kujundžič in njegov namestnik prof. Mirko Puijar Matič, Iti sta izrazila željo, da bi navezali stike med gariškimi turističnimi ustanovami in njihovo turistično zvezo. Sprejela sta ju predsednik EPT Del Ben in ravnatelj Spangher. Ob tej priliki sto imela gosta iz Zagreba tudi tiskovno konferenco, na kateri sta predstavnikom krajevnega časopisja govorila o turističnih možnostih zagrebškega področja in o bližnjih prireditvah. Tako bodo imeli v Zagrebu od 18. db 21. t. m. mednarodni cvetlični sejem, ki ga organiziraijo tamkajšnji časopisi. Zanimiva je tudi razstava slikarjev »naivcev* to je nekakšnih samorastnikov, ki bo odprta v Zagrebu od 18. julija do 20. septembra letos ter v Hlebinah, bjer imajo »naivci* središče, od 19. julija do 20. septembra. Od 13. do 14. t. m. bodo imeli veliko mednarodno razstavo psov. Posebna zanimivost pa bo teden folklore, ki bo prav tako v Zagrebu od 19. do 26. julija in za katerega je že prijavilo svojo udeležbo lepo število folklornih skupin iz 15 držav. Računajo da bo na tej prireditvi nastopilo okrog 2000 narodnih noš s plesi in godbo. Kar zadeva gradnjo turističnih objektov sta gosta iz Zagreba napovedala za bližnjo bodočnost več novih hotelov z zmogljivostjo nekaj tisoč ležišč, dalje veliko koncertno dvorano in športno dvorano, v kateri bo prostora za 12 tisoč gledalcev. Prav tako so začeli z gradnjo prvega odseka avtomobilske ceste Zagreb — Reka — Trst, in sicer na odseku Zagreb — Kar-lovac. Predstavnika iz Zagreba sta povedala, da sta obiskala tudi turistične predstavnike v Vidmu, Pordenonu in Trste ter povezala z nrimi koristne turistične stike: izrazila sta tudi željo, naj bi postali taki stika z Gorico stolni ter naj bi se vedno boli razvijali. Predstavniki EPT so dali zagotovila v tem smislu. Luči so ga oslepile Včeraj pano« okrog 2. ure se je z mopedom vračal domov 51-letni Raffaele Chleramonte iz Gorice Ul. ___ ______________ Lasciac 1. Ker pa so ga oslepile lu-1 izpit je tudi več slovenskih imen. čl nekega nasproti prihajajočega avta je izgubil kontrolo nad vozilom in padel ter se poškodoval. V bolnišnici so mu ugotovili poškodbe na lobanji in desnem licu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Stavka slovenskih šolnikov je uspela Včerajšnja stavka slovenskih šolnikov na Goriškem, ki so jo proglasili preko svojega sindikata skupaj s stanovskimi kolegi iz Trsta je popolnoma uspela. Na nižja srednji, na trgovski In na višjih srednjih šolah v Gorici so, razen dveh izjem, stavkali vsa šolniki. Isto velja todii za obe osnovni šoli v središču mesta, za šole v Stan-drežu, Sovodnjah, Jamljah In Doberdobu ter še za nekatere druge šole. Niso pa stavkali na šolah v Števerjanu in v Rupi. Delegacija gorniških šolnikov je tudi odšla skupaj s slovenskimi šolniki iz Trsta v Rim na skupno demonstracijo. V izpitni komisiji je bilo prav tako nekaj slovenskih predstavnikov, med katerimi so tudi Romana Malj-kovič, Danica Bandelj, dr. Karlo Primožič, Jožef čotar in Marija Selič; prisoten je bil tudi ravnatelj ustanove ENALC Gianni Ciuffarin. Mednarodni šahovski turnir v Gorici Goriški šahovski klub, ki ima svoj sedež v kavami Garibaldi, priredi v nedeljo, 14. t.m. v mali dvorani UGG v Gorici IV. mednarodni brzo-tumir v skupinah za pokal mesta Gorice. Za turnir so se prijavili ša-hdsti iz Jugoslavije, Avstrije in Italije in sicer v takem številu, da se bo lahko sestavilo najmanj 20 tekmovalnih ekip. Zaključek tečajev ENAIC V teh dneh so se zaključili dnevni in večerni tečaji iz praktičnih trgovskih ved, ki jih je organiziral ENALC v Gorici. Letos so imeli naslednje tečaje: dveletni tečaj za tajnice in strojepiske z državnim finansiranjem in enak tečaj z deželno podporo; letni tečaj za uradnike; večerne tečaje za prevajalce iz slovenskega in nemškega jezika; večerni tečaj za plačilno knjigovodstvo ter večerni tečaj za strojepisje. Med številnimi obiskovalci, ki so opravili zaključni Na delu v Sovodnjah se je ponesrečila Prejšnji večer okrog 21. ure so pridržali v splošni bolnišnica v Gorici za 20 dni na zdravljenju 30-let-no Karmelo Bizjak iz Gorice Ulica Cattermi, ki se je malo prej ranila na levi roki, ki jo je po nesreči prijelo kolesje stroja v tovarni «La-cego» v Rubijah. Pri tem se je roka na več mestih nalomila. Zaradi padca na domu tri mesece boiniinice Prejšnji večer okrog 20. ure j« na svojem domu v Krminu padla 78-Jetna Marta Gnot ter si pri tem zlomila desno stegnenico. V goriški bolnišnici so jo pridržali za 90 dni na zdravljenju. Zupan sovodenjske občine Ceščut na volišču Urnik na mejnih prehodih Poveljstvo obmejne policije za go-riško področje sporoča, da je v zvezi z uvedbo legalne ure, po kateri smo pomaknili kazalce za eno uro naprej, spremenjen tudi urnik za mejne prehode druge kategorije, ter je prav tako pomaknjen za eno uro naprej. Praktično se bodo ti prehodi odprali zjutraj eno uro kasneje in zapirali zvečer za eno uro kasneje ter bodo tako ostali v skladu s sončno uro, ki še vedno velja na drugi strani, v Jugoslaviji. VERDI 17.15: «Abbandonati nello spazioa, Gregory Peok in R. Kren-na. Ameriški kinemaskop v barvah. CORSO 17.00—22.00: «Anma ded mil. le giorni«, R. Burton in G. Bu-jold. Kinemaskop v barvah. MODERNISSIMO 17.30: «La vergi-ne dd Samoa«, S. Seta, F. Fan-pay. Italijanski film v barvah. V1TTOR1A danes zaprto; v petek: «Cinque bambole per la luna d’agostov>, Ira Fuerstenberg in W. Berger. Ital. barvni film; mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 16.00-21.30: «Ucc4deva a freddo«, D. Harrison, R. FarreL Film je v barvah. Tržič PRINCIPE 17.30: «Tre giarni dli fuo-co», D. John in G. Claire. Barvni film. AZZURRO: 17.30: «Leck horror«, Ch. Lee in B. Steel. Kinemaskop v barvah. EXCELSIOR 17.30: «Igloo 1». Bed-gado. V barvah. Nova Gorica SOČA (Nova Gorica); 18.15 in 20.15: »Vroči mlMjomi«, angleški barvni film. SVOBODA 18.30 in 20.30: «Sam Whisky», ameriški barvni film. DESKLE 20.30: «Divjd angeli«, jugoslovanski barvni film. RENČE danes zaprto. PRVACINA danes zaprto. SEMPAS 20.30: »Ljubezenski izziv*, francoski barvni film. KANAL danes zaprto. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan Ul ponoči dežurna lekarna S. GIU-STO, Korzo Italija 244, tel. 85-38. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan m ponoči dežurna lekarna «SAN NI. COLO' Ul. I. maggio — teh 73328, ILIRSKA BISTRICA JE SLAVILA OBČINSKI PRAZNIM Fašistično divjanje spomladi leta 1942 Fašisti so požgali sedem vasi in postrelili 28 ljudi V soboto, 6. junija je ildrskobi-st riška občina slavila svoj praznik v spomin na 4. junij 1942, ko so fašisti požgali približno 200 hiš sedmih vaša, ustrelili 28 oseb in odgnali v internacijo 462 oseb. Proslave se Je udeležilo kakih 300 bivših borcev prekomorskih in drugih partizanskih enot, ki so pred tem prisostvovali tudi seji v šoli Dragotina Ketteja, kjer so sprejeli sklep, da bodo park pred šolo imenovali Park III. udarne brigade. Kasneje je bilo zborovanje na Hribu svobode nad Ilirsko Bistrico. Na zborovanju je govorila članica sveta federacije Vida Tomšič. Mladina in taborniške organizacije so po zborovanju odšle na pohod po partizanskih poteh in obiskale leta 1942 požgane vasi Ki-lovče, Ratečevo brdo, Dolnje in Zgornje Bitnje, Mereče, Pristavo, , Podstenjšek im Padstenje. Kaj se je pravzaprav dogajalo pred 28 leta na tem svetu pod Snežnikom? Žalostni del zgodovine se začenja že leta 1941, ko so Italijani 6. aprila odšli na pohod «čez mejov). Začeilo se je tedaj izseljevanje obmejnih vasi in izzivanju ni bito konca. Tedaj so sicer tiste, ki so se jim uprli, zapirali po nekaj let v ječo, kmalu pa se je fašistični teror potenciral do take *iere, da so morali mnogi žrtvovati svoje življenje. Vendar fašizem ni bil pod Snežnikom vse, kajti iz na tla pobite stare Jugoslavije je nastala ustaška Hrvaiska, iz katere so prihajale vsak dan vesti o grozodejstvih in novice, ki so se vrstile, so bile čedalje strahovitejše, toda med hudimi vestmi je prišla pod Snežnik tudi vesela: v Ljubljani so ustanovili Osvobodilno fronto, v Novokračine pa je prišel Vinko Brozina, ki je seznanil z odporniškim gibanjem pokojnega Petra Valenčiča, kmalu pa so se obema pridružili še drugi vaščani. Tako ni bilo naključje, da se Je narodnoosvobodilno gibanje kmalu razširilo prav v krajih pod Snežnikom. Tu so se kmalu zbrali številni aktivisti: Ervin .Dolgan-Janez iz Ilirske Bistrice, k njemu je prihajal Tone Tomšič, ki je bil po rodu iz Bača, Oskar Kovačič-Tomi iz Mosta na Soči in njegov brat Lev Kovačič - Pepl, nato Tone Velušček - Matevž in Janko Kovač ter začela organizirati upor. Pozneje je po srečanju Dolgana in Aleša Beblerja v Ljubljani dozorel sklep gtaj Dolgan odide v Mokre in zbere četo kakih 25 mož ter jih odpelje na Primorsko. Na Mokrcu je bito sprva navdušenje veliko, ko pa je 'bito treba na teren, se je za pot odločilo le sedem mož: Milko Puntar s Proseka, Benjamin Čehovin iz Čehovinov, I-vo Sancin - Jovo iz Doline, Peter Čelik - Peter Tolminski z Reke pri Cerknem, Franc Žagar - Cember-len iz Žage pri Bovcu in Slavko Likar - Lojze iz šturiij pri Ajdov- TT OSNOVNA ŠOLA CERKNO SPOMENI K NOB 271• 1972 BIVŠI PARTIZANI, AKTIVISTI, V S I DEMOKRATIČNI SLOVENCI IN ITALIJANI! -Prispevajte v sklad za izgradnje šolc-spomenika NOB v Cerknem! Prispevki se v Trstu nabirajo: v uredništvu Primorskega dnevnika. Ul. Montecchi 6/11., na sedežu Slovenske prosvetne zveze. Ul. Geppa 9/11., na sedežu Kmečke zveze, Ul. Geppa 9, pritličje, v Tržaški knjigarni. Ul. sv Frančiška 20 in na sedežih prosvetnih društev, včlanjenih v Slovenski prosvetni zvezi V Gorici se nabirajo prispevki na sedežu SPZ, Ul. Ascoli 1 in na sedežih vseh prosvetnih društev na Goriškem. ščiml. Najverjetnejši datum odhoda prve partizanske skupine iz Mokrca naj bi bal 12. ali 13. september 1941. Že oktobra istega leta, so za sodelovanje pri prvi partizanski akciji pridobili Karla Masla. Akcija je bila iztirjanje vlaka nemških letalcev pri Kitovčah. Izvedla sta jo Dolgan in Maslo, po uspeli sabotaži pa so italijanske oblasti poostrile nadzorstvo v okolici Ilirske Bistrice. Kmalu se je pokazala za nujno, ne le organizacija terenskih odborov, pač pa tudi začetek oboroženih napadov in seveda pridobitev izkušenih borcev. Boji in napadi so se nadaljevali. Začele so prihajati čete primorskih partizanov in že v oktobru so nastali terenski odbori OF v Kilovčah, Šembijah, Topolcu, Rjavčah in na Tatrah. I-talijanom ni ostalo drugega, kot da spremenijo svet pod Snežni- (Nadaljevanje na 6. strani) S Primorskim dnevnikom na jug (Vtisi z izleta v Rim in Neapelj z okolico ter na otok Capri) . c, .... 'w~ /A I■ S' 511 a* s® ^ a - w 3" - .'St*' vjč5- . v > . \ - & /C ^ \ % f 1-'A ■~~j ~ " ~i A. vi I ii * |f +4T * v x\ m t mm umi m , 2 Skupina izletnikov je s Caprija poslala pozdrave uredništvu našega dnevnika imjiiiiiiiiniifiimiiiiMiiiiiniiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiimiifiimitimiiiiiiiiiiHiiimmmiiiiMiiiiiii IZ UMETNOSTNIH GALERIJ Vittorio Cossutta v galeriji Tergeste Po letu 1944 so se pričele pojavljati vedno pogosteje na skupnih razstavah olja naravne lepote krajin, morja in cvetja s podpisom Vittorio Cossutta. Sprožila so pohvalo starejših in danes že pokojnih ocenjevalcev likovnosti, kot so to bili Silvio Benco, Remigio Marini in Cesare Sofianopulo. A tudi dr. Montenero ga je že omenjal. In vendar se nam je Cossutta šele sedaj v galeriji «Ter-geste» prvič predstavil z osebno razstavo s skupno dvajsetimi malimi podobami impresionističnega navdiha pretekle dobe. Je pa to naravno pri že 67-let-nem tvorcu, ki kaže zelo uravnovešen smisel za skladnost barv in oblik v teh malih delih, polnih ljubezni do umetniške lepote narave. Ni dvoma, da bi Vittorio Cossutta v 40 letih, odkar išče v oljnem slikarstvu uteho in duhovni odpočitek od špedicijskega dela, v tem, dosegel mnogo več, če bi se bil posvetil izključno slikanju, čeprav bi ostal na zapoznelih položajih likovne umetnosti. O tem priča gotovost. nanašanja barv in trdnost potez ter brezhibno uravnotežene zasnove krajin, posebno še tistih podob, v katerih podaja slikovitosti hiš in tesnih ulic tržaškega starega mesta. Preveva pa njegove krajine lahna romantičnost človeka, ki je zaljubljen v prirodo in zastrtost razgledov okoli gradeških lagun. Prikazuje pa nam tudi Bazovico, Koper in lignansko obalo. So pa ta delca, kljub njihovi majhnosti, polna zanimivih podrobnosti, ki jim dajejo videz doživljene stvarnosti, ki je ni vedno lahko vnesti niti v večje slike. In te bi želeli kmalu videti na prihodnji Cossuttovi razstavi. MILKO BAMBIČ ca tako kar je dobrega in slabega v poslanstvu ljudi kot takih. Z gostimi zapredki, zdaj ostrih in traih, zdaj lahkih in mehkih črt, prikazuje življenjsko stvarnost, gledano preko širokega dela človeške problematike. Ostaja pa pri tem vedno prvinsko globok, bodisi da nam podaja, visoke cerkvene kneze ali telefonslčo dosegljiva lahkoživa dekleta, katerih za-bredlost pa skuša opravičiti z glavnim zapeljivcem, ki je denar, kot ga v primerni simboličnosti odsevajo bogata ozadja. Najpravilneje je označil to zamotano in včasih z jedkim posmehom podčrtano porajanje Car-rerovih ljudi kritik nemškega aDarmstadter Tagblatta», ko jih je primerjal po njihovi prodorni zaničljivosti z nekaterimi osebnostmi iz znamenitih Fellinijevih filmov. In čeprav Carrera v u-speli vrsti suhih igel upodablja tudi peteline, je podstat njih zagrizene bojevitosti in oholosti zmag v bistim ista kot pri ljudeh. Škoda le, da umetnik premalo razmnožuje te grafike, ki jih podaja skoro le v enkratnih odtisih. Je pa to dokaz, da želi svoj čas posvetiti le ustvarjalnemu in ne reproduktivnemu delu. MII.KO BAMBIČ III. Z ogledom Neaplja nedeljski program še ni bil izčrpan. Popoldne je bil na vrsti Vezuv z vmesno postajo v Ercolanu. Ta sicer ni bila predvidena. Do nje je prišlo zaradi trgovske žilice agentov podjetja Donadio, ki ima v Ercolanu tovarno za izdelovanje okraskov iz koralov, umetnih biserov in srebra. V hotelu sta se namreč dan prej pojavila dva gospoda s povabilom, di bi si na poti na Vezuv ogledali njihove izdelke. Povabilo je bilo tako prijazno in iz-gledalo je tako nezainteresirano, da ga ni bilo mogoče odkloniti. Sicer pa so mnogi izletniki sami želeli, da hi se ustavili, ker so nameravali nakupiti darilca za prijatelje in svojce. V resnici se je potem to nakupovanje malce preveč zavleklo in nekateri, ki jih korali in druga bižuterija niso kdove kaj zanimali, so upravičeno negodovali. Iz Ercolana se pot začenja najprej položno potem pa vedno bolj strmo vzpenjati na Vezuv. Cesta je tako ozka in ovinkasta, da človeka kar čudi, kako da je še niso razširili, saj predstavlja zlato turistično žilo. Šoferji so morali s svojimi dolgimi avtobusi delati na ovinkih prave akrobacije, da so jih zvozili. Naš Antonio »ciociaro* se nam je kar pošteno zasmilil, tako se je spotil, vendar iz njegovih ust ni bilo sli; šati pritožbe. V tem trenutku mi je bilo še zlasti žal, da jih je revež moral toliko slišati zaradi mikrofona, W ga je v naglici ob odhodu iz Rima pozabil. Pokrajina pod Vezuvom je čudovita. Mislim, da tako rodovitne zemlje še nisem videl nikjer. Voziš se med gostimi nasadi poma- Carrerova grafika Kot prvi je v novi galeriji Mi-gnon razstavljal slikar Gina Carrera iz Milana, kjer se je izoblikoval na Breri pri prof. Salvado-riju. Sedeminštiridesetletni umetnik, ki je prejel leta 1958 nagrado za slikarstvo tPremio Bollate*, nam je prvič v Trstu predstavil le svoja grafična • dela, po katerih je znan tudi izven meja Italije (osebna razstava v Darmstadtu leta 1967). nmoM^ IZI.3R ČETRTEK, 11. JUNIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 11.35 Slov. narodne; 12.00 Družinski obzornik; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po že- Gospodarska rubrika; 18.45 Zgodovina gledališča; 21.30 Rossinijeva opera »La donna del lago*. FILODIFUZUA 8.00 Koncert za začetek; 9.45 ljah; 17.00 Orkester Casamassima; Sodobna ital. glasba; 10.10 Salie-17.20 Program za mladino; 18.15 teleli bi kmalu spoznati tudi njegovo slikarstvo, kajti sodeč po odličnih štiridesetih listih te razstave, ne more zaostajati po krepkosti oblikovnih zasnov prikazanih grafik. Za sedaj smo torej mogli občudovati dovršeno spretnost v risbi, suhi igli in uje-dankah obogatenih z akvatinto, ki nam zrcalijo izredno dognano dojemanje iz sodobnega človeškega okolja. Carrera je namreč prvenstveno slikar človekovega lika kot nosil- .....................hiimiiiiiiiiii«iiiii..iiiiiiniiiiiuiHiinmniiiiiimiitiiitiiiiiiiiraiiiiiiiiiiiiiiiM......umi OVEN (od 21.3. do 20.4.) Že zjutraj boste dosegli nekaj dobrih u-spehov. Manjši nesporazum v družini. BIK (od 21.4. do 20.5.) Uresničili boste svojo pobudo, ker vas bo nekdo podprl. Dobili boste prijetno vabilo. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Spremembe glede vašega dela. Nepričakovano zadoščenje v teku večera. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne dovolite, da bi vas nekateri vaši kompleksi obvladali. Več razumevanja za težkoče drugih. LEV (od 23.7. do 22.8.) Bodite previdni povsod. Nenadni posegi vam ne morejo zagotoviti uspeha. Ne skušajte prepričati družinskih članov o nečem, v kar ne morejo verjeti. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Zagotovljen uspeh na delu. Za dosego nekega uspeha je potrebna večja poglobljenost. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ukvarjajte se s konkretnimi stvarmi. Da bi se ognili krivici in pristranosti, bodite objektivni. ŠKORPIJON (od 24.10. do 21.11.) Nekdo bo držal svojo obljubo in vam ustvaril nove možnosti. Zadoščenje s strani prijateljev. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Na pot se vam bo postavila nepredvidena ovira. Pazite se pred svojo bujno domišljijo. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Zadovoljiva poslovna dejavnost. Ne bojte se in svobodno ukrepajte, ker so vse težkoče mimo. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Dan bo ugoden za finančne posle S svojo dinamičnostjo boste vplivali na ljudi, ki vas obkrožajo. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Izvrstni dosežki zagotovljeni vsem, ki sodelujejo na tehničnem področju. Razgiban večer. rijeva Simfonija »Veneziana*: Umetnost in prireditve; 18.30 Vio- 10.20 Klavirske skladbe; 12.30 linist Igor Ozim; 18.50 Orkester Lisztov oratorij za orkester; 14.35 Kaempfert; 19.10 Pisani balončki; Mozartov Trio K 498. 19.50 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.30 D. Hayworth: »Nima smisla ugibati* (drama); 21.35 Trovajoli in skupina 4 + 4; 21.55 Skladbe davnih dob. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.50 Literarna SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 8.15 Inform. oddaja; 9.04 Glasbena maitineja; 10.05 Radijska šola: Pogovori o spolu; 10.35 Lepe melodije; 11.15 Pri vas doma; 13.10 P. Ramovš: Sedem skladb; oddaja; 16.00 Pianistka Pia Car- 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Čez lini. KOPER 7.30, 7.45, 8.30, 12.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 20.30, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Pod senčnikom; 11.00 Plošče; 11.45 Glasba in pesem; 12.00, 12.45 in 16.30 Glasba po željah; 14.05 Plošče; 14.40 Mali umotvori velikih mojstrov; 17.05 Turistične beležke: 17.20 Orkester Van Dam; 17.30 Popevke; 18.10 Vaši pevci; 20.00 Orkester Swan; 20.30 Prenos RL; 23.10 Plesna glasba.„ NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 13.20 Radijske kronike; 16.20 Program za mladino; 17.45 Nove plošče; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.15 Orkester Jones; 19.30 Luna park; 20.20 Glasbene komedije; 21.00 Beethovnove skladbe; 23.50 Svetovno nogometno prvenstvo, prenos iz Mehike. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Basist R. Arie; 9.40 Orkester; 10.00 Radijska priredba; 10.35 Telefonski pogovori; 13.00 Program z Monico Vitti; 14.05 Juke box; 16.00 Popoldanski spored; 17.35 Enotni razred; 17.55 Glasbeni aperitiv; 18.55 Program z Ros-sanom Brazzijem; 20.10 Večerni program; 21.15 Plošče; 22.00 Plošča za poletje — prvi večer. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Schumannovi kvarteti; 12.20 Quar-tetto Italiano izvaja Schuberta in Debussyja; 13.50 Operni pevci; 14.50 Plošče resne glasbe; 18.15 polja in potoke; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Pesem iz mladih grl; 15.25 Plesni orkester RTV; 15.40 »Mehurčki*; 16.40 Slov. u-metne pesmi; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 Glasbeno popoldne; 19.00 Aktualnosti; 19.15 »Morda vam bo všeč*; 19.45 Naši znanstveniki; 20.15 Orkester Mancini; 21.00 Domače pesmi; 21.30 Festival »Slovenska popevka 70»; 22.40 Lepe melodije; 23.15 Dva sodobna skladatelja: M. Zafred in O. Fiume; 00.05 K. Čapek: Romeo in Julija; 00.15 »Pariški blues*; 00.40 Orkester Dumond. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kaj je država; 13.00 O poklicih: zdravnik; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 18.45 Sindikalna tribuna; 19.15 O arhitekturi; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 I compagni di Baal; 22.00 Plošča za poletje (prenos iz Saint Vincenta); 23.30 Dnevnik; 23.55 Svetovno nogometno prvenstvo (prenos iz Mehike). II. KANAL 18.30 Svetovno nogometno prvenstvo (prenos iz Mehike); 21.00 Dnevnik; 21.15 Rischiatutto; 22.15 Boomerang. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 23.35 Poročila; 17.30 Mednarodni atletski miting — prenos; 19.00 Obrežje — oddaja za ital. narodnostno skupino; 19.20 Odda- ja za otroke; 20.05 Mladi pojo pori kot mladi; 20.20 Spet smo otroci vsi drugi; 20.45 Cikcak; 21.35 Monitor; 22.35 400 let slovenske glasbe; 23.05 24 ur Ljubljane — reportaža; 23.50, 00.55 Svetovno nogometno prvenstvo v Mehiki; Pe-ru-ZRN. ranč, limon in zlasti marelic, ki jim vulkanski pepel in v tisočletjih nastali humus očitno prijata za bujno rast. In kamorkoli pogledaš se iz vulkansk/h tal izvijajo gosti šopi zlato rumenih košeni-čič (ginestre), ki jih poznamo tudi pri nas ;n katerim pravijo domačini v Barkovljah, na Proseku, v Lonjerju in drugod — bičje, ker služi tudi za vezanje trt, solate itd. Razen bičja cveto na pobočjih Vezuva še neke rožasto rdečkaste cvetlice, ki so bile prava paša za naše ljubitelje rož in narave. Na višini okrog 10G0 m se avtobusi ustavijo na ne prav veliki ploščadi blizu sedežnice, ki v pičlih petih minutah potegne izletnike do 1270 m višine na rob samega vulkanskega žrela. Seveda je prevažanje tolikšnega števila ljudi trajalo več kot tri ure. Medtem se je na žalost začela iz doline proti vrhu valiti gosta megla, ki je najprej v valovih in končno do kraja zameglila vrh Vezuva, tako da so zamudniki bili prikrajšani za res edinstven pogled v dno žrela in pa po pobočju navzdol v dolino tja do morja. Sam sem k sreči vso to edinstveno zanimivost in lepoto še ujel. Ko človek stoji na robu vulkana, iz katerega se valijo topli hlapi, ki dosežejo na samem pobočju žrela okrog 400 stopinj, na njegovem dnu pa še mnogo več, se šele začenja zavedati svoje nemoči pred neizmerljivimi in nepredvidljivimi silami v osrčju naše Zemlje, ki se zdijo sicer uspavane, ki pa se lahko v vsakem trenutku prebudijo še z mnogo večjo eruptivno silo, kot so se poslednjič leta 1944 in zapustile za seboj sled v obliki dolgega jezika izbruhane lave. Katastrofa bi danes bila vse drugačna, kot je bila ona, ki je pred 2000 leti uničila cvetočo kulturo Pompejev in Er ■ colana. Z nekim povečanim spoštovanjem do narave se človek vrača s te napol zapite in napol odprte brazgotine zemeljske skorje in obenem z zmanjšano domišljavostjo o že doseženi stopnji odkritih skrivnosti Zemlje in kozmosa. Ko smo se vračali po ovinkasti cesti v dolino, sem se zaskrbljeno zazrl nazaj proti vrhu. Skrbelo me je namreč, da se Vezuv ni znižal, ker so si naši izletniki napolnrli torbe z lavskim kamenjem, ki jih bo doma, lepo spravljeno v kakšni stekleni omarici, spominjalo na ta nepozaben obisk. Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 Večer v Neaplju je bil prost. Po večerji sem se zato sprehodil po prostornem Trgu Municipio s starodavno trdnjavo, v kateri je seda)'' županstvo s svo.rmi uradi, stopil do opernega gledališča S. Carlo in ogromne Galerije, ki je v večernih urah shajališče zlasti mladih ljudi, dalje do Trga Plebiscite in še malo po nabrežju. Mojo pozornost so pritegnile nekakšne goreče bakle vzdolž glav-iyh mestnih ulic. Za trenutek sem pomislil, da gre morebiti za izvirno obliko volilne propagande, iz bližine pa sem se lahko še enkrat prepričal, da gre sicer za nekaj izvirnega, da pa nima z volitvami nobene zveze. Gorele so namreč smeti v pločevinastih posodah za odlaganje odpadkov na ulicah. Tako je napolitanska iznajdljivost še enkrat na zelo enostaven način rešila problem pobiranja smeti. N!č zato, če se je iz gorečih posod sproščal neprijeten smrad, glavno je, da se stvari poenostavijo in da se prihrani trud, kajti delo nekaterim še bolj smrdi kot goreče smeti. Toda kaj bi to, Neapelj mi je ostal v simpatičnem spominu, simpatičen predvsem zaradi svojih ljudi, filozofsko navdihnjenih in mediteransko prebrisanih, flegmatičnih in iznajdljivih. In ko mi je ob povratku v hotel na vratih vedno isti kramar morda že stotič ponudil v nakup nekakšen daljnogled, nisem mogel drugače, kot da sem ga kupil. Vztrajnost je treba vendarle nekako poplačati... (Se nadaljuje) JOŽE KOREN Rušilec Csepel je 1. februarja še dopoldan, torej preden je izbruhnil upor, prejel povelje, naj ob 15.30 izpluje in spremlja konvoj trgovskih ladij od Boke Kotorske do Drača v Albaniji. Ob 15. uri pa mu je komite mor-15,00 uri pa mu je komite mornarjev z Georga ukazal nag pogasi ognje v kotlih, kar je pomenilo, ’ ” so bili, po naključju, vsi oficir- PREJELI SMO da ne ob izplul. Z Georga so že grozeče naravnali topove na Csepela, ki pa je ob določeni uri vseeno začel piuti proti izhodu iz Boke Kotorske. Ko se je v nagli vožnji približal Geor gu in Gaei, je vsaka teh ladij izstrelila po eno granato pred kljun rušilca. Iz Gaee je strel sprožil mornar Bmičevič. Ta strel je plačal z življenjem. Csepel je z vso silo zavrl in se vrnil v svoje staro sidrišče. To je bila pomembna zmaga upornikov. Tudi rušilec Dinara je še dopoldan dobil podobno nalago. Skušal je izpluti, vendar se je moral pod grožnjo topov vrati, Na rušilcih Tatra, Orjen, Bala-ton in Warasdiner so se pojavile rdeče zastave okrog 16. ure. Toda to še ni pomenilo, da so bili popolnoma na uporniški strani. Tu še niso formirali komitejev' mornarjev, ki bi morali prevzeti oblast v svo!e roke, kakor na vp-likih ladjah. Na torpedovkah ni bilo tega dne še rdečega znamenja, razen na Tb 77, kjer je plapolala rdeča zastava le za kratek čas. še tega prvega dne zvečer je predala delegacija mornarjev admiralu Hansi natipkane zahteve mornarjev z naslovom: KAJ MI HOČEMO. Prvi del zahtev je obsegal 8 točk: skenitev miru, neodvisnost od drugih držav, mir na podlagi ruskih demokratičnih predlogov, demobilizacija, samoodločba narodov, lojalen odgovor na Wilso-novo (predsednik ZDA) noto, večja slab za družine vpoklicanih vojakov in demokratizacija vlade. Drugi del je imel 9 točk, v katerih so mornarji zahtevali v glavnem izboljšanje življenjskih razmer: manj dela in vežbanja, več ur prostega časa na kopnem, vsakih 6 mesecev po 21 dni dopusta, človeku dostojen in hiter prevoz dopustnikov, pravična delitev hrane na ladji in enotna kuhinja za mornarje in oficirje, boljša oskrba s tobakom in enaika za mornarje in oficirje, odprava pisemske cenzure, upoštevanje pm seboih zahtev posameznih ladij in nobenih posledic v zvezi s to demonstracijo. Na prvi del mornarskih zahtev je Hansa odgovoril, da on ni pristojen za to, da pa bo posredoval zahteve uslrezuim višam oblastem. Drugi del pa je odmiral v glavnem sprejel, ni pa soglašal z enotno kuhinjo za mornarje _ in oficirje. V zrvezi z zadmb točko — nobenih posledic zaradi demonstracije — pa je odgovorii, da v glavnem ne bodo imeli nobenih posodic, pač pa bodo morali biiti kaznovani tisti uporniki, ki so streljali iz pušk in topov ter vodje upora. Podobne predlloge za izboljšanje življenjskih razmer so sestavili tudi civilni delavci z ladje Gaea. Ti predlogi, obsegajoči 10 točk, so imeli naslov KAJ MI ZAHTEVAMO. Podpisal jih je komite civilnih deavcev. Tudi njim je admiral mnogo obljubil. Vso noč od 1. na 2. februar so žarčni snopi reflektorjev iz Georga in Gaee osvetljevali okolico, najbolj pa križarki Helgolarid :n Novara, čeprav sta vili rdeče zastave. Oficirji so bili tu na svobodi, posadke pa so bile neenotne: za in proti revoluciji. Toda zaradi neenotnosti ni mogla niti e-na niti druga stran kaj bolj pomembnega ukreniti. Rušilec Csepel, ki so ga s topovskimi streli prisilili, da se je vrnil na svoje sidrišče, 1. II. popoldne vseeno še ni dvignil rdeče zastave. Komandanti Csepela, Orjena in Balatona so se dogovorili, da bodo takoj ko se bo zmračilo, izpluli in se vsidrali blizu naselja Bijela, bolj v notranjosti zaliva, približno 5 km stran od glavnih uporniških ladij. Nameravali so izpluti ob 19.30 uri. Tedaj pa se je začelo razpoloženje mornarjev nagibati na stran upornikov. V ustreznem trenutku, ko ji Csepela v svojih prostorih pod palubo, so mornarji zaprli in z vrvmi zavezali železna vrata, e-dini vhod v te prostore. Zaprti komandant Csepela kapitan fregate Pokomy je grozeče sporočil mornarjem, da se bo ustrelil, kolikor ne bodo do 22. ure odprli vrat. Pri Pokornem je posredoval neki poročnik fregate z Geor- notnosti in oficirjem je uspelo o- hraniti oblast v svojih rokah. * * * Blizu naselja Rose na rtu pol°' toka Luštica in ob vhodu v v°' tokotrski zaliv je prežala s*31** oklepnica Rudolf. Bila je ta vsidrana kot stražarska ladja, h njenem jamboru se prvega (»e še ni pojavila rdeča zastava. ga, ki ga je poslal Hansa. Pripo- ročil mu je, naj ne zaostruje položaja ter naj oficirji predajo svoje orožje upornikom, nakar jim bodo odprli vrata. Pokomv ni bil tokrat »pokoren*, izjavil je, da ne sprejme admiralovega priporočila. Kdaj so mornarji odprli zastraženi vhod v oficirske prostore, ni nikjer omenjeno, verjetno pred 22. uro, ker se poveljnik Csepela ni ustrelil, kakor je bil zagrozil. Uporniški duh je prešel s Csepela na Orjen. Mornarji so zgrabili za orožje in poveljnik rušilca je «dovolil», da dobijo uporniki tudi strelivo. Nameravano izplavitev so morali oficirji odložiti in v kotlih so pogasili ognje. Bilanca prvega dne upora j* bila za mornarje brez dvoma u' godna. . f Večina vojaških ladij, ki so K udarna sila nekaj pomenile, J bila v rokah upornikov. Upr'0 s. je od 3 do 4 tisoč mornarjev vse narodnosti. . Toda komanda Boke KotorsK je sklenila, da bo upor s silo M-trla. V širokem krogu okoli uporni" ladij so se spuščale pehotne topniške enote iz gorskih po610-jank proti morju. Drugi dan upora sobota, 2. februarja Komanda Boke Kotorske je oblastila polkovnika Bileka, 1 ° o -j — * uuiaotUu jJUiivuviiHva ^w ‘ Tudi na rušilcu Tatra se je iz- sprejme delegacijo upornikov plavitev izjalovila. Brž ko so pod- da ji izroči ultimat. Bilek je V* kurili kotle in se je začel valiti iz štirih dimnikov gost črn dim. je Georg zagrozil, da bo vsaka ladja, ki bi skušala zapustiti sidrišče, potopljena. Poveljnik Tatre je odšel na rušilec Balaton, da bi se dogovoril kaj naj se stori, toda ko se je vrnil na Tatro, je bilo že prepozno: razprševale! nafte v kotlih so bili že ustavljeni in iz dimnikov se ni več kadilo. Pri vhodnih vratih v kotlovske prostore so postavili mornarji svoje straže. Enako se je tudi rušilec Balaton podredil zahtevam Georga. Z »dovoljenjem* komandanta kapitana fregate Morina je odšlo, po nalogu Georga, 12 mornarjev v patruljo na kopno. Oboroženi so bili s puškami, vendar brez mu-nicije. Toda glej, ko so se zvečer vrnili na ladjo, so bili preskrbljeni tudi z municijo, za kar se je pobrigala ljidja Gaea. Rušilec Warasdiner je tudi sodeloval tega dne na kopnem s patruljo. Edina rušilca, ki nista dvignila rdeče zastave, sta bila Huszar in Dinara. Nekateri mornarji u-pomiškega duha so jo sicer skušali dvigniti, vendar so to preprečili podoficirji, ki so bili zvesti oficirjem. Na torpedovkah so prvi dan u-pora zvečer podkurili kotle, da bi se ponoči oddaljili od skupine velikih uporniških ladij, toda na zahtevo patrulje z ladje Gaea so morali ognje v kotlih pogasiti. Mladij se je širil upor na bližnje kopno — Gjenovič in Kumbor. Podmomiška baza v Gjenoviču in z njo nekoliko manjših ladij, ki so bile tej bazi dodeljene kot stanovanjski objekti, so bili od včeraj v rokah upornikov. Enako je prešla oblast na upornike tudi v sosednji letalski bazi v Kumboru. V poveljstvu morskih min — tudi v Kumboru —, kjer se je u-por tega dne začel bolj počasi u-veljavljati, je prišlo do pivih stikov med upornimi mornarji in pehoto, ki jo je poslala konten da Boke Kotorske proti upornikom kot predstražo z nalogo, da bi tam zaprla cesto proti Herce-govnemu oz. Zeleniki. Bila je to manjša enota pod poveljstvom podporočnika. Ko je neki uporniški podoficir govoril vojakom o ciljih upora, ga je omenjeni pod poročnik aretiral, vendar so ga s posredovanjem komandanta morskih min kmalu izpustili. Toda kmalu nato je uporniška patrulja naletela na tega podporočnika in ga kratkomalo aretirala. Odpeljali so ga na ladjo Gaea in tam zaprli. slal posebnega parlamentarca belo zastavo na Georga, °a se dogovoril o posameznostih- dva podoficirja in enega dela'' z Gaee. Skupaj so odšli z m0®^ nim čolnom na kopno, kjer J1 je Bilek predal ultimat, v *a rem je komandant B. K. ral Guseck zahteval, da rcicraj" vse posadke sprejeti zopet sta red in disciplino. «Kolikor bi polkovnik Bile^ ) roku treh ur ne prejel zad°v0( vega odgovora, bom z vsemi sreo stvi, s katerimi razpolagam, rf novno vzpostavil red* — čuje general ultimat, ki j° izročen 2. februarja ob 10.30- Admiral Hansa je sprejel 11.30 še drugo delegacijo narjev, ki mu je izročila zahteve, obsegajoče 5 točk, * . z naslovom KAJ MI HOČEM0 rj sicer: vse komande naj prizn delegate (kot faktor, ki j° _ stal v uporu); dogovor z n"00/ dajnimi predstavniki obeh doti* parlamenta; odklonitev vsake govornosti za dogodke, ki so slej nastali in nobenih disOP skih ali sodnih posledic: dee» ti se bodo sestajali enkrat r. se bodo sestajali ensio- ■■ densko zaradi dogovorov, °'lC e. pa lahko prisostvujejo tem . Stankom, ter, zadnja, peta ka; če bi delegati ugotovili, nji' se njihovim zahtevam ni lo, odklanjajo vsako odgovor01^ za demonstracije, ki bi žara® ga morda nastale. . j. Nerazumljivo je, zakaj j*J* ?lo do teh dodatnih petih t°^ ki v mnogočem odstopajo od , U‘ tev prejšnjega dne. V ten ^ kah se zrcalijo organizacijsfce Q. ideološke slabosti, skupno 1 portunističnim odstopanjem- ^ Admiral Hansa je izjavil, ^ zahteve posredoval višjim 00 stem. J Med delegati se je sedaj Pr $ pojavil Franc Rasch, Nemec: Češke, ki je bil osem dni kas . obsojen na smrt in ustreljen-padal je reflektorskemu od?-c9r-v Kumboru in je prišel na ga kot delegat. Ko ga je ^j ral vprašal, kaj si domiŠlj^,. bo dosegel, mu je Rasch - g DIALOGI. 1970 št. 6. Mesečnik za vprašanja kulturnega in javnega življenja. Izdaja Zveza kulturnih delavcev v Mariboru. PLANINSKI VESTNIK. 1970 št. 6. Glasilo Planinske zveze Slovenije. NAŠA ŽENA. Junij 1970. Izdaja KDAŽ Slovenije, Ljubljana. MATICA, maj 1970. Izdaje glavni odbor Matice izseljetiika Hrvat-ske, Zagreb. V osem kilometrov oddaljenem Tivtu, kjer je bi! tudi pomorski arzenal, so se nahajale ladje: stara vojna ladja Monarch in še starejša ladja brez strojev Kaiser Max, ki je služila le kot stanovanjski objekt. Tu je bila še ladja Cyclop, prav tako stara ladja, predelana v delavnico. Na teh treh ladjah so skušali mornarji prvega dne zanetiti u-por, vendar med njimi ni bilo e- voril: »Mi imamo sedaj je ne bomo vec izpustili a Admiral je predlagal deleg8‘ ^ naj pregovore posadke, D jj-maknile rdeče zastave, t°ra ternam Večina ni bila za to 'f1 |e. če zastave so še nadalje vltir Ji Hansa je dosegel pri ali B. K., da so ultimat Pl'd8'Lti za dve uri, da bi imeli c!eie!L drugih ladij dovolj časa ^ menek s svojimi posadkama- . jj vi rok je bil prenesel os 1 uro. ti- Na matični ladji Gaea 60 ((|I-la skladišča, iz katerih s° pedne enote prejemale P0'8*' i!> ničnega materiala, torpedo ( streliva, tudi hrano. In P^jjelj' hrani je videl mornar uporniški poveljnik na ladji « ^ sredstvo za pritisk. «Kdor °Jjj( sodeloval z uporniki m “. ff rdeče zastave, ta naj tu<7 jt dobi hrane*, je dejal. In w imelo določen uspeh. . jj) (Nadaljevanje sl ^ —~***!®a Lahka križarka «Novara», ki Je bila zgrajena leta 1913, torej tik pred začetkom prve svetovne .g Njen spodriv alt teža je znašala 3.500 ton, njena hitrost je znašala 27 milj, posadka pa je mož. Istega tipa sta bili tudi križarki »Helgolan« in »Saida* II 8 oto- Bo- ara tam Na dne je L U- kot je ) se ?seh rske za- .rnih ; m osto- 1 v da y ki ! P0-;a 1 a bi U--edili lavca »tor-jiffl kat«-gene-orajo stan ek v fvd? sre^-po- 'ft «>• h J 00 'mor nove tudi 10 ><* izna)° > na-'mero’ ;e NOGOMET NA SP V MEHIKI Danes v osmini finala zadnja štiri srečanja IX rampeonato mundial de futbo! Sinoči so odigrali prvo polovico ^dnjega kola osmine finala tega bevenstva, danes pa bodo na spo l*iu preostale štiri tekme in sicer Jaalednje: '• skupina: Belgija — Mehika (Ciu-dad Mexico) ‘ skupina: Italija — Izrael (To-luca) skupina: ČSSR — Anglija (Gua-dalajara) ‘skupina: Maroko — Bolgarija Uon) najmanj zanimivo bo vsekakor ječanje med Bolgari in Marokanci, fejti v tej skupini je vse bistveno | j® odločeno: Peru in Z. Nemčija “a še po dveh opravljenih kolih rjPredovala v četrtfinale. Več nez-pa je še v ostalih skupinah, ‘lasti v drugi, kjer se bo morala r”kja temeljito potruditi in iztrgati “faelcem vsaj točko, če se bo “Ma uvrstiti v višje kolo. , italijanska reprezentanca je iz-r^istila zadnji dan počitka za krat-" trening tekmo, ki so jo odigrali ■tprezentanti med seboj, razdeljeni dveh skupini. Ker je nad vso jhiko deževalo je bila igra še JJ»j živahna. Prava mora pa po-rjjia za ekipo dejstvo, da Riva J*® v tej trening tekmi ni dosegel :“!**• seveda ni nič bistvenega, J»da v vzdušju tesnobnosti, v kate-j .l‘m se nahaja ekipa po dveh slabih lastni , bi lahko tudi to imelo srt ,,nju z Izraelom določene I '"Medice. Valcareggi je po treningu ^ j “isl. da bo objavil postavo svoje j Unfiisterice za zadnjo tekmo osmine* !,,,jla šele tik pred srečanjem. |ll tabjanska reprezentanca preživ-" "re nred zadnjim nastopom osmi- ODBOJKA PO NENADNI ODLOČITVI FIPAV zentance, kar najbolje dokazuje dejstvo, da so se nekateri za tekmo z Izraelom že sprijaznili celo s porazom, če bi ta le ne bil večji kot z razliko enega gola. To bi namreč Italiji še vedno zadostovale za vstop v četrtfinale. SP na TV DANES Četrtek, 11. junija: ob 19.00 po drugem programu: povzetki tekme SZ — Salvador, Romunija — Brazilija iD Peru — Zah. Nemčija; ob 23.55 po nacionalnem programu: neposredni prenos tekme Italija — Izrael Šesterka Krasa že to nedeljo na kvalifikacijah za C ligo Kvalifikacije bodo v Castelfrancu Venetu - Zgoniška občinska uprava razumevajoče prestavila vinsko razstavo ■ Turnirja za Kraški pokal in v bližanju odpadeta V ponedeljek zvečer je odbojkarska zveza nepričakovano obvestila vodstvo Krasa, da bodo kvalifikacijske tekme za vstop v moško C ligo na sporedu že v nedeljo, 14. t.m. v Castelfrancu Venetu. Prvotno je bil namreč govor, da bodo te kvalifikacije na sporedu šele proti koncu meseca. Nenavadna odločitev FIPAV je tako zdaj presenetila moštvo Krasa, ki kx? moralo te preostale dni skrbno izkoristiti za treninge. Prav tako pa je nepričakovano sporočilo presenetilo tudi vodstvo Krasa, ki je ob priliki 6. ATLETIKA ZARADI POŠKODOVANE NOGE Valerij Brumei zopet na operacijski mizi n sf toc- B,* ugodi; MOSKVA, 10. - Sovjetski tisk je objavil vest, da je svetovni rekorder v skoku v višino Valerij Brume! zopet v bo'nišnici. Znano je, da je sloviti atlet moral zaradi posledic neke prometne nesreče preživeti dolgo obdobje v bolnišnici in so ga večkrat operirali. Pred nekaj meseci se je začel polagoma zopet ukvarjati s športom. Zdaj pa so ga zopet položili na operacijsko mizo in kirurški poseg prof. Vladi-mira Bačkirova na levi nogi, ki je trajal uro in pol, je povsem uspel. Pred tem je bil Brumei večkrat operiran na desni nogi. Ker pa si je pri nesreči poškodoval tudi levo, so ga morali zdaj operirati tudi na tej. Brumei sam Je po operaciji izjavil, da bo začel zopet trenirati verjetno septembra meseca. *"l»m....mn.........................................timi....umi.....■■■■•... jo do- : ?*“ finala v osamljenosti in izolaci- •-.lin* r Pn|j,n':n nlroki nihoP no mr»fi cjplin- f Policija skrbi, da nihče ne moti glega- J^metašev. Straža pri vhodu v it j ališee «azzurrov» pa ne more ficki* .a!'stavitj tesnobe, ki je zajela sko-‘ v vse igralce italijanske repre- idi* ’š\ i , „ % ike da iec j, po- > CČ*. f, V in ^ vna*1'! za f ATLETIKA PO ZMAGI V TRSTU NA Ml Repenc Rudi Škabar potuje na finale v Rim A nedeljo, 7. junija, je bilo na ^ nskem stadionu pri Valtnaum j, TVstu zaključno pokrajinsko a-^sko tekmovanje v okviru mlajih iger. Opazili smo, dia je J!* udeležba na tem tekmovanju ^biša kot na občinskem, če- fj*x bi se ga lahko udeležili vsi ki so se udeležili prejšnjega. L?ixla je temu kriv bližnji konec Jjkega pouka, in upajmo, da je ^ tako. Slišali smo namreč mne-(f’ naj bi občinska faza bila za v pokrajinski fazi tekmovanja l haj ba sodelovali le tisti, ki bi C^gli dober rezultat. Za šibkej-kj ba ni prostora. Res negativno t.bilo, ko bi ta miselnost prevla-(T8 med profesorji telovadbe, ki U ^delovali pri organizaciji teh Letovanj, in ki so istočasno v sti-* s širokim krogom šolske mla-Prepričani smo, da je današ-(l\, stanje italijanske atletike po-. jlo- |j«ca prav takega mišljenja. Ita-atletika namreč danes pre-le nekaj »asov*, vse ostalo k'‘ 1 le velika »revščina*. Kovenee so to** ioV , £S* fi kB { to f sled<) so na tem tekmovanju fl^cavljali atleti S’ovenske mla-V6 in en predstavnik Sokola. v®tolo presenečenje nam je pri-nastop Žarka Škabarja iz h.—», ki je v metu granate dose-Prvo mesto in razdaljo 50,04 m. je postavil nov osebni in rekord. S tem rezultatom \ k priboril pravico do potovanja in do udeležbe na vsedr-^m* ravni mladinskih iger. Ta uspeh naj vsaj deloma poplača trud, ki so ga v mlade atlete vložili atletska sekcija Bora in nekateri vaščani iz Repna. V metu granate so nastopili še trije atleti in dosegli naslednje rezultate: Črtomir šiškov-ič 34,90 m, Silvan Škabar 30,54 m, Alojz Pu-rič 25,66 m V skoku v daljino je nastopil Iztok Kodrič in dosegel je poprečen rezultat 3,75 m. Na teku 100 metrov sta nastopila Rudi Škabar in Valter Milič. Redna udeležba na treningih se je poplačala z uspehom. Valter je dosegel nov društveni rekord 3’23"3. Kudi pa je kljub temu, da je vso progo vidno šepal na eno nogo, tekel le sekundo pod svojim osebnim rekordom Pri deklicah je nastopila Neppi Omela, ki je v metu krogle izboljšala svoj osebni fCSbnd za 11 cm z metom 6,59 m. Predstavnik Sokola, Jordan Kos-mina, se je udeležil teka na 80 m in je progo pretekel v času 10"5. Čeprav so naši atleti dosegli dobre rezultate, moramo oceniti tudi negativno plat tega nastopa: to je dokaj skromna številčna udeležba. Na tem tekmovanju je namreč mrlo možnost nastopiti približno dvajset n^ih dečkov in deklic. Od teh smo na stadionu v nedeljo videli le polovico. Nerazumljiva je zlasti odsotnost atletov, ki so bili o tekmovanju že prej obveščeni. Trenutno najboljši italijansk: tekač na srednje proge Franceseo Arese je dosegel izredno dober čas na progi 1500 m s časom 3’38”7, kar je obenem letošnji najboljši čas v Evropi. Na svetu vodi Kenijec Keino, ki je pretekel isto razdaljo v času 3’37"5. Arese je svoj rezultat dosegel na mitingu v Barceloni, kjer je premagal Belgijca Rudija Simona. • • « V Poljsk' so te dni dosegli nov rekord v deseteroboju Postavil ga Tadeusz Janchenko s 7.644 točkami in s tem popravil starega za 241 točk Zelo dober rezultat v troskoku pa je dosegel Lascki z znamko 16 66 m. * * » Zahodnonemški atlet Thomas Jordan je tekel na progi 400 m v času 45"5 ;n s tem zabeležil letošnji naj boljši dosežek na tej razdalji. • • * Formoianka či Čeng je dosegla letos nekaj zelo zanimivih rezultatov. Na nekem tekmovanju v Ber-kelegju je Kitajka pretekla 100 jardov v 10"6 in 4ffl,u,v 52”6. Športno združenje Oiympia Iz Gorice bo organiziralo odbojkarski turnir za POKAL PETRA ŠPACAPANA v spomin na pokojnega Petra, ki je bil eden izmed najboljših v vrstah našega društva. PRAVILNIK 1. Turnirja se lahko udeleže vse naše moške ekipe, ki nastopajo v D ligi in v promocijskem prvenstvu. Morajo biti uradno včlanjena v odbojkarsko državno zvezo (FIPAV). 2. Če bo prijavljenih več kot šest moštev, bodo ekipe razdeljene v dve skupini. 3. Srečanje bodo odigrali po sistemu dveh dobljenih setov. 4. Turnir bo v Gorici in se bo začel 17. t. m. ob 20.30. Tekme bodo na igrišču 01ympie (Drevored XX. septembra 85) in v telovadnici Tehnične šole G. Ga-lilei (Ulica Puccini). 5. Prvouvrščena ekipa bo nagrajena s poka'om in s trofejo •Peter Špacapan*, ki bo prehodna. 6. V ostalem veljajo pravila FI PAV. 7. Organizator ne sprejema nobene odgovornosti za morebitne poškodbe igralcev med in po poteku turnirja. Prijave sprejemajo na sedežu turnirja. (Drevored XX. septembra 85 - 34170 Gorica) najkasneje do 20.30 do 15. t. m. Vodstvo ŠK Kras iz zgo-niške občine organizira AVTOBUSNI IZLET v Castelfranco Venelo ob priliki nastopa moške odbojkarske šesterke Krasa na kvalifikacijah za vstop v C ligo. Vpisovanje je vsak dan, do petka, pri vaških poverjenikih, od 18. do 19. ure pa tudi na telefonsko številko 229-120. Kraški pokal in tekmovanje v bli-j žanju. Krasovo vodstvo seveda pričakuje, da bodo zato ljubitelji odbojke iz zgoniške občine prihiteli v Castelfranco Veneto res v velikem številu. b. s. vinske razstave v Zgoniku organiziralo mednarodni odbojkarski moški turnir in tekmovanje v bližanju. Ti dve tekmovanji bi morali biti namreč v Zgoniku v soboto oz. v nedeljo ter v ponedeljek. Ob tej priložnosti moramo omeniti izredno razumevanje zgoniške občinske uprave, ki je zaradi nedeljskega kvalifikacijskega nastopa Krasa prenesla vinsko razstavo na kasnejši datum. Tako se bodo lahko vsi zvesti navijači Krasa u-deiežili avtobusnega izleta v Castelfranco Veneto, da bi s svojim navijanjem nudili šesterki svojo moralno oporo, kajti le z združenimi močmi bo ekipa lahko uspešno kronala napore svojega enoletnega, ali pa celo večletnega dela. Obrnili smo se do trenerja Kraševe šesterke, prof. Franka Dra-siča, in ga poprašali, kaj meni o nedeljskem nastopu svoje ekipe. •Vest, da so kvalifikacijske tekme že v nedeljo,* je dejal, «je moštvo nemalo presenetila. V teh nekaj preostalih dneh bom skušal moštvo primerno kondicijsko, tehnično in moralno pripraviti, da bi lahko zdržalo tako zahteven nastop. Glede na formo posameznikov sem optimist in me s te strani izidi nedeljskega gostovanja ne skrbe. če pa bo šesterki sledilo veliko število navijačev bi skoraj lahko rekel, da imamo uvrstitev v C ligo tako rekoč zagotovljeno.* ,, Ker bo zaradi razumevanja občinske uprave odpadla v nedeljo vinska razstava, bo seveda odpadel tudi moški odbojkarski turnir za .................... ATLETIKA Randy Matson svotovni prvak v metu krogle je zopet začel metati na svoje stare razdalje. Tako je v Los Angelesu dosegel skoraj 21 m, točneje: orodje je vrgel 20,85 m daleč. «» # * Tereza Suknievvicz je postavila nov poljski rekord na progi 100 m ovire s časom 13”2. Na istem tekmovanju je Komar vrgel kroglo na razdaljo 19,75 m. Orientacijski pohod v nedeljo na Opčinah V nedeljo, 14. junija bo na Opčinah tekmovanje v orientacijskem pohodu, ki ga prirejata športno društvo Polet in prosvetno društvo Tabor. Ekipe lahko štejejo 3 ali več o-seb; imeti morajo s seboj kompas, kotometer in specialko Fo. 40 A II. So — Opčine in okolica. Zbirališče bo v Prosvetnem domu na Opčinah ob 7.30; vsa pravila bodo objavljena neposredno pred startom. Organizatorji ne prevzamejo nikakršne odgovornosti za morebitne poškodbe in drugo škodo, ki bi jo utrpeli udeleženci pohoda. Vpisovanje (brez vpisnine) bo v Prosvetnem domu na Opčinah v nedeljo zjutraj pred začetkom tekmovanja. V OKVIRU OPENSKEGA ŠPORTNEGA DNEVA Revija Poietovih kotalkarjev v soboto in nedeljo na Opčinah Vsak dan bo na sporedu 15 točk - Nastopa 35 naraščajnikov in mladincev - Revijo je pripravil učitelj Mario Vitta V okviru openskega športnega dne, bo v soboto, 13. t.m. ob 21. uri in v nedeljo, 14. t.m. ob 20.30 nastop članov kotalkarskega odseka športnega društva Polet. Šele leto dni je, odkar so stekle prve kotalke v dvorani openskega Prosvetnega doma in že smo pred prvim samostojnim kotalkarskim nastopom openskih otrok in mladincev. Res je, da smo imeli priliko videti te mlade kotalkarje že na lanskem športnem dnevu, vendar sodimo, da je povsem upravičeno, če imenujemo letošnji nastop kot prvo samostojno kotalkar-sko revijo. Naj na kratko opišemo delovanje kotalkarskega odseka: redno vadi na kotalkah 35 otrok in mladincev od 5 do 18 leta starosti. Vaje so dvakrat tedensko v prostorih Prosvetnega doma. Zelo sposoben in požrtvovalen učitelj Mario Vitta, ima zaradi tolikih učencev izredno težko nalogo. Pri njegovem delu mu pomaga mladinec Janez Beličič, ki se je, kot ostali, navdušili za kotalke šele pred enim letom. Medtem ko smo si prvotno zamislili kotalkanje le kot izrecno rekreacijsko dejavnost, smo bili na zadnji generalni vaji prijetno presenečeni nad izvajanjem zelo zahtevnih figur, kar nedvomno presega zgolj rekreacijsko dejavnost. Spored sobotne in nedeljske revije bo različen in bo vsaka izvedba iiiuiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiHiimmiiiimiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiininiiiiiiiunii V ŽENSKI ODBOJKARSKI PROMOCIJSKI UGI Tesen poraz Doma v prvem nastopu Prejšnji teden se je začelo žensko j ki je tako prišla le do dveh točk. promocijsko prvenstvo, v katerem J Na nasprotni strani pa je bila igra nastopa tudi ekipa Doma, ki se je v 1. kolu srečala z Azzurro iz Gorice, v telovadnici v dolini Koma. Srečanje je še kar dobro potekalo, a videti je bilo, da je prej manjkalo Slovenkam nekaj prijateljskih tekem, da bi se tako utrdilo razumevanje med igralkami. Pri Azzur-ri pa je bilo videti, da je ta ekipa trenirala že prej in je igrala tudi v prvenstvu mladinskih iger. DOM — AZZURRA 2:3 (2:15, 5:15, 15:12, 15:9, 3:15) DOM: Buzzi V., Dornik N. Mi-kluš E., Prinčič N., Uršič M., Vi-sintin L., Prinčič D. AZZURRA: Nogueria, Mastroia-ni, Pachor, Sapori, Testa, Roldo, Bevilacqua, Barile. V prvem setu je Dom pokazala zelo «malo» igre in glavna skrb naših igralk je bila čimprej podati žogo čez mrežo ne glede na to če je bila to prva ali druga podaja. Prav to je bilo pogubno za ekipo, i I Fulvio Bergamlni, ki je v soboto opoldne odplaval iz Trsta, z namenom da preplava 125 km dolgo pot do Benetk, je po 20 urah odnehal. Plavalec ni namreč mogel premagati zelo močnih tokov, ki so ga zajeli pri Gradežu. Mož je praktično plaval 5 ur na mestu. Na sliki ga lajša in žoge so bile lepo podane in večkrat tudi tolčene. Tudi v drugem setu je bila igra skoraj enaka, le da so se naše igralke začele «prebujati» in so se bolj urejeno premikale po igrišču. V tretjem nizu pa se je igra «o-brnila*: Dom je napadal,, medtem ko je Azzurra začela nelogično' in slabo podajati žoge. Slovenke so igrale lepo in večkrat tolkle ob mreži, kar jim je prineslo mnogo točk. Tudi v četrtem setu so zmagale in pokazale še lepšo ter bolj borbeno igro kot v prejšnjem. V petem, odločilnem nizu, pa so se naše igralke ustrašile začetnega vodstva Azzurre in so zopet zaigrale slabo. Tudi lahke žoge so jim predstavljale težko nalogo. Ko pa je nasprotnicam manjkalo le nekaj točk do zaklujčka, so domovke zopet poprijele in si priborile nekaj točk, kar pa jim ni zadostovalo za končno zmago. Tako je Dom v prvi tekmi doživel poraz s tesnim izidom. To pa je v glavnem krivda maloštevilnih treningov in prijateljskih tekem, sicer bi se igralke bolj razumele in bi jim ne bilo treba podleči mladim igralkam Azzurre. P. R. KOŠARKA Ženski turnir za «Trofejo tržaškega pristanišča» V soboto in nedeljo bo v Trstu zanimiva mednarodna ženska košarkarska prireditev: na sporedu bo namreč 7. turnir za cTrotejo tržaškega pristanišča*, katerega organizira Mivar. Nastopile bodo e-kipe KK Maribor, KK Spoinja Gdansk (Poljska), Mivar in Cal-zabloch. obsegala 15 točk, v katerih bodo kotalkarji nastopali posamezno, v dvojicah in skupinsko. Spričo tako resnega in uspešnega napredka mladih kotalkarjev, so se tudi starši izredno zavzeli. Da bo letošnja prireditev prišla še posebno do izraza, je v veliki meri tudi zasluga mamic, ki že več časa pripravljajo lepe kostume za nastopajoče. Številno občinstvo je že lani potr- dilo, da je ta šport zelo priljubljen ,zato vlada na Opčinah veliko zanimanje za sobotni in nedeljski nastop. Zato vabimo vse prijatelje mladine, da se poleg tekem v košarki .odbojki in namiznem tenisu, ki so na programu športnega dne, gotovo udeležijo tudi obeh kotalkar« sirih revij. M. K. Danes ob 11.30 zjutraj bodo na stadionu «1. maj» v Trstu odigrali zadnji tekmi slovenskega ženskega medšolskega odbojkarskega turni rja. Na sporedu bosta tekmi Reatna-Klasična in Trgovska-Klasična. Na zgornjih slikah so udeleženke tega prvenstva (od zgoraj navzol): Trgovska, Klasična, Realna in Učiteljišče vidimo pri pomolu Audace v Trstu r'4Oooo<->oooc>c^<^o<>ooooooo<>oooooc<>K>ooooooocx<^coKx^©c>©oooocjk>o<>oco<>c>ooco<>©cooooo©<>©st v vladnih krogih zaradi krize, v kateri se nahaja angleški tisk že nekaj časa, vendar so verjetno politiki zaskrbljeni predvsem zaradi glasovanja, ki bo 18. junija in zaradi volilne kampanje, ki bi jo eventualna podaljšana stavka precej oškodovala. To bi lahko tudi bil razlog IVilsanovega posega. Danes je dejansko izš’o nekaj skromnejših angleških krajevnih časopisov in škotske izdaje državnih časopisov. Edini dnevnik, ki je izšel v 20 tisočih izvodov je komunistično glasilo «Moming Star*, ki ne pripada nobenemu državnemu zaloeniškemu združenju in ima posebne sindikalne pogodbe. Na prvi strani je imel danes »Monving Star* obširen članek o stavki z naslovom «Časopisi Fleet Streeta •o v popolnem kaosu*. Fleet Street je namreč londonska ulica, v kateri imajo svoje sedeže najveoji angleški časopisi in dnevniki. V tej ulici se je sinoči zbralo približno 20.000 tiskarjev, ki so hoteli tako poudariti svoje zahteve, oziroma zahteve svojih sindikatov. Tiskanji zahtevajo izboljšanje finančnih pogojev in torej povišek plač v meri 25 odst. kar založniki na noben način ne morejo sprejeti. Kakor smo že omenili je v zadevo sedaj posegel tudi Wilson, ki je trenutno prekinil ®''ojo volilno kampanjo. Sindikalni voditelji in založniki, so se včeraj sestali v kabinetu ministrskega predsednika v Dow-ning Streetu in iskali približno 13 ur rešitve. Vendar se kljub tri-najstumemu pogovoru niso mogli zediniti za nobeno točko, razen za prekinitev sestanka in zopetno srečanje v četrtek ob 15 uri. Jutri se bodo torej sestali, tokrat na sedežu kongresa v Trade Union. Zadnja podobna stavka je bila v Angliji 1955. leta. Tedaj so tiskarji stavkali kar 27 dni in kot posledica sta nehala izhajati dva velika londonska dnevnika. Tokrat bi lahko stavka trajala cele tri tedne. Kot smo omenili povzroča ta nevarnost veliko zaskrbljenost v političnih krogih, postavlja pa v nevarnost tudi angleški tisk na splošno. Mnogo vidnih angleških dnevnikov se namreč nahaja v precejšnjih finančnih težavah in založniki sledijo skoraj s strahom razvijanju pogajanj in zahtev. Sindikati s svoje strani trdijo, da je nujna preureditev celotne strukture časopisne dejavnosti. H krizi je verjetno pripomogel v zadnjih letih tudi razmah televizije. Nekateri angleški dnevniki kot «Daily Telegraph* in »Guardian* sta se pred kratkim komaj izmazala_ iz ogromnih težav, manjši pa skušajo nadaljevati s svojim delom tako, da se vsak dan ubadajo s finančnimi težavami. Na tiskovni konferenci liberalne stranke je danes kad Byers izjavil, da so zaradi te stavke v veliki nevarnosti trije veliki angleški dnevniki, ni pa hotel povedati za katere časopise gre. Hairold Wilson je posegel v zadevo z veliko naglico in zid se, da skuša na ta način prepričati angleško prebivalstvo, da zna rešiti sindikalne krize s »prepričevanjem*. To tezo namreč sam zagovarja že dolgo časa, njegovi politični nasprotniki pa so ga ravno na sindikalnem področju nabolj napadali. Pripomniti bi bilo treba, da skuša verjetno na ta način predsednik tudi omiliti napadanje s strani tiska. Kakor je znano, je namreč večina angleških časopisov politično nasprotna laburistom in Wilso-nu. Govor, ki ga je ministrski predsednik imel na televiziji, so politični komentatorji označili kot »dokaz prvovrstne politične poklicne spretnosti*. V Angliji se te dni vsekakor kuha še druga kriza: zdravniki, ki pripadajo angleškemu zdravniškemu združenju, nočejo podpisovati bolniških potrdil, da bi na ta način izrazili svoje nasprotovanje bolniški službi, ki je pod pokroviteljstvom države. Zdravniki, kd imajo v bolnišnicah precejšnje odgovornosti, so p>red časom zahtevali 30 odstoten povišek, vlada pa jim je odobrila samo 15 odst., ostalim zdravnikom v bolnišnicah pa 30 odšt. povišek. Da bi omilil posledice tega ravnanja je minister za zdravstvo Richard Crossman določil, naj 'izdajajo zdravniška potrdila uradi za socialno skrbstvo. Dimitrij Ustinov hudo bolan MOSKVA, 10. — Sovjetska tiskovna agencija Tass javlja, da je Dimitrij Ustinov, član tajništva komunistične partije, hudo bolan. Toč-nejših vesti o bolezni sicer agencija ne daje, vendar se zdi, da bo moral Ustinov prekiniti svojo politično dejavnost. Ustinov je star 61 let. Voda zalila rudnik v Moravski PRAGA, 10. — Rudnik Sardice * južni Moravski je včeraj nenadoma zalila voda in 34 rudarjev je ostalo v jašku. Reševalne ekipe so takoj dosp>ele in skušajo rešiti rudarje, vendar jim voda precej otežkoča delo. Precejšnja zaskrbljenost vlada za zdravstveno stanje rudarjev, kajti v jašku so že 34 ur. T ~ Ziirich: tipične lesene barake v zttriškem predmestju. Barake, v katerih so delavci natrpani in živijo v neznosnih pogojih, spominjajo na »begunska* taborišča. Običajno izseljenci skrbijo sami za pranje in kuhanje. Taka stanovanja švicarskega «dobromislečega» prebivalstva ne bodejo v oči, ki se spotika samo oh pomanjkanju «boljših> poslopij PO IZJAVAH PREDSTAVNIKOV AMERIŠKE VOJSKE V Indokini narašča odpor enot osvobodilnega gibanja Kam hoška vojska zavzela mesto Siem Reap, narodno-osvobodilne sile pa Saravane PHNOM PENH, 10. — Glasnik ameriške vojske v Indokini je izjavil, da so napadi kamboškph odporniških enot na ameriške oborožene sile v Kambodži zadnje dni pogostejši. Majhne enote vse bolj napadajo in to tudi precej učinkovito. Do večjega spopada je prišlo pri-bVžno 15 kilometrov daleč od Me-rnota, kjer so partizanske enote napadle ameriške čete s tako silo, da so te morale poklicati na pomoč letalstvo. Do spopada je prišlo tudi 5 kilometrov daleč od_ juž-novietnamske meje na kamboškem ozemlju med odporniškimi silami in tako imenovano redno vojsko. Izgube so bile na obeh straneh precejšnje. Občasno so se nadaljevali napadi pri Siem Reapu. Gre za mesto blizu znanih templjev Angkor v sever -no-zapadnem delu Kambodže. Zdi ■■lillIlilIlllllllllllilliiliiiiiiiilillililliiilllillilIlillliiilliiliiilliiiililiiiliiliuiiliiilliillliiiimiiiiiliiiillltiiililillliiillllliiliiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiillilliillllllliililmniiillillllllliiuuiillliiiiiiiiilliiiiiiiiiHHillllilliiillllliiiliiiiiiiio NAGEL RAZVOJ JUGOSLOVANSKEGA TURIZMA Sto kilometrov dalmatinske obale se je spremenilo v raj za turiste Na področju od Zadra do Splita je na desetine in desetine privlačnih krajev s sodobno urejenimi objekti Fara Faucett — morda najbolje pooseblja švedsko »lepoto* BEOGRAD, junij — Malo Je de-žel na svetu, ki jih je narava na tako malem prostoru obdarovala s taiko raznovrstnimi lepotami in zanimivostmi kot Jugoslavijo. Na površini samo 255.804 kvadratnih kilometrov je prava zbirka skoraj vsega kar je naravfi. posejala na naši celini: od čarobnih kraškdh jam do prekrasnih alpskih vrhov, od malih, hladnih hribovskih do toplih velikih jezer, od hitrih, poskakujočih divjih rek s prekrasnimi slapovi do mirnih voda. Tu so male dolinice in obširne nižave posejane s hribčki in z gozdovi z raznovrstno divjačino, mesta in kraji s številnimi starimi kultumo-umetnostnimi spomeniki in vzdolž njene cele južne meje modro Jadransko morje posejano z otoki in otočki. Brez pretiravanja se lahko reče, da je Jugoslavija, spričo bogastva In raznovrstnosti naravnih lepot in zanimivosti dežela s skoraj neomejenimi možnostmi turističnega razvoja. Te možnosti so bile doslej, zaradi velikih sredstev ki so potrebna za gradnjo modernih cest, letališč, hotelov in drugih za razvoj turizma neobhodno potrebnih objektov in naprav, le malo izkoriščene. Neposredno po vojni je bila glavna skrb posvečena obnovi dežele in razvoju industrije. Turizmu, ki se sedaj naglo razvija, se Je pričela posvečati večja pozornost šele zadnjih deset let. V tem času so se, zlasti vzdolž Jadrana in na otokih, majhne ribiške vasi z gradnjo modemih hotelov in modernizacijo zasebnih hiš (za kar zasebniki dobivajo bančne kredite) spremenile v prava turistična središča. Poleg tega so na jadranski obali, kjer Je na tisoče in tisoče prekrasnih zalivov in zalivčkov, v prej nenaseljenih, pustih krajih, nastali novi moderno opremljeni turistični kraji kot na primer hoteli «Solaris» južno od Šibenika. Od številnih področij naglega turističnega razvoja naj omenim samo področje od Splita oz. Trogira do Zadra, kjer pred osmimi leti, VAL TERORISTIČNIH ATENTATOV V NEW VORKU Na poveljstvu policije vManhattanu je eksplodiral peklenski stroj Eksplozija je opustošila prvo nadstropje ter povzročila škode za več kot 60 milijonov lir NF,W YORK, 10. — Na sedežu poveljstva policijskih sil, ki je v osrčju Manhattana, je prišlo sinoči do silovite eksplozije, ki je povzročila pravcato opustošenje v prvem nadstropju poslopja. Na srečo ni bilo smrtnih žrtev, le tri; je policisti in dva civilista so bili ranjeni. Policijski izvedenci pravijo, da je šlo za peklenski stroj izpopolnjenega tipa s tempimo napravo. Računajo, da znaša škoda, ki jo je povzročila eksplozija, okoli 100 tisoč dolarjev, ali nekaj več kot 60 milijonov lir. Neznanec, ali neznanci, so postavili stroj v stranišču za moške, ki je blizu uradov visokih policijskih uradnikov. Pravijo, da je bil eksploziv sestavljen iz dinamita. Župan Lindsay je takoj obiskal po'icijsko poveljstvo. Izjavil je dobesedno: »Ne- verjetno je in zelo žalostno, da se more zgoditi kaj takega v New Yorku» Na kraj eksplozije so prišli takoj tudi agenti in detektivi znanega FBI (Federal Bureau of Investigation), da bi sodelovali pri preiskavi. Eksplozija v starem poslopju, ki stoji v East Sidu, je povzročila velik preplah in zaskrbljenost med okoliškim prebivalstvom. V mnogih poslopjih so popokale šipe, silni zračni pritisk pa je celo porušil stene v hišah. Pravo razdejanje je bilo opaziti tudi v izložbenih oknih bližnjih trgovin. Ulica pred poslopjem je bila prekrita z drobci stekla in drugega materiala. Ko so prišli gasilci, so opazili na nekem oknu v petem nadstropju klimatsko napravo, ki je nevarno nihala nad praznino. Manjkalo je nekaj minut do 19. ure, ko se je palača stresla v jeku eksplozije. Na srečo so skoraj vsi uradniki že' zapustili delo. Med ranjenci je neka zenska ki je delala pri dvigalih. Policijski narednik Victor Depaola je izjavil: »Stroj je eksplodiral v bližini mojega u-rada. Nenadoma sem opazil, kako leti proti meni zdrobljena šipa, kd je bila nameščena na vraitih. Skočil sem pokonci ter se umaknil za nekaj korakov. Potem sem odprl okno, ki je iz nekega čudežnega razloga ostalo nepoškodovano. Soba je polna prahu in raznih drobcev*. Kdo pa je postavil peklenski stroj v stranišče, se ne ve, kakor se tudi ne ve, kako se mu .je posrečilo priti neopazno v poslopje ter ga odložiti. V prvem trenutku so glasniki policijskega poveljstva govorili z največjo previdnostjo o dogodku. Absolutno niso hoteli izključiti možnosti, da je bila eksplozija slučajna. Potem pa je rezerviranost popustila ter se je začelo govoriti brez slepomišenja o atentatu. Takoj po eksploziji so uvedli zelo stroge ukrepe: po nalogu poveljstva morajo agenti, kd so v službi, osebno preiskali vse, ki prihajajo v palačo: policiste, časnikarje itd. Agenta in gasilci so skrbno pregledali vsak kotiček poslopja, ker je obstajala bojazen, da bi bil kje skrit še kak drug peklenski stroj. Pripominjajo, da je atentat na policijsko poveljstvo na las podoben atentatom na razne bančne ustanove in sedeže velikih družb. V enem samem valu napadov na »sistem* je eksplodiralo 9 zažigal-nih peklenskih strojev. Zadnja eksplozija je bila prejšnji teden v veliki trgovini Woolworth v Times Squaru. Ne izključujejo pa možnosti, da je bil atentat na policijsko poveljstvo delo kakega posameznika, ki je imel policijo na piki zaradi zasebnih sporov. Obstaja pa še ena možnost: namreč, da je atentat povračilna akcija zaradi procesa proti trem študentom, katerim sodijo zaradi podobnih dejanj. se, da arheološka bogastva niso bila poškodovana, tako je vsaj javil glasnik kamboske vojske. Do hudih spopadov je prišlo včeraj pri Kompong Thomu, približno 120 kilometrov severno od Phnom Panha. Iz diplomatskih krogov je prišla vest, da sevemovietnamske oblasti zahtevajo od svojih enot, naj prepeljejo vse dopisnike tujih časopisov, ki so bili ujeti v Kambodži, v Hanoi. Ukaz naj bi veljal za 23 časnikarjev, ki so v Kambodži »izginili* in za katere »domnevajo*, da so jetniki sevamovietmam-ske vojske v Kambodži. Te vesti pa so v glavnem le domneve. Gotovo je, da je izgubil življenje le George Syversten, dopisnik radijske družbe »Columbia Broadcasting System». Podpredsednik Južnega Vietnama general Nguyen Kao Ky je danes izjavil, da bodo sajgonske oblasti poskrbele za vojaško vežbanje kam- boških enot. Zdi se, da je vlada iz Phnom Penha sprejela, da južno-vietnamske enote nadzorujejo mejo in razne predele v Kambodži, kajti «to je potrebno za varnost dežele*. Pozneje so sporočili, da je v dogodke v pokrajini Siem Reapa bilo zapletenih tudi kakih taideset francoskih državljanov, k* so se zatekli na področje svetišč pri Angkoru. Francoska vojaška misija jih je poiskala. Javljajo, da 50 vsi zdravi, manjkata le dva zakonca, ki so ju baje uporniki zajeli. Položaj v pokrajini Siem Reapa pa še ni popolnoma jasen. Iz raznih poročil je razvidno, da na vsem področju trajajo še večje ali manjše bitke, a na samem letališču blizu mesta lahko pristajajo samo vojaška letala. Druga zelo važna vest, ki je prišla iz Indokine, pa zadeva bitke okoli mesta Saravane v jugovzhodnem Laosu. Hanojski časopisi so davi javili, da so mesto zavzele čete osvobodilnega gibanja. '• je {»trdil tudi princ Suvana.F®* predsednik kraljeve vlade v La® Edini bataljon, ki je bil žad«* da brani mesto, se je umaknil P vse n* ti vzhodu. Pretrgane so ze med to enoto in poveljstva® Mesto Saravane je bilo praktk** izolirano že tri tedne ter so P oskrbovali samo s helikopterji-tisoč prebivalcev so izselili že nji mesec z zadnjimi ameriška® tali. Ostalo prebivalstvo se je r selilo v bližnje vasi. Iz Washimgtona poročajo, & , je vrnila iz Vietnama in^Ki že ameriška parlamentarna -u* ’! sta jo poslala tja sija, ki — j- ,-------------- hiša in Pentagon. V _ ^avrl^l<. šlo za parlamentarce, ki so “"L njeni ameriški vladni politiki go - vzhodni Aziji. Večina jo vila, da je bila ameriška »“VL cija v Kambodži kronana z“Vj hom. En član delegacije, Tn ^ Mc Intyre, demokratski senate®^, New Hampshira, je odbil zan da bi dal kako iziavo. poudari sklical tiskovno^jgfl je, da bo renco po pogovoru s pi Nbconom. Ameriške vojaške oblasti so ročile, da so sklenile odpold® , kaj več od 2.000 vojakov iz 3®"% Vietnama. Gre za prvi odpokte^ krajšem zastoju zaradi krize. VARŠAVA, 10. - Poljska &£ na agencija PAP javlja, da J® ,., nes prišlo do ponovnega preusmeritve letala. Tokrat 5» »/»nnnMiir.« /1, . r, T jvlnlrt TTl*cfP *. «gusarja» dva. Letalo vrste -7 * 24» poljske družbe> L** letelo na progi Katovice — ya*‘7 je ko sta «gusarja», katerih in®*;j. nista znani, skušala prisilit^ da bi preusmerili letalo. P°f ji pa se je uprla in uspelo ji J?’ ^ je «gusarja» imobilizirala in 1 j-varšavskem Letališču predal* r ciji. fiiiMiiiiiimiiiiiimiiiiiimiiiimiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiifiiimiiMMiiiniiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii11 Fašistično divjanj6 (Nadaljevanje s 4. strani) J* Primošten na jadranski rivieri razen v mestih Šibenik, Biograd na moru tat Zadru, nd balo niti enega hotela. Danes so v vseh teh krajah modemi družbeni in zasebni gostinski obrati, urejene plaže, velike možnosti cenene oskrbe pri zasebnikih. Samo v območju občine Šibenik, ki šteje okrog 90.000 prebivalcev je danes 22 turističnih krajev s skupno 19.000 ležišči, od tega 6000 v novih hotelih B kategorije, okrog 10000, večinoma v sobah prve kategorije, pri zasebnikih, 3000 v počitniških domovih. Poleg tega je z vsemi storitvami opremljenih cam-ptagih prostora za okrog 4500 oseb. Samo od lani se je število ležišč v hotelih povečalo za 2000. Z gradnjo novih hotelov se bo v prihodnjih petih letih (do 1975) število ležišč povečalo za okrog 20.000. Občina Šibenik ima že danes, čeprav so v neposredni bližini mesta in v samem mestu pomembni industrijski obrati, 60 odstotkov proračunskih dohodkov od turizma. Podobno je tudi na področju občin Biograda na moru ta Zadra. vsej poti do najjužnejšega kraja, do I ve, ki se v terasah spuščajo od meje Albanije, je vsak kraj poseb- vsepovsod proti morju. To je za Zadar, ki je neposredno po vojni imel samo 6000 prebivalcev se je po priključitvi k domovini, povezavi s svojim bogatim kmetijskim zaledjem pričel naglo razvijati. Zadar je pravo mesto mladih. Mod 40.000 prebivalci je okrog 11.000 u-čencev, dijakov ta študentov. Naglemu razvoju mesta so doslej prispevale po vojni zgrajene nove ta modernizirane stare tovarne, odslej pa bo največ prispeval turizem. To najstarejše dalmatinsko mesto (polno zgodovinskih znamenitosti: rimski forum, cerkev sv. Donata iz 9. stoletja, sv. Marije iz 12 st., katedrala sv. Stosije iz 13. st., bogata zbirka starih zlatih ln srebrnih predmetov benediktinskega samostana itd.) ima, odkar sta zgrajena jadranska magistrala in letališče ter Je mesto povezano z železnico z ostalimi kraji Jugoslavije in uvedena redna dnevna trajektna povezava z Ankono, zaradi prekrasne okolice (borovih gozdov vzdolž lepih plaž severno od mesta in Številnih otokov, 117, od katerih jih je samo 18 naseljenih) izredne turistične perspektive. Z izgradnjo hotelskih naselbin v Boniku ta Pe-trčanlh, obe v borovih gozdovih ob morju, ima Zadar že danes 4500 ležišč v hotelih ta okrog 7000 pri zasebnikih. Potnik ki prihaja z avtomobilom z zahoda in ki se je prej zaradi slabe ceste le težko odločil iti dalje na jug od Novigrada, odkar je zgrajeha jadranska magistrala in no privlačen in zanimiv. Južno od Zadra je v bogatem borovem gozdu Biograd na moru, pred njim pa slikovit Pašmanski preliv z razmetanimi otoki, v zaledju veliko Vransko (sladkovodno) jezero posebno privlačno za lovce na ptice in ribo-lovce. V neposredni bližini, južno, je v malem zalivu Orvena luka v bujnem vrtu razi.ega mediteranskega zelenila in cvetja, prekrasnih rož, moderna turistična naselbina (hotel z vilami), vsaka s svojo lastno plažo). To je prava, ne Crvena (rdeča), temveč Cvetna luka (pri-stališče). Eksotičen videz je k^aju, malo južneje, v Pakoštanih, dal francoski klub »Mediterranee* ki je v starem borovem gozdu zgradil s slamo pokrite kolibe iz trske in vse ostale modernemu kopališču potrebne objekte. Dostop imajo seveda samo člani kluba Pot nas vodi na jug v Pirovac, kjer je v malem zatonu »Vrulje* med bori, cipresami in oljkami hotel »Miran* (ime je res prikladno, kajti mirnejši kraj si je težko zamisliti (z ležišči v paviljonih, malih vilah in majhen camping. Skozi Vodice s slikovito okolico, z modernimi hoteli, urejenimi kopališči, bazenom s toplo morsko vodo gre pot v 900 let staro mesto Šibenik, prestolnico kralja Krešimira ob izlivu reke Krke v morje. Šibenik, v katerega neposredni okolici je veliko Prokljan-sko jezero in slikoviti slapovi Krke, je s svojimi starimi stavbami, z ozkimi ulicami, najlepšo katedralo (sv. Jakoba) v Dalmaciji najbolj ohranjeno srednjeveško mesto Jugoslavije. Pred vhodom v ozki Ši-beniški kanal so številni otoki s prekrasnimi plažami in z vasmi, med njimi Murter, Prvič, Zlarin, Zri-nje. Na poti proti glavnemu mestu Dalmacije Splitu sta v območju občine Šibenik dva čudovita leto-višpna kraja: Primošten in Rogoznica, t.j, otoka ki sta z nasipom povezana s celino. Primošten je po svojem videzu pravi dvojček slikovitega Sv. Štefana v črnogorskem primorju. V Primoštenu, ki je že pred leti po esperantskem campingu »prijateljev miru* postal znan izven meja Jugoslavije, je poleg številnih ležišč pri zasebnikih moderen hotel »Adriatic* s paviljoni in pokritim bazenom na prostem, kar omogoča kopanje v topli morski vodi v vseh letnih časih. V zaledju Primoštena so pridne roke njegovih prebivalcev spremenile kamnita tla s prinašanjem zemlje od drugod v na tisoče in tisoče številni turistični objekti, resno raz- . majhnih, s kamni ograjenih, in mišlja, kje naj se ustavi, kajti na 1 med seboj povezane vinogradne vrto- vsakogar slikovit in čudovit prizor, najbolj zgovoren dokaz pridnosti prebivalcev tega kraja, ki je dobila pohvalo celo od Organizacije združenih narodov. Ti vinogradi dajo izredno dobro in močno pri-moštensko črno vino. Rogoznica nudi poleg miru. kopanja na slikoviti plaži, zelo ugodne pogoje za športni ribolov in izlete po morju. Vse to, kar sem le na kratko o-menil, je samo vzdolž okrog 100 km sicer več tisoč kilometrov dolge jadranske obale, kjer so že sedaj številni inozemski turisti. Jugoslavijo je lani obiskalo 4 milijone 743.095 tujcev tj. 22% več kot 1. 1968. Po že sklenjenih aranžmajih bo letos obiskalo Jugoslavijo okrog 20% tujih turistov več kot lani in to za 23% več Iz zahodnih držav ta za okrog 13% manj iz vzhodno - evropskih držav (zaradi omejitev potovanja v inozemstvo iz Češkoslovaške), število inozemskih turistov se naglo veča iz leta v leto in to kljub raznim pomanjkljivostim ta pritožbam trdih gostov, posebno na kakovost gostinskih storitev, na nezadostno urejenost plaž. Toda na vse te pomanjkljivosti in morebitne nevšečnosti tujci kaj kmalu pozabijo spričo izrednih naravnih lepot ta gostoljubnosti prebivalstva. BOŽO BOŽIC kom v vojaško oporišče. Osvobodilna fronta pa se je razširila do sleherne vasi. Boj je postal bolj organiziran: že januarja 1942 so izdelali načrt o napadu pivške čete na italijansko posadko v barakah pri Vrbici, napad se ni posrečil zaradi premajhne odločnosti. Poznejši napadi so bili uspešnejši, v februarju ta marcu pa so fašisti že odhajali na lov na aktiviste. Partizanske enote so postajale bolj izkušene, fašisti pa so vedno bolj divjali. «Rastr«ilamemti» italijanskih fašistov so postajali vedino pogostejši, posebno v aprilu, ko so se partizanske akoije vrstile druga za drugo. Sledili so požigi ta druga fašistična grozodejstva, zaradi česar so se po številnih manjših akcijah partizani odločili za pohod v dolino. V jutranjih urah 4. junija 1942 se je patrulja 14 mož brkinske čete odpravila v dolino. Partizani so po svojih obveščevalcih izvedeli, da so fašisti tudi v Me-rečah nastanili svojo posadko, ki je močno preprečevala prehod s pivške strani v Brkine. Zaradi tega so imeli partizani nalogo onesposobiti karabinjerje. Patrulja je obkolila sovražnika in pozvala karabinjerje, naj se vdajo. Ti so odgovorili z orožjem in v spopadu, ki je sledil, so bili trije vojaki ubiti, eden ranjen, dva pa sta se predala. Fašistom Je napad v Merečah prišel kot nalašč, da so dali duška svoji pobesnelosti. Se istega dne so vdrli v vasi in zaselke med I-lirsko Bistrico in Pivko in znašali svojo ihto nad prebivalstvom. Fašistični bes je zajel vasi Dolnje in Zgornje Bitnje, Mereče, Pristavo, Ratečevo brdo, Kitovče, Pod-stenjšek ta Podstenje. Tolpe škva-dristov in vojakov so pridrvele z bližnjih in daljnjih postojank na tovornjakih ta že istega dne postrelile 28 ljudi. Fašisti so odpeljali talce na travnik med Kilov- čami in Ratečevimm brdc*®^. postavili v tri vrste in jih lili, le mladoletna braita Fra*1®^, Lojza Avsca so ustrelili P° V Spodnjih in Zgornjih so požgali tedaj 24 hiš in 1 jjjii spodarskih poslopij, ubili s? p moške, 81 pa so jih odgnali v temacijo, 4. junija dopoldne »isti obkolili tudi Mereče in ddr 74 odraslih ter 20 otrok v cijo. Popoldne so vas izropa* požgali in pri tem ubili Anten® ^ čiča. Istega dne so požgali d* ^ tudi Kilovče, na polju za vaSF p, ubili osem oseb, v internacij4 so odpeljali 11 moških, 30 in 26 otrok. V Ratečevem hhjjj, požgali 12 hiš in 12 gospod®' ^ poslopij, z vaščani iz Kilovč s® jj bili 16 oseb, v internacijo P* ji odpeljali 8 moških, 28 žensk “^j otrok. Tudi v Podstenju so ‘-j-vse zažgali in odpeljali v injj 4 cijo 34 moških, 37 žensk J%-otrok. Skupno je moralo v ih^ j cijo 462 oseb, fašisti pa so Pv-ji. 106 hiš in 102 gospodarski P0® pf/ Iz zaporov v Ilirski Bistrici s*ajj vlekli mladoletnega Jožeta vlekli mladoletnega Jožeta o'--iz Topolca, ki je bil terenski j. ščevalec, in kmeta Jakoba P~ ys na iz Smrij ter ju obesili J* li- stanj sredi trga, kjer je sedal*. ;n spodvili ma v spomin postavljen spenja ^ Policija ju ni pustila pokopa* j, dni. Kasneje so tri Grkove s pi iz hiše, kjer je bila posadk®^* peljali v Malo Bukovico z prijateljem in jih obesili si, kjer so morali tri dni ljudem v svarilo. j, Talce, ki so izgubili tistdIV junija pred 28 leti življenje. sneje domačini pokopali n®, mu, kjer so jim postavili sp^T ^ Ves fašistični bes, ki je na čin prizadejal prebivalce teh pj in množični izgon v inbemadč nista uničila brkinske čete *n . nega duha, temveč sta še bob 1y žgala upor v srcih tistih, k® s ^ teli osvoboditi svojo domovin4* ^ ščevati svoje talce in si utre v novo bodočnost. Združeni -buri in godbe se pripravljajo na nastop na osrednji proslavi 25. obletnice osvobodit'*’ bo v dneh 20., 21. in 22. t. m. na stadionu »Prvi maj* oc€< UREDNIŠTVO- TRST - UL MONTECCHI 6. H, TELEFON 93-808 in 94-638 - Poštni predal 559 • PODRUŽNICA: GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33 82 • UPRAVA: TRST - Ul. Montecchi št. 6 -Telefon 95-823 - UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 - Telefon 37-338 - NA«" mesečno 950 'lir - vnaprej četrtletna 2 700 lir polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir, letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letao 100 din (10.000 stfr'a)i)i4 A