Informator krajevne skupnosti Mirna * št. 10 * maj 1998> * Izhaja po potrebi Spoštovane krajanke, spoštovani krajani, spoštovani prijatelji naše krajevne skupnosti, veseli smo in hkrati ponosni, da se lahko pohvalimo z novimi pridobitvami, ki so plod naših skupnih prizadevanj, naše vztrajnosti in našega skupnega dela. Mirnčani se že od nekdaj zavedamo, da je razvoj odvisen od nas samih in daje najpametneje, če se opremo na lastne sile. Teh nam doslej še ni zmanjkalo. Uspešni smo. Ob prazniku naše krajevne skupnosti - 6. juniju - vam iskreno čestitamo. Iskrene čestitke veljajo seveda tudi našim gasilcem, ki letos praznujejo visok jubilej - 90-letnico ustanovitve gasilskega društva na Mirni. Tudi udeležence športnih iger Dolenjske in Bele Krajine prisrčno pozdravljamo in jim želimo veliko uspehov na športnih igriščih ter prijetno počutje med nami. Vse prisrčno vabimo, da obiščete prireditve v počastitev praznika. Svet KS Mirna 6. JUNIJ - KRAJEVNI PRAZNIK MIRNE Devet let po koncu druge svetovne vojne, leta 1954, je tedanja “vlada“ občine Mirna proglasila 6. junij za občinski (kasneje krajevni) praznik. Odločitev ni bila brez osnove: 6. junija 1942 je partizanska enota z grička Gradec pri Sv. Heleni napadla italijanski vojaški vlak. 6. junija 1944 sta bila zverinsko ubita gostilničar Janko Kolenc in njegova žena Jožefa. 6. junija so ujeli šolskega upravitelja Franca Lunačka in ga dva dni kasneje ubili na Puščavi. Nekaj dni pred tem so zverinsko ubili tudi ženo postajenačelnika Bedenikoviča. V spomin na tragične dogodke je tudi kasnejše vodstvo krajevne skupnosti Mirna 6. junij oznanilo kot praznik krajevne skupnosti Mirna. JUBILEJ GASILCEV ■\ Gasilsko društvo Mirna. Prostovoljno gasilsko društvo letos praznuje 90-letnico svojega obstoja. Gasilsko društvo Mirna je bilo leta 1908 ustanovljeno na pobudo Ivana Bulca, Pavla Ponikvarja, Jožeta Goloba, Martina Kolenca, Jožeta Bulca, Pečka, Nika Žnidaršiča in še nekaterih drugih Mirnčanov. Kmalu po ustanovitvi so postavili gasilski dom, ki je bil kasneje že dvakrat povečan. V okviru dokaj skromnih sredstev so tedanji entuziasti nabavili vso potrebno opremo z ročno brizgalno vred, ki smo jo uspeh obnoviti in jo bomo občanom ob dnevu odprtih vrat doma gasilcev tudi pokazali. Po 2. svetovni vojni sta prevzela vodstvo gasilskega društva Franc Zupet in Franjo Bulc, ki sta z vso zavzetostjo oživljala gasilsko vnemo med člani. Leta 1970 smo ob pomoči krajanov in tedanjih delovnih organizacij nabavili novo motorno brizgalko, leta 1976 pa smo tudi stari kombi zamenjali z novim. Z navedenimi pridobitvami smo se tedaj bistveno posodobili in povečali požarno varnost v krajevni skupnosti. Že v času nabave novega kombija je obstajala potreba po orodnem vozilu, saj je bil tedaj gospodarski razcvet na Mirni na pohodu in potrebno je bilo skrbeti tudi za rast požarne obrambe. Zamisel je bila realizirana leta 1983, saj smo ob pomoči Občine, Dane, Zavarovalnice Triglav in tedanjega Sekretariata za ljudsko obrambo nabavili novo orodno vozilo. S to pridobitvijo smo vnesli v naše vrste tudi mnogo novih znanj. Naše člane smo usposobili za gašenje zahtevnih požarov, kot so požari v laboratorijih, gašenje kemičnih snovi, gašenje gozdnih požarov. Ves čas smo poudarjali izobraževanje kadrov in dopolnjevanje gasilskih vrst. Nova oprema je nas gasilce silila tudi v to, da smo zagotovili ustrezne prostore. Tako smo leta 1988 pričeli z gradnjo prizidka gasilskega Gasilske vaje v novembru leta 1977. Pred tovarno IMV na Mirni. Sodelovali so GD Mirna, GD Sevnica, GD Volčje njive, desetina IMV Mirna. doma, v katerem smo v pritličju pridobili prostor za garažo za orodno vozilo, zgoraj pa klubske prostore. Ob našem visokem jubileju si gasilci z Mirne v prvi vrsti želimo, da bi bilo požarov čim manj in da bi nas naša gasilska sirena s svojim glasom vabila le na gasilske vaje. In kakšni so naši cilji za prihodnost? Predvsem bomo delali na tem, da se v naši krajevni skupnosti izboljša požarna varnost, da posodobimo našo opremo, da v naše vrste vključimo čimveč mladih ljudi in da vse gasilske kadre tudi permanentno izobražujemo. Kot predsednik gasilcev na Mirni bi se rad ob tej priložnosti seveda zahvalil vsem donatorjem krajanom, gospodarskim družbam, krajevni skupnosti in občinski gasilski zvezi za njihovo nesebično pomoč, ki je odraz vedenja o tem, da smo mirnski gasilci vaši gasilci. Vse prijatelje in krajane vabim, da se 6. junija udeležite našega praznovanja. Predsednik PGD Mirna: Branko KOLENC ORGANI PROSTOVOUNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA MIRNA Upravni odbor sestavljajo: 1. Kolenc Branko, Trstenik 2. Možina Kristijan, Zabrdje 3. Jarc Slavko, ml., Trbinc 4. Škarja Drago, Mirna 5. Kirm Anica, Migolica 6. Gačnik Karel, Zabrdje 7. Jarc Slavko, st., Trbinc 8. Golob Jože, Mirna 9. Žukovec Jože, Migolica 10. Perme Marica, Trbinc 11. Starič Anton, Zabrdje predsednik poveljnik podpoveljnik tajnik blagajničarka praporščak praporščak šofer orodnega vozila šofer referentka za žene referent za mlade Poveljstvo PGD Mirna: 1. Možina Kristijan, Zabrdje 2. Jarc Slavko, ml., Trbinc 3. Dim Franc, Zabrdje 4. Škufca Engelbert, Mirna 5. Kolenc Ivan, Mirna 6. Jarc Slavko, st., Trbinc 7. Perme Marica, Trbinc 8. Starič Anton, Zabrdje poveljnik podpoveljnik mentor operativne enote mentor veteranov mentor za strojnike orodjar referentka za žene sektorski poveljnik Nadzorni odbor PGD Mirna: 1. Novak Franc, st., Zabrdje predsednik 2. Perme Janez, Trbinc član 3. Dim Franc, Zabrdje član Častno razsodišče PGD Mirna: 1. Skerbiš Dušan, Mirna 2. Dim Franc, Zabrdje 3. Gačnik Karel, Zabrdje 4. Škufca Engelbert, Mirna 5. Golob Jože, Mirna predsednik podpredsednik član član član Organi upravljanja PGD Mirna po statutu društva, člen 16, so sledeči: 1. OBČNI ZBOR 2. UPRAVNI ODBOR 3. POVELJSTVO 4. NADZORNI ODBOR 5. ČASTNO RAZSODIŠČE OB JUBILEJU S ponosom, ki je navdahnjen, to si upam trditi, z iskrenimi željami vseh krajanov naše krajevne skupnosti, čestitam gasilkam in gasilcem Prostovoljnega gasilskega društva Mirna ob njihovem visokem jubileju. Devetdeset let v službi ljudi, je vrednota, ki se ne da meriti z običajnimi merili. Statistika o intervencijah, vajah, številu članstva, tekmovanjih itd. pokaže samo na najbolj izpostavljena poglavja v življenju društva, pokaže na tisto, kar se da prešteti, oceniti s šolskimi redi, primerjati s sosednjimi državami, umestiti v tabele, predale in predalčke. Zelo malo pa pove o tisti silni notranji moči društva, ki od 1908, ko se je organizirala ljudem v pomoč, ni usahnila. Še več, krepila se je! Včasih za trenutek tudi obstala, razmislila, nikoli pa zatajila. Statistika tudi nič ne pove o neprecenljivem deležu gasilstva pri ustvarjanju za normalno življenje nepogrešljivega občutka varnosti. Če že pride nesreča, v kakršni koli že obliki, veš, da so v tvoji bližini srčni ljudje, ki so vedno pripravljeni, ki so osposobljeni in opremljeni, da se v najkrajšem možnem času spoprimejo z njo. Morda te vloge gasilstva niti ne opazimo več. Navadili smo se, da je tako, ali še bolje, razvadili so nas! In na to se spomnimo šele ob kakšnem neljubem dogodku, ki je nastal iz čiste malomarnosti in bi ga lahko z malo pazljivosti preprečili. Tudi zaradi tega ne gre meriti uspešnosti gasilcev s statističnimi merili. Vsaka zmaga z ognjem je vendarle samo pirova zmaga. In če se gasilci ne postavljajo s številom uspešnih intervencij, če z največjim veseljem zapišejo v kroniko, da v celem letu niso imeli niti enega požara, je treba z vsem spoštovanjem dodati resnico, da to ni samo prijazno naključje. Je tudi visoka protipožarna kultura, h kateri je pomembno prispevalo in prispeva prostovoljno gasilstvo. Mirnsko že devetdeset let. Krajevna skupnost Mirna je ponosna na svoje gasilce! Predsednik sveta KS Mirna Pavel JARC IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 3. SEJA je bila 23.04.1998 ob 19. uri Na sejo vabljeni: Franc Jevnikar - predsednik nadzornega odbora Kovačič Janez - član občinskega sveta Opravičeno odsotni: Sladič Stane, Strmole Janez, Bračko Janez in Kirm Brane SKLEPI: 1. Svet KS Mirna daje soglasje družbi TOM - Oblazinjeno pohištvo, da lahko začne postopek za spremembo urbanistične zasnove za izgradnjo parkirišč ob tovarniški ograji na parceli št. 25/1 k.o. Mirna. 2. Po pridobitvi potrebne dokumentacije družba TOM - Oblazinjeno pohištvo izvede prestavitev igral v svojem imenu in na svoj račun. 3. Tajnik sveta KS pridobi soglasje od stanovalcev za novo lokacijo igral. 4. Družba TOM - Oblazinjeno pohištvo se zavezuje, da bo na novem parkirišču dovolila parkiranje tudi stanovalcem v času, ko bo parkirišče prazno. 5. Glede na potrebe 9-letnega osnovnega šolanja in zaradi potreb kraja svet KS ugotavlja, da je potrebno takoj proučiti možnosti in kasneje zgraditi novo športno dvorano na Mirni. 0 problemu obvestimo občinski svet, ki naj sklepa o gradnji športne dvorane. 6. Soglasno je bil sprejet kopališki red za odprto kopališče “Grajski bajer“ na Mirni. 7. Za vzdrževalca “Grajskega bajerja" je bil soglasno sprejet Jože Hrovat z Mirne. Z njim sklenemo ustrezno pogodbo. 8. Za namestitev kopališkega reda in tlorisa kopališča se postavita na dveh vhodih k bazenu dva kozolčka. Kozolčka bosta naročena pri izdelovalcu po ceni do 25.000,00 sit za kos. 9. Na Občino bomo poslali vlogo za postavitev dveh ogledal in sicer: od Glavne ceste na Laze in od Glavne ceste na železniško postajo. Člani sveta smo v razpravi ugotovili, da se vsa dela odvijajo v skladu s planom za leto 1998. 10. Naročili bomo dodelavo mostu v Volčjih Njivah zaključnima glavama in postavitvijo ograje. 11. Svet KS Mirna podpira g. Janeza Kovačiča pri odločitvi, da na seji občinskega sveta vloži amandma v zvezi z nadaljno izgradnjo “Grajskega bajerja". 12. Pri organizaciji praznovanja krajevnega praznika KS finansira okrasitev kraja, izdelavo plakatov, postavitev, demontažo in dekoracijo tribune, ozvočenje prireditvenega prostora, pogostitev godbe na pihala in mažoretk ter povabljenih gostov v višini cca 350.000,00 sit. 13. Komisija za izgradnjo kabelske televizije v sestavi Janez Kolenc, Janez Bračko in Marijan Umek naj si pri družbah PAP telematika in Elektrovod Izlake ogleda že izdelane kabelske sisteme ter pripravi poročilo za naslednjo sejo sveta. 14. Telekomu Slovenija dovolimo prekop preko parcele pri izgradnji telefonskega omrežja, ki je v lasti KS Mirna. 15. Smoletovi in Lahovi z Migolice naj rešijo problem zemljišča in odvodnjavanja, po katerem teče javna pot, z gradbenim odborom za posodobitev ceste. 16. G. Bizjaku z Migolice odobrimo pomoč v obsegu 5 delovnih ur z rovokopačem v vrednosti 15.000,00 sit. 17. Svet KS se strinja, da g. Janez Kovačič na občinskem svetu vloži amandma v zvezi s povečanjem prispevka Občine za vzdrževanje čistilne naprave na Mirni v obsegu, kot ga je predstavil na seji. 18. Pismo g. Smoleta iz Ljubljane objavimo v Krajanu. 19. Starič Magdaleno iz Volčjih Njiv svet KS pismeno obvesti, da mora takoj sanirati propust približno 100 m pred Volčjimi Njivami, saj ga ne bi smela zasuti. 20. Turističnemu društvu iz Trebnjega izdamo soglasje za ureditev obvoza skozi našo KS v času turistične prireditve Iz trebanjskega koša. 21. Bojanu Kozicu iz Litije izdajamo soglasje za gradnjo dostopa na cesto Pot na Laze s parcele parc.št. 153/6 k.o. Mirna. 22. Gasilskemu društvu Mirna odobrimo 50.000,00 sit finančne pomoči. 23. Komisija sveta KS Mirna po priloženem seznamu pisarniške opreme in po cenah brez prometnega davka odproda opremo po predhodni objavi v Krajanu, kjer bo določen tudi dan, ura in mesto prodaje. Moder mož napak ne dela sam. Šanso ponudi tudi drugim. (Churchill) Mačka v rokavicah ne ujame nobene miši. (Franklin) -\ KAJ DELAMO? SEZONA KOPANJA SE PRIBLIŽUJE Projekt “izgradnja športno-rekreacijskega centra na Mirni“ ni padel v vodo. V zaostanku je bil postopek zaradi pridobivanja dovoljenja za izkoriščanje vode iz reke Mirne in uporabo vodnega zemljišča, ki smo ga končno le pridobili v začetku meseca maja na Ministrstvu za okolje in prostor, čeprav smo zanj zaprosili že v letu 1997. Kljub temu smo med tem časom prišli do idejnega projekta za cevovod, po katerem bomo vodo iz reke vodili v bazen, na podlagi pridobljenega dovoljenja pa pričakujemo v najkrajšem času tudi lokacijsko dovoljenje. Gradnja se v letošnjem letu najbrž ne bo pričela, saj občinski svet na našo prošnjo, ki jo je obravnaval na prejšnji seji, v proračunu ni rezerviral sredstev za nabavo potrebnih materialov. Kljub temu si intenzivno prizadevamo, da bomo zagotovili na bazenu vsaj osnovne pogoje za kopanje. Ker bazen še nima uporabnega dovoljenja, je kopanje seveda še vedno na lastno odgovornost. Na obeh vhodih ob bazenu smo postavili dva lična kozolčka, ki bosta služila namestitvi kopališkega reda in tlorisa bazena, služila hkrati kot oglaševalna mesta za obveščanje kopalcev oziroma krajanov, podpisali pa smo tudi pogodbo z g. Jožetom Hrovatom, ki bo skrbel za red na kopališču in za kvalitetno vodo. Predvsem mladini zagotavljamo, da bomo vsaj ob koncu šolskega leta bazen pripravili za uporabo. Seveda vsem, ki boste objekte na kopališču uporabljali, želimo mnogo prijetnih trenutkov. Svet KS Mirna Na podlagi 9. člena Zakona o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 1/87) in 14. člena Pravilnika o varnosti v urejenih kopališčih (Uradni list SRS, št. 33/87) je svet KS Mirna na svoji 3. redni seji dne 23.04.1998 sprejel naslednji KOPALIŠKI RED ZA ODPRTO KOPALIŠČE “GRAJSKI BAJER" NA MIRNI o čemer obvestimo občinski svet, ki naj sprejme sklep o potrebi izgradnje nove športne dvorane na Mirni. V prilogi objavljamo gradivo, sprejeto na zadnji seji sveta KS. IZGRADNJA NOVE ŠPORTNE DVORANE NA MIRNI I. Uvod Osnovna šola Mirna je sestavljena iz štirih organizacijskih enot in sicer: osnovna šola s skupaj 17-imi oddelki (cca 370 učencev), osnovna šola s prilagojenim programom (trije kombinirani oddelki, skupaj 25 učencev), vzgojno-varstveni zavod (šest oddelkov, skupaj 105 otrok), varstveno-delovni center za odrasle duševno prizadete osebe (dva oddelka, skupaj 20 oseb). Pogoji prostorsko gledano so za pouk razen za telesno vzgojo primerni, težava je le pri VDC za odrasle duševno prizadete osebe, ki pa smo jih uspešno in primerno namestili v prostore TVD Partizan na Mirni v letu 1997. Sedanja telovadnica, ki je locirana v centralnem delu osnovne šole na Mirni, je bila v začetku, ko se je šola zgradila, dejansko večnamenski prostor osnovne šole, ki je služil zbiranju učencev, prireditvam in proslavam, komunikaciji - dejansko je bil to centralni del šole in tukaj so se učenci zbirali pred poukom, med odmori in tudi po pouku. Šola ustrezne telovadnice ni imela, saj telovadnice v fazi izgradnje šole niso zgradili zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ker je pouk telesne vzgoje sestavni del predmetnika in učnega načrta, je bila šola primorana večnamenski prostor spremeniti v telovadnico. Obstoječa telovadnica predstavlja eno vadbeno enoto dolžine 25 m in širine 14,4 m. K telovadnici spadajo tudi sanitarije ter slačilnica. Telovadnica ima na vseh štirih straneh dozidane šolske prostore, zato dozidava ali povečevanje po tlorisu ni možno. II. Zasedenost in kapacitete telovadnice 1. Lastnik objekta “Grajski bajer“ je Občina Trebnje. 2. Kopališče nima uporabnega dovoljenja, zato je vsako vstopanje v bazen kopanje na lastno odgovornost. 3. Kopališče nima reševalca iz vode. 4. Uporabniki kopališča morajo skrbeti za red in čistočo na kopališču ter spoštovati postavljene oznake. 5. Otroci do 7. leta starosti ne smejo v bazen brez prisotnosti staršev oziroma polnoletne osebe. 6. Za varnost organizirane skupine je odgovoren vodja skupine. 7. Krajevna skupnost Mirna ne nosi nikakršne odgovornosti za eventuelno škodo oziroma nesrečo, ki bi lahko doletela uporabnika kopališča. 8. Uporabnik mora kopališke naprave uporabljati tako, da ni ogroženo njegovo zdravje in življenje ter zdravje in življenje drugih. 9. Zadrževanje na kopališču je dovoljeno v času od 9. do 21. ure. 10. V primeru potrebe kličite: - Zdravstveni dom Mirna telefon: 47-024 - Zdravstveni dom Trebnje telefon: 44-070 - Policijska postaja Trebnje telefon: 44-002, 44-055 oziroma 113 SVET KS MIRNA NOVA ŠPORTNA DVORANA NA MIRNI Ne le želje, potrebe po novi športni dvorani na Mirni so privedle do tega, da je svet KS na svoji 3. redni seji obravnaval tudi to tematiko. Pripravljeno gradivo je bilo dobro proučeno in svet je sprejel sklep o tem, da se za potrebe tako devetletne osnovne šole, ki se uvaja, kot tudi za potrebe kraja, podpre izgradnja nove športne dvorane na Mirni, V dopoldanskem času ob delovnikih telovadnica služi pouku telesne vzgoje za osnovno šolo Mirna. V njej se odvija pouk na ta način, da sta v telovadnici 60 ur na teden po dva oddelka hkrati, 10 ur na teden pa po trije oddelki hkrati. Ker gre za enoprostorsko vadbeno enoto, prihaja do tega, da je delo enega oddelka moteno z delom drugega oddelka. Vseh nalog iz učnega načrta ob takih pogojih ni možno realizirati, zato morajo učitelji program dela glede na hkratno število oddelkov v telovadnici prilagajati danim pogojem. Pogoji so za normalno delo torej nemogoči - še več, posameznih športnih panog se pri obstoječi organizaciji ne more organizirati (košarka, rokomet, odbojka,...). Povedati moramo tudi to, da telovadnico v dopoldanskem času potrebujejo tudi učenci VDC in sicer 5 ur na teden ter otroci iz vzgojno-varstvenega zavoda 5 ur na teden. Niti varovanci VDC niti otroci iz vrtca za delo v telovadnici na žalost ne pridejo na vrsto. Vzgojitelji in učitelji si pri organizaciji telesne vzgoje pomagajo tako ali drugače. Šola Mirna in njeno vodstvo že vrsto let dela na tem, da se vspostavijo na Mirni normalni pogoji za pouk športne vzgoje, toda na pristojnih organih in institucijah doslej še ni bilo razumevanja. Vedno so zahteve naletele na gluha ušesa odgovornih in posamezniki so zaradi svoje nemoči na tem področju postali apatični, saj so bile njihove zahteve kot ’’glas vpijočega v puščavi”. KAPACITETE obstoječe telovadnice ne zadoščajo niti za vse izvenšolske dejavnosti niti za razvoj športa in rekreacije na Mirni. V našem kraju je kar nekaj športnikov, ki na različnih področjih posegajo po najvišjih mestih v državi. Izpostaviti moramo badmintonski klub, kjer so člani že vrsto let v samem državnem vrhu po svojih uspehih, morajo pa posamezne ekipe trenirati v športni dvorani v Trebnjem, saj obstoječa telovadnica za trening vseh kategorij tekmovalcev ne zadošča, trenirajo pa v telovadnici na Mirni badminton 10 ur tedensko (30 udeležencev). Badminton kot najbolj razvita športna panoga na Mirni organizira tekmovanja na državnem nivoju, žalostno pa je to, da organizacija tekmovanj ni možna pred domačim občinstvom, saj za tako organizacijo Mirna še nima ustreznih pogojev — nima primerne športne dvorane s potrebno tribuno. V telovadnici se redno izvaja rekreacija za moške in ženske po 4 ure tedensko, rekreacije pa se udeležuje skupaj 50 krajanov. Popoldne izvajajo v telovadnici treninge, tudi nogometaši (v obsegu danih pogojev), kadar vremenske prilike ne dopuščajo treninga na nogometnem igrišču. Treninge izvajajo v telovadnici tudi karateisti in sekcija aerobike. V obstoječi telovadnici ni možno organizirati sindikalnega športa, saj telovadnica ni primerna. Društva ne kažejo interesa po delu v sedanji telovadnici - zaradi slabih pogojev. Žalostno pa je predvsem, da so klubi z vidnimi uspehi v slovenskem merilu, kot so košarkaši in rokometašice, propadli prav zaradi tega, ker niso mogli tekmovati v republiškem rangu, prav zaradi neprimerne dvorane. III. Možnosti izgradnje nove športne dvorane na Mirni Iz arhiva šole na Mirni izhaja, da sta v preteklosti tako svet staršev kot tudi svet šole večkrat postavila zahtevo, da Občina zagotovi ustrezne pogoje za organizacijo telesne vzgoje učencev na Mirni. Skupni sestanek dne 18.11.1997, na katerem so bili prisotni predstavniki šole, krajevne skupnosti Mirna, Občine Trebnje in javnosti, je uspel v tem, da je bil takrat sprejet sklep, da se problematiko nujnosti izgradnje športne dvorane na Mirni v enaki velikosti, kot je dvorana v Trebnjem, posreduje v obravnavo na občinski svet občine Trebnje. Dogovorjeno je bilo tudi to, da se pripravi aproksimativni predračun ter idejne rešitve za novo športno dvorano na Mirni. Na skupnem sestanku, dne 22.01.1998, kjer so bili poleg predstavnikov Občine z županom na čelu prisotni tudi vsi ravnatelji osnovnih šol v občini Trebnje, je bilo dogovorjeno, da bo g. župan poskrbel za to, da Občina Trebnje naroči izdelavo potrebnih idejnih projektov. Tudi svet krajevne skupnosti Mirna je na eni od svojih sej v fazi priprave programa za krajevni samoprispevek jeseni leta 1996 obravnaval problematiko neprimerne telovadnice na Mirni in sprejel sklep, da se v program krajevnega samoprispevka vključi v manjšem delu tudi finansiranje nove športne dvorane na Mirni. IV. Sklep Navedena dejstva utemeljujejo razmišljanja vseh Mirnčanov, da je izgradnja nove športne dvorane na Mirni objekt, ki ga Mirnčani nujno potrebujemo. Prav pomanjkanje športnih objektov pri nas kaže, da smo na Mirni zaostali za časom. Rekreacije in športa v danih pogojih ne moremo razvijati, niti ne moremo z našimi vrhunskimi športniki organizirati pred domačim občinstvom športnih srečanj. Športno dvorano na Mirni je torej potrebno zgraditi in sicer na lokaciji, ki je predvidena za izgradnjo športno-rekreacijskega centra po idejnih zasnovah, ki so že izdelane in ki vključujejo med drugim že obstoječe športne objekte vključno z bazenom pod gradom. Finančna sredstva za te namene zagotavlja najmanj v obsegu 50 % republiški proračun, zato je naloga nas vseh, da delujemo za izgradnjo športne dvorane na Mirni. Predsednik sveta KS Mirna: Pavel JARC PO PLOČNIKIH BO HOJA VARNEJŠA Križišče pred vrtcem na Mirni je prav gotovo do nedavnega predstavljalo neugodno prometno točko. Prehodi za pešce niso bili označeni, saj tudi pločnikov ni bilo. Starši so vozili otroke v vrtec, pa niso imeli kje parkirati svojih vozil in se posloviti od svojih otrok, skratka, stanje je bilo na tem področju zelo neugodno. Sodeč po sedanjih ocenah vseh uporabnikov križišča in ceste proti TOM-u se je svet očitno odločil pravilno. Križišče smo povečali, na zemljišču, ki gaje odstopil vrtec, smo pridobili nekaj parkirnih prostorov, zgradili pločnik proti tovarni TOM, prišli pa tudi do pločnika ob Lapovi hiši. Križišče je lepo urejeno in je v ponos našemu kraju ter v zadovoljstvo vsem uporabnikom, posebno še učencem naše osnovne šole. Pri izgradnji se je le pojavilo nekaj težav in tako je prišlo dne 01.04.1998 do skupnega sestanka na kraju samem. TOM Oprema in TOM Oblazinjeno pohištvo sta na sestanku pokazala velik interes po izgradnji pločnika do njihove tovarne, zato sta se odločila projekt tudi podpreti. Vsak sta odrinila po 2000 DEM v tolarski protivrednosti in s pločnikom smo prišli od prej omenjenega križišča vse do vhoda v tovarno. Z gradnjo bomo seveda nadaljevali do objekta Ljudske tehnike. Zemljišče bo odstopila družba TOM neodplačno, pri izmerah pa se je pokazalo, da že sedaj skoraj polovico ceste proti Ljudski tehniki poteka po zemljišču družbe TOM. Z gradnjo bomo počakali toliko časa, dokler TOM prav na tem področju ne bo dokončal gradnje internega hidrantnega omrežja, ki bo potekalo prav pod bodočim pločnikom. Dogovarjamo se tudi, da se objekt Ljudske tehnike prestavi in se ob vzhodni ograji zgradi nekaj prepotrebnih parkirnih prostorov. Skupna vrednost dosedanjih del pri razširitvi in ureditvi križišča ter pločnikov v centru Mirne znaša približno 3 mio sit (obračun še ni izdelan). Tudi pločnik od Partizana do Jamske ulice - v skupni dolžini 280 m - je zgrajen. Pešcem in sprehajalcem se ne bo potrebno več izpostavljati nevarnostim zaradi hoje po cestišču. Vrednost izgradnje tega pločnika je znašala 2.399.853,00 sit. OBJEKTE ŽE PRIKLJUČUJEJO Tretja etapa gradnje kanalizacije Mirna - Zabrdje se počasi zaključuje. Vsi uporabniki, ki so izpolnili obveznosti iz pogodbe do krajevne skupnosti, se že lahko po pogojih iz pridobljenega soglasja priključijo na glavni vod. Precej uporabnikov se je priključilo že ob sami gradnji sekundarnih vodov. Po predpisih iz tega področja namreč spojni kanal lahko zgradi vsakdo sam, neposredno priključitev pa mora izvesti upravljalec ali od njega pooblaščeni izvajalec. Obveznosti do krajevne skupnosti Mirna je doslej po pogodbah poravnalo že 19 ekološko osveščenih uporabnikov in pričakujemo seveda, da jim bodo sledili tudi ostali. Čisto okolje je namreč naša skupna skrb. Za izvedbo nam je ostala le še četrta etapa kanalizacije, katere vrednost predstavlja skupaj cca 7 mio sit, izvajali pa jo bomo predvidoma v letu 1999. V bližnjo trgovino so si stanovalci na Sokolsko izbrali bližnjico po meji. Bližnjica se je prijela, zato smo zgradili lične stopnice, ki so v ponos okolja, omogočajo pa tudi varno hojo ob vsakem vremenu. KABELSKA TELEVIZIJA Komisija za izbiro izvajalca kabelskega sistema za televizijo in radio v KS je pregledala ponudbe in izbrala za izvajalca in upravljalca podjetje ELEKTROPROM iz Izlak. Podjetje nas je s prikazom sistema, ki sicer že deluje, prepričalo v njegovo zanesljivost. Dodatna vspodbuda za našo odločitev pri izboru je bilo tudi dejstvo, da bo sistem KTV zgrajen s stredstvi izvajalca in upravljalca, svoj finančni vložek pa si bo le-ta povrnil od bodočih uporabnikov s priključno takso. Krajevna skupnost bo izdala na naslednji seji soglasje za izgradnjo, upravljanje in vzdrževanje kabelsko - razdelilnega sistema. Izvajalec bo moral nato pridobiti vso dokumentacijo za projekt in sicer: soglasja lastnikov zemljišč za izvedbo zemeljskih del do objektov. V lanskem in letošnjem letu je Telekom že izgradil svoj nov razdelilni sistem, v katerega bi se lahko vključil tudi kabelski sistem za TV na Mirni. Upravljalec in izvajalec bo verjetno skušal doseči ustrezno soglasje pri Telekomu za uporabo njegove podzemne instalacije. Potrebno bo nekaj strpnosti krajanov zaradi ponovnih prekopov, izvajalec pa zagotavlja pri izdelavi ureditev zemljišč v prvotno stanje. Podjetje Elektroprom bo sklenilo zavarovanje odgovornosti za škodo, ki bo nastala z njihove strani pri opravljanju del. Zavarovanje bo sklenilo za primer nastale škode proti tretji osebi, občini ali državi. Pooblaščena oseba, ki daje tolmačenja na zahtevo KS Mirna v zvezi s prošnjo/ponudbo, je g. Janez VIDMAR, tel. 0601-74-032. Nekatere informacije pa lahko dobite na KS Mirna v času uradnih ur. 0 poteku izgradnje vas bomo redno obveščali v Krajanu, dobili pa boste tudi informacije o samem sistemu. Komisija za KTV pri KS Mirna: Janez KOLENC TERMINSKI PLAN DELA: Zap. št. Naselje Proj. dok. Antenski sistem a Gradbena in Montažna Priklop Opombe (soglasja, lok. in glavna postaj zemeljska dela naročnikov dok., PGD, PZI,...) dela 1. Mirna- junij 98 - sept. 98 avg. 98 - sept. 98 sept. 98 - okt. 98 - nov. 98 - Dinamika se prilagodi center I. okt. 98 nov. 98 jan. 99 pridobivanju soglasij 2. Mirna- sept. 98 - nov. 98 / nov. 98 - dec. 98 - feb. 99 - Dinamika se prilagodi center II. mar. 99 maj 99 junij 99 pridobivanju soglasij 3. Mirna- dec. 98 - marec 99 / mar. 99 - maj 99 - julij 99- Dinamika se prilagodi okolica okt. 99 dec. 99 feb. 2000 pridobanju VIŠINA PRIKLJUČNE TAKSE (CENA PRIKLOPA); Zap. št. Vrsta priključitve Cena (SIT) Opombe 1. individualna hiša (do 3 stanovanja) 99.000,00 enotna cena za hišo 2. objekt z več stanovanji / blok (4 stanovanja ali več) 65.000,00 cena za stanovanje 3. Zavodi 128.000,00 4. Gospodarske družbe in druge pravne osebe 169.000,00 POPUSTI GLEDE NA NAČIN PLAČILA PRIKLJUČNE TAKSE: Zap. št. Način plačila Popust Pogoji plačila Opombe 1. vse v celoti 20 % plačilo ob podpisu pogodbe / 2. obročno odplačevanje 15% začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe 3 obroki 3. obročno odplačevanje 10% začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe 6 obrokov 4. obročno odplačevanje / začetek odplačevanja ob podpisu pogodbe 12 obrokov 5. obročno odplačevanje / 50 % ob podpisu pogodbe, ostalo v: 24 mesecih po 1.400,00 sit/mes. (priključek v bloku) Mesečni obrok se 36 mesecih po 1.400,00 sit/mec. (priključek v ind. hiši) plača poleg naročnine OSTALE STORITVE: Zap. št. Storitev Cena storitve (SIT) 1. začasni odklop naročnika (po dogovoru z naročnikom) 3.000,00 2. ponovni priklop naročnika 5.000,00 3. ponovni priklop naročnika (po dogovoru z naročnikom) / 4. nastavitev televizorja Cene so brez 6,5 % davka od prometa storitev. 1.800,00 UGODNOSTI, KI JIH NUDI PONUDNIK: Vključitev podjetij in posameznikov z območja KS Mirna in okolice za podizvajalska dela (gradbena, inštalaterska, vzdrževalna, ipd.) ter izobraževanje / priučitev podizvajalcev za specifična dela povezana z opremo KRS. Usposobljanje za osebje, ki bo urejalo interni program (npr. delo z videostranmi, ipd.) Brezplačen priklop prostorov / stavbe krajevne skupnosti Mirna ter usposobitev sistema od prostorov KS do glavne postaje (za potrebe internega programa). Podjetje Elektroprom, d.o.o. bo v primeru pridobitve soglasja za izgradnjo KRS sistema realiziralo ponujene ugodnosti skladno s pogodbo med našim podjetjem in KS ter drugimi gospodarskimi subjekti. Iz ponudbe ELEKTROPROM-a ZANIMIVOSTI CESTA TREBNJE - MIRNA Direkcija za ceste namerava še letos rekonstruirati najslabši odsek ravnega dela ceste v Dolu. Zaradi velikega negodovanja in slabe volje vseh uporabnikov slabe ceste Trebnje - Mirna smo se odločili povprašati odgovorne na Direkciji za ceste republike Slovenije, kdaj nameravajo rekonstruirati cesto. Dobili smo seveda dokaj izčrpen odgovor, s katerim smo se tudi zadovoljili. Del cestišča v Dolu - potrebna je temeljite obnove Direkcija za ceste, ki vodi postopke novogradenj in rekonstrukcij cest, je dne 23.04. letos podala vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo omenjene ceste. Gre za rekonstrukcijo nadaljevanja v preteklem letu zaključene gradnje od Gomile do Zvijavnice v skupni dolžini 1140 m. Skupna vrednost del znaša po projektantskem predračunu 97 mio sit. Direkcija predvideva, da bo javni natečaj za izbiro izvajalca objavljen v Uradnem listu in da bo izvajalec do meseca avgusta tudi izbran, takoj nato pa naj bi pričeli tudi z gradnjo. Na Direkciji so dodali še to, da je za pokrivanje stroškov rekonstrukcije zagotovljenih že 60 % potrebnih sredstev in da se bo investicija finančno tudi v celoti nekako pokrivala. In kaj je s cesto Mirna - Gabrovka? poškodovanih lokalnih cest v zimi 1996/97, med katerimi je bila tudi cesta od Pošte na Mirni do Migolice in sicer do odcepa za bazen pod mirenskim gradom. Določen je bil tudi obseg sanacije vozišča z razširitvijo pod Rojami, kjer smo že leta 1997 izvedli zemeljska dela za pločnik, ki je letos bil tudi zgrajen ter preplastitev ceste z asfalt-betonom. Leta 1997 je bila sklenjena celo izvajalska pogodba za ureditev predmetne ceste s Cestnim podjetjem, zadeva pa ni šla v realizacijo zaradi časovne stiske oziroma zaradi zime. Cestno podjetje je po sklenjeni pogodbi cesto letos dolžno preplastiti. Ugotavljamo tudi to, da bi bilo nujno potrebno sanirati poleg ceste •tudi most v Migolici, saj je le-ta že močno poškodovan. ODVAŽALI SMO KOSOVNE ODPADKE Trebanjska Komunala je tudi letos po programu organizirala odvoz kosovnih odpadkov iz gospodinjstev v času od 23. marca do 10. aprila. 0 akciji smo krajane obveščali v prejšnji številki Krajana. Prenekatero gospodinjstvo se je tako rešilo odsluženih gospodinjskih strojev in ostalih kosovnih odpadkov iz gospodinjstva v času akcije, največ pa 24. marca, ko je bil organiziran odvoz iz celotne krajevne skupnosti. Ker ekološka zavest pri krajanih narašča, je bil odziv izredno velik, saj so morali komunalci odpeljati 126 m3 kosovnih odpadkov na deponijo v Trebnje (19 voženj) in 78 m3 odpadkov, ki predstavljajo sekundarne surovine, na Surovino v Trebnje (11 voženj). Še posebej pohvalno je to, da so v času akcije krajani s posameznih področij (Stan, Debenec, Gorenja vas) odpadke pobirali po gozdovih ter jih odložili v za to naročene kontejnerje. Ekološka akcija na Stanu Ugotavljamo, da se v času akcije posamezniki želijo znebiti tudi tehnoloških odpadkov iz svoje dejavnosti, ki pa niso kosovni odpadki iz gospodinjstev. Te odpadke lahko na deponijo na Cvibljah pripeljejo sami vsak delovnik od 6. do 14. ure oziroma na Surovino v Trebnje, če njihovi odpadki spadajo v zvrst sekundarnih surovin. Z Uredbo o kategorizaciji državnih cest (Uradni list RS, št. 33/98) je cesta prekategorizirana. Na delu od Pošte na Mirni do bazena je potrebna preplastitev, za kar so bila finančna sredstva občini Trebnje že zagotovljena v letu 1997 v skladu z določbami Zakona o zagotovitvi sredstev za obnovo v zimi 1996/97 uničenih in poškodovanih odsekov magistralnih, regionalnih in lokalnih cest. Občina je tedaj po navedenem zakonu prejela republiška sredstva v višini 29 mio sit za sanacijo J. J. K. Napuh pride pred padcem. (Salomon) Navdušenje je vsakdanji kruh mladosti, skepsa pa vsakdanje vino starosti. (Buck) ® O OSNUTKU ODLOKA O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V OBČINI TREBNJE Občinski svet občine Trebnje je na svoji zadnji seji obravnaval osnutek Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v občini Trebnje, ki ima podlago med drugim v novem Zakonu o stavbnih zemljiščih iz leta 1997. V osnutku je določeno, da se nadomestilo plačuje za štiri območja celotne občine. Prvo območje obsega naselje Trebnjega, v drugem območju pa so Mirna, Mokronog in Šentrupert. Od območja je seveda odvisna višina nadomestila, ki ga bo Občina zaračunavala. Obračun se bo izvajal za zazidana stavbna zemljišča od stanovanjskih površin, od poslovnih površin, zanimivo pa je v osnutku tudi to, da bo potrebno plačevati nadomestilo tudi za nezazidano stavbno zemljišče od njegove površine znotraj ureditvenih območij v primeru, če je zemljišče po prostorsko izvedbenem načrtu določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojni organ že izdal lokacijsko dovoljenje. Višina nadomestila bo znašala v primeru, če bo osnutek potrjen, 30 % izračunane vrednosti nadomestila. Ali to pomeni, da bomo morali na Mirni plačevati nadomestilo za zemljišča, ki so predvidena za obrtno cono? Po odgovor na to vprašanje se bo svet krajevne skupnosti Mirna obrnil na pristojni organ občine Trebnje. VODNO-GOSPODARSKO PODJETJE NOVO MESTO Delavci Vodno-gospodarskega j podjetja (VGP) iz Novega mesta so posebno v letošnjem letu skozi vso zimo intenzivno delali v naši krajevni skupnosti, zato smo njihovega direktorja g. Romana Rajerja poprosili za predstavitev podjetja. Našemu povabilu na razgovor se je z veseljem odzval in svoje podjetje tudi izčrpno predstavil. VGP je gospodarska družba, ki I trenutno zaposluje 120 delavcev. Sedež ima v Novem mestu, splošno prometno službo in delavnice pa ima na Čatežu ob j Savi. Trenutno so v fazi lastninskega preoblikovanja po Zakonu o gospodarskih družbah. V sodnem registru se bodo registrirali kot delniška družba, v kateri bo 30 % delež v lasti države. RAJER, dipl. oec. - direktor VGP Dejavnost družbe je predvsem vzdrževanje vodotokov, specializirani pa so za vse vrste nizkih gradenj. Vodotoke vzdržujejo po planu, ki se verificira na Ministrstvu za okolje in prostor, saj se vzdrževanje te dejavnosti v celoti finansira iz proračunskih sredstev. Programi so letni in pripravljajo se za celotno območje širše Dolenjske. Tako VG P realizira Po posegih VGP Novo Mesto, se taki prizori v bodoče ne bodo ponavljali plane urejanja vodotokov za področje celotne Bele Krajine, celotnega porečja Krke, Mirne in Temenice ter Sopote do Radeč in Zidanega Mosta, področje Save do Orešja in tja do Bizeljskega ter spodnjega dela Sotle s pritoki, ki se izlivajo v Savo. Največ se seveda dela na urejanju vodotokov, ki se izlivajo v Savo, med katere seveda spada tudi urejanje reke Mirne. Plan se izdela letno, osnove pa so spremljanje stanja vodotokov. Temeljno načelo pri sestavi programa dela je dejstvo, da je vodotok potrebno urejati tedaj, ko le-ta lahko prične povzročati škodo. V zadnjih letih težijo k čimbolj naravnemu urejanju vodotokov, kar pomeni, da je potrebno po plete izvajati z rastlinjem in šibjem, da se pri urejanju uporablja manj kamna ter da se vodno strugo ohrani čimbolj v naravni obliki. Ni dovoljeno izvajati radikalnih posegov v vodotoke - ti se lahko opravijo le v izjemnih primerih. Vodotoki morajo ostati čimbolj vijugasti oziroma v prvotnem stanju in struge se ne sme ravnati. S tem se ohranja naravno ravnovesje in živelj ob potokih, kar še posebej pred posegi pogojujejo posebno naravovarstveniki in ribiči. Vzdrževanje predstavlja do 35 % celotne realizacije družbe, preostali delež kapacitet pa se realizira na prostem trgu, družba si išče delo predvsem na objavljenih natečajih raznovrstnih investicij v Uradnem listu. Vsa leta intenzivno izvaja gradnjo kanalizacij in vodovodov, že v letu 1997 pa se je pričelo delati na največjem gradbišču, to je na izgradnji deponije Globoko v občini Trebnje. Večja gradbišča so še kanalizacija fi 1200 v Brežicah, izgradnja pokopališča v Srebrničah za področje Novega mesta ter urejanje dveh plazov v Brežicah. Intenzivno je podjetje angažirano pri vzdrževanju reke Mirne in njenih pritokov. Tako so letošnjo zimo v krajevni skupnosti Mirna izvedli naslednja vzdrževalna in urejevalna dela: čiščenje Pristavškega potoka z urejanjem brežin in okolice, čiščenje Zabršce, izgradnja mostu na Sevnici in v Dolini, trenutno pa dograjujejo tudi most v Volčjih Njivah. Gospod Rajer - direktor VGP iz Novega mesta je med drugim povedal tudi to, da so pred leti izvajali urejevalna dela reke Bistrice od reke Mirne do Šentruperta. Tedaj so opravili tudi precej del za zajem pitne vode v drenaži pod vasjo Dole za oskrbovanje prebivalcev občine Trebnje s pitno vodo, toda projekt ni bil do konca realiziran. V 60-ih letih so delavci VGP sprojektirali in tudi zgradili bazen na Mirni, ki je v čudovitem naravnem okolju in katerega smo lani usposobili za kopanje prav z njihovo pomočjo. J. J. K. ELEKTRIFIKACIJA ZVONJENJA NA SEVNICI Kot smo že poročali v prejšnji številki Krajana, smo vasi Ševnica, Gorenja vas, Škrjanče in Zagorica pristopile k elektrifikaciji zvonjenja na Ševnici. Pripravljalna dela smo v glavnem izvršili v mesecu aprilu. Najprej smo se lotili napeljave elektrike v cerkev in v zvonik za potrebe zvonjenja. Istočasno smo poskrbeli za razsvetlitev notranjosti in zunanjosti cerkve. Naslednji korak je bila zamenjava stopnic in podestov v zvoniku, ker je bilo vse popolnoma dotrajano in nevarno za uporabo. Po vsem tem smo opravili tudi nekaj zidarskih del, saj je bilo potrebno “zakrpati" nekaj poškodb iz preteklosti. Zaradi velike nesnage, ki so jo povzročali ptiči, smo z mrežo popolnoma zaprli vse dohode v zvonik. Med tem časom so začeli z deli tudi mojstri zvonjenja, tako da so bila vsa dela vključno z zvonjenjem in bitjem na vsakih 15 minut zaključena 7. maja 1998. Končna cena opravljenih del znaša približno 1 mio sit, vendar pa se moramo na tem mestu zahvaliti nekaj neimenovanim posameznikom, ki so s svojim delom ali danim potrebnim materialom pripomogli k dokončanju del. Pričakujemo, da to ni bila edina akcija v letošnjem letu, saj je velika želja krajanov Zagorice, da končno dobijo asfalt. Pripravljenost krajanov za sodelovanje pri asfaltiranju ceste obstaja že kar nekaj časa, vendar predstavlja oviro dokaj visoka finančna konstrukcija, saj gre za dokaj veliko traso, ki pa je redko poseljena. Upamo, da bomo v letošnjem letu kos tudi tej nalogi, seveda pričakujemo največ podpore in pomoči KS Mirna pa tudi Občine. S. s. GOSTILNA “PRI FRANCKI” SE ŠIRI Potreba po gostinskem prostoru, ki bi premogel več kot sto sedežev, se je na Mirni pokazala že pred davnimi leti. Družabna srečanja večjih skupin, plesi in še kaka oblika združevanja ljudi na Mirni zaradi skromnih prostorov do sedaj niso bila izvedljiva. Take in podobne zabave smo morali organizirati v drugih krajih, kjer so imeli večje prostore. Sedaj nam kaže v tem pogledu bolje. Gostinec Jože Stare (z ženo Polono!) je uvidel, da ne more ustreči vsem željam svojih strank v dosedanjem prostoru. Pogumno se je spustil v gradnjo objekta, v katerem bo “dvoranica" s 130 sedeži. Objekt bo dokončan in uporaben že v tem letu. Zabave (in resni dogodki!) torej bodo. In če se bo gost (ali gostje) od veselja le preveč "utrudil", bo lahko zahteval: Natakar, sobo, prosim! Tudi te imajo na razpolago. Kdor prvi pride... D. Z PRVOMAJSKO SREČANJE NA DEBENCU Lep pozdrav vsem, ki delate za druge, je voščil Krjavelj dvatisočglavi množici ljudi, ki je, tako kot vsako leto, prišla na prvomajsko zborovanje na Debenec. Slavnostni govornik, predsednik državnega sveta g. Tone HORVAT je pohvalil pridnost dolenjskega človeka, je pa zelo narobe, da je to molzna krava, ki nima korita v Ljubljani ampak predvsem po hribovitih in manj bogatih krajih. V odločitvah med kapitalom, delom in človekom moramo staviti na človeka, saj Slovenci najbrž ne bomo dovolili, da bi bile velike razlike med bogatimi in revnimi, kot je to v Ameriki. Svetlo bodočnost vam želim, je končal predsednik državnega sveta, ki se je z družbo sindikalnih funkcionarjev kar dolgo zadržal med pisano množico Dolenjcev. Župan občine Trebnje g. Alojzij METELKO je v svojem kratkem nagovoru poudaril svojo največjo željo v tem mandatu: da bi delovna mesta in delo, ki ga sedaj opravljajo občani, ohranili še naprej in da bi tisti, ki so danes brezposelni, delo čimprej dobili. Slavnostni govornik Tone HORVAT, predsednik državnega sveta Obljubil je tudi, da bo cesta Mirna - Trebnje do konca letošnjega leta posodobljena. Če se to ne bo zgodilo, ga bosta deklici, ki sta pod režijo učiteljice g. Slavke Kramarjeve odlično odigrali vaški opravljivki, močno za ušesa v samem županovem uradu. Vodstvo medobčinskih sindikatov ni pozabilo na najzaslužnejše sindikalne delavce in je tako, kot vsako leto, podelilo sindikalna priznanja in to Ivanu Cvelbarju iz novomeškega Novolesa, Darinki Balovec iz Novotehne Novo mesto, Slavku Pungeršiču iz Revoza Novo mesto in Janezu Artaču, ki dela v podjetju Novoterm v Novem mestu. Salve smeha je med dobro razpoloženimi poslušalci sprožil Krjavelj s svojimi desetimi zapovedmi, v katerih res sindikalno določa delavcem boljše, lažje in sploh boljše življenjske in predvsem delovne pogoje. Praznovanje je trajalo.... Dušan ZAKRAJŠEK NOVA POT V REVŠČINO Tonček Bizjak iz Migolice z zadovoljstvom opazuje opravljeno delo Dobra dva streljaja od Mirne je samostojni podjetnik zgradil novo • dovozno pot do treh domačij, ki 1 so imele do pred kratkim dostop do ceste Migolica - Mirna le po slabi kolovozni poti. To so hiše Tafernerja, Pavlina in Bizjaka. Seveda je to akcijo sprožil svet krajevne skupnosti in jo tudi finančno podprl s 400.000,00 sit. Po dogovoru sta Pavlin in Bizjak dolžna zgraditi betonsko steno pod Pavlinovo "hišico". Ta “škarpa" bo stala predvidoma 200.000,00 tolarjev, ki pa jih bosta prizadeta v trenutni situaciji težko zmogla. Ob obisku sta povedala: "Seveda sem zelo zadovoljen z novim potom, čeprav je še kar precej dela na njem. Na domačiji živim z onemoglo 86-letno materjo. Zato za več kot kakšno uro ne morem nikamor od doma. Ko je pred časom zbolela, sem jo moral do avtomobila nesti na hrbtu. Šestdeset let že živim na tej strmini in ni čudno, da sem tudi sam ves zgrbljen in bolehen. Sam nimam nikakršnega dohodka, mati pa ima skromno pokojnino, nekaj pa dobi še za postrežnino. Ne vem, kako bom živel po njeni smrti, slišal pa sem, da sedaj država da vsakemu revežu nekakšno podporo. Menda bom tam jaz kaj dobil", je kar nekako zagrenjen povedal Bizjakov Tonček. “Šest let živim skupaj z družino v tej revščini. Lani pa sem bil še toliko “pameten", da sem jo odkupil od prejšnjega lastnika. Denarja za kaj boljšega nisem imel. Preživljati moram štiričlansko družino. Starejši sin Davor že hodi v malo šolo in najbolj bi me bilo sram, če bi bil edini med sošolci umazan in raztrgan. Z ženo se resnično trudiva, da bi se izvlekla iz te stiske, vendar ne dobiva za otroka niti dodatka, čeprav v Dani, kjer sem zaposlen, ne prejemam prav visoke plače. Ker žena še ni uspela pridobiti slovenskega državljanstva, je država ne priznava za družinskega člana, tako se moja plača deli na tri, z njo pa moramo živeti vsi štirje. Tega nikakor ne morem sprejeti. Najbolj si želim, da bi letos ob hišici zgradil kopalnico", je nad svojo nemočjo potarnal Andrej Pavlin. Povemo lahko, da v njegovi “stanovanjski hiši" ni prostora za pralni stroj. Zato ga imajo kar pred hišo. Poleti lahko perejo v njem, pozimi pa... Andrej z družino pa se KS Mirna, ki je omogočila izgradnjo poti do njihovega bivališča, iskreno zahvaljuje. Dušan ZAKRAJŠEK KRI REŠUJE ŽIVLJENJA Krvodajalska akcija, ki je bila na Mirni 8. maja, je bila ponovno uspešna. 199 krvodajalcev je oddalo del svoje življenjske tekočine za tiste, ki jo bodo nujno potrebovali. Organizator akcije, občinski Rdeči križ je s potekom odvzema krvi v občini Trebnje zadovoljen. Še posebej pohvalno je, da so se akcije udeležili tudi mladi ljudje. Iz evidenc je razvidno, da mlajši pogumno hodijo po stopinjah svojih staršev (Tramtetovi, Pirčevi, Sladičevi, Skrbiševi,...).Večina rednih krvodajalcev je delavcev - preprostih ljudi, le redki med njimi so direktorji, vodilni delavci, privatniki. Mari Logarjeva, vsestransko aktivna krajanka, dolgo vrsto let pomaga pri razdeljevanju zakuske krvodajalcem. Brez njenega veselega razpoloženja in vedrega humorja bi na akciji nekaj manjkalo. Letos je petdesetih darovala kri! Izjavila je, da se po vsakem odvzemu odlično počuti in vabi sokrajane, da se v še večjem številu udeležijo te humane akcije. Čestitamo! O. Z AKCIJA Vaščani Stana so pred 1. majem organizirali veliko očiščevalno akcijo, s katero so počistili obcestno “svinjarijo11, ki se je nekaj let nabirala od Žapuž do Blatnega Klanca. Odpadkov, ki so jih tako zbrali (sodelovalo je več kot dvajset krajanov!), je bilo za tri velike kontejnerje, ki jih je Komunalno podjetje Trebnje na svoje stroške odpeljalo na odlagališče odpadkov. Omenimo le-to, da so Stančani ogorčeni nad nekulturnimi obiskovalci vsakoletnih Moto dirk, ki jih organizira Avto-moto društvo Trebnje in če organizator po dirkah ne bo temeljito očistil odpadkov (steklenic, embalaže, pločevinke in drugo), bodo vnaprej prepovedali dirke na “njihovi cesti". Bila bi res škoda.... Še to je treba zapisati, da kontejner, ki so ga komunalci namestili ob cesti, ni bil namenjen za kosovne odpadke privatnika, ki jih je “vestno" že naslednji dan strpal v zabojnik, nihče “od hiše" pa se akcije čiščenja ni udeležil. O. z NAŠE PEVKE NA MEDOBČINSKI REVIJI Občinska revija pevskih zborov, ki se je aprila odvila v Trebnjem, je bila istočasno tudi izbirna. Med osmimi nastopajočimi zbori je prof. Vlado BRLEK, revijo je spremljal po strokovni plati, izbral za nastop na medobčinski reviji moški oktet Lipo iz Trebnjega in ženski zbor KUD Svoboda z Mirne. Tako so se naše pevke 8. maja predstavile novomeški publiki v Kulturnem centru Janeza Trdine v izbrani družbi desetih zborov iz Dobrepolja, Grosuplja, Črnomlja, Trebnjega in Novega mesta. Zbor vodi Stane Peček. Čestitamo! S. P. DVA OSNOVNOŠOLSKA ZBORA Z MIRNE V ROGAŠKI SLATINI Mlajši mladinski zbor Zavod republike Slovenije je pod naslovom “Pika - poka pod goro" letos že drugič organiziral državno revijo ljudskih pesmi, plesov in običajev. Osmega maja je v Rogaški Slatini gostovalo 31 različnih skupin iz vse Slovenije. Otroški zbor naše šole je na parket Kristalne dvorane prinesel Gregorjev sejem. S pesmijo, stiliziranim gibom, značilnim orodjem in drugimi predmeti so mladi zborovci na način otroške igre prepričljivo ustvarili sejemski vrvež, predstavili lončarja, muzikanta, kovača in šegavega krošnjarja. Mlajši mladinski zbor je s podobnimi izraznimi sredstvi oživel zgodbo o času, ko so kmetje želi ajdo še s srpi. Na soncu so jo posušili, nato znosili na pod. Prišli so mlatiči in jo omlatili. Zrnje je potem romalo v mlin, od tu pa kot moka do gospodinje, ki je zamesila in spekla slasten kruh. Povejmo še, da je skupina s tem prikazom nastopila marca tudi v Cankarjevem domu v okviru izobraževalno-sejemske prireditve Dnevi slovenskega izobraževanja “98. Scenarija za obe predstavitvi je napisala in z zborom naštudirala njihova zborovodkinja Duška Lah Peček. Mladim pevkam, pevcem in avtorici iskrene čestitke! ___________________________________ S. P. Nasveti so kot ponošene obleke: človek jih nerad nosi, četudi so mu prav. (Wilder) Nastopači so velikani govorjenja, v katerih se skrivajo miselni pritlikavci. (Mitsch) ODMEVI 3 E EKOLOŠKI KOTIČEK O KOREKTNOSTI DELA KRAJEVNE SKUPNOSTI MIRNA V življenju je pač tako, da je ni stvari pod soncem, ki bi godila prav vsem. Če je stvar enim izredno povšeči, pa drugega morda moti prav ista zadeva do skrajnih meja. Še dobro, da v življenju ni vse narisano v črno-beli tehniki. Tudi delo sveta krajevne skupnosti ni ravno vsem pogodu. Očitno se z našim delom ne strinja g. Franc Smole s Tržaške ceste 49 iz Ljubljane, ki nam je poslal pritožbo. Ozadje le-te so nerazrešeni sosedski odnosi v zvezi z javno potjo v Migolici. Pritožbo smo obravnavali na 3. seji sveta KS ter se odločili, da jo v Krajanu v celoti objavimo. Franc Smole Tržaška cesta 49 Ljubljana NIVO PODTALNICE je tisti nivo, pod katerim so prostorčki v pesku ali med skalami napolnjeni z vodo. Višina nivoja se spreminja z letnimi časi in z vremenom. ODPADNA VODA je tista, ki vsebuje primesi ali raztopine različnega izvora, zaradi katere se je spremenila njena kakovost in uporabnost. NARAVNI VODNI REZERVOARJI so področja v prodnih naplavinah vzdolž rek. Pri nas jih imamo v Ljubljanski, Celjski in Krški kotlini, na Dravsko-Ptujskem, Murskem in Apaškem polju. ONESNAŽEVALEC je povzročitelj ali krivec onesnaženja. Treba ga je prijaviti sanitarnemu inšpektorju ali policiji. PITNA VODA je voda, ki ima ustrezne organoleptične lastnosti in kakovost, ki ustreza Pravilniku o kakovosti vode. CVETENJE VODE je bujno razmnoževanje vodnih organizmov, običajno alg, ob prisotnosti hranljivih snovi in drugih ugodnih pogojih, potrebnih za razvoj določene vrste. VARSTVO VODA predstavljajo ukrepi za zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja naravnih voda. Urejajo jih pravni predpisi in sanacijski programi. Datum: 16.3.1998 Prejme: Krajevna skupnost Mirna Zadeva: Pritožba zoper nekorektno delo krajevne skupnosti Mirna Odvetnica Gozdana Petrič iz Novega mesta nam je povedala, da imamo težave pri reševanju problema javne poti v Migolici izključno samo zaradi popolne pasivnosti Krajevne skupnosti Mirna in Občine Trebnje. V pritožbi, na katero še danes nismo prejeli odgovora, smo navedli, kako je ob enakem problemu reagirala Krajevna skupnost Šentrupert in aktivno sodelovala do končne rešitve. Sklep KS Mirna, ki smo ga prejeli kot odgovor na prošnjo za sklic sestanka, je samo dokaz nadaljevanja nekorektnega dela KS Mirna. Očitno je, da nekateri so in še delujejo na Krajevni skupnosti Mirna samo zaradi lastnih koristi. Drugače namreč ne moremo razumeti dejstva, da se nekaterim s samoprispevkom asfaltira poti do hišnega praga, v Migolici pa nimamo pravice niti do varnega dovoza. KS Mirna in Občina Trebnje več kot očitno dajeta potuho tistim, ki so do sedaj nagajali pri vseh skupnih delih (elektrika, vodovod, telefon, urejanje poti, itd.) in ki javno govorijo, kako ljudi ‘jebejo" in nagajata tistim, ki sami v svojo škodo širijo javne poti in sami plačujejo njhovo asfaltiranje itd. Izjave predsednika KS Mirna sprejemam kot žalitev. Nobenih pisem ne bi bilo potrebno pošiljati nikomur in nikamor, če bi KS Mirna in Občina Trebnje postopali korektno in zakonito. Zoper zlorabe, samovoljo, hinavščino, korupcijo, itd. (dokaz: spis na Občini, dopisi in odločba Ministrstva za okolje in prostor, sodba Vrhovnega sodišča, itd.) pa se bom boril tudi v bodoče. V dani situaciji sprejemam krajevni samoprispevek kot zlorabljen in protestno vračam zadnji položnici za plačilo samoprispevka, čeprav podpiram razvoj kraja in bi ob korektnih odnosih pri tem z veseljem sodeloval. Zgovoren dokaz za vse navedeno je Izjava aktivista KS Mirna, da bo denar, po načrtu namenjen za ureditev poti v Migolici, porabljen v druge namene! V vednost: - Občina Trebnje - Minister za lokalno samoupravo Vlade republike Slovenije Spoštovani krajani, spoštovani bralci, prepuščamo vam, da sami presodite upravičenost kritike našega dela. V kolikor želite svoje mnenje izraziti v pisni obliki, nam ga posredujte. Proučili ga bomo in veseli bomo vsake sugestije za boljše delo. DAN ZEMLJE V VRTCU MIRNA Svetovni dan Zemlje je 24. april. Povsod po svetu na ta dan priredijo različne akcije in slavja v čast našemu planetu. Tudi otroci iz vrtca Mirna smo skupaj z vzgojiteljicami in pomočnicami proslavili ta dan. Najprej smo prebrali leksikone in se seznanili z Zemljo in našim okoljem. Skupaj smo ugotavljali, kaj vse onesnažuje naš planet. Ob tem smo spoznavali, da ljudje ne naredijo dovolj za naše okolje. Odločili smo se, da tudi mi otroci iz vrtca Mirna pokažemo, da nam ni vseeno za naše okolje. Uredili smo igrišče, pobrali papirčke, pometli. Zasadili smo slivo in še nekaj rož. Sklenili smo, da bomo skrbeli in čuvali naše drevo. Nato smo okrog njega zaplesali in zapeli. Naslednje leto bo spet dan Zemlje. Mi pa se bomo trudili, da jo bomo ohranjali čisto vsak dan po svojih močeh. Otroci WO Mirna IZ ZAKLADA CITATOV Nesreče se moramo lotiti z rokami in nogami in ne z velikimi usti. IPestalazzi) Z neumnostjo se še bogovi borijo zaman. (Schiller) Z eno samo ritjo ne moreš jahati dveh konj. (Allen) Neporočeni jemljejo zakon poročeni. resneje kot (Pavese) Predsednik sveta KS Mirna: Pavel JARC OBVESTILA - OGLASI C IZVLEČEK IZ POROČILA O POKOPALIŠKI IN POGREBNI DEJAVNOSTI NA POKOPALIŠČU PRI SV. HELENI Komunala Trebnje izvaja pokopališko in pogrebno dejavnost na pokopališču pri Sv. Heleni v skladu z veljavno zakonodajo za to področje. V sklopu upravljanja smo v letu 1997 izvajali predvsem naslednje: vzdrževanje pokopališča, zbiranje, odvoz in odlaganje odpadkov na komunalno deponijo v Trebnjem, čiščenje okolice pokopališča, izvajanje zimske službe (odmetavanje snega na pokopališču), obrezovanje okrasnega grmičevja, okopavanje in dognojevanje ter zasajevanje novih rastlin, košnja zelenic, zatiranje plevelov, ažuriranje katastra, zakoličba nove vrste grobov. V letu 1997 smo izvedli skupaj 21 pokopov, od tega 17 klasičnih in 4 žarne. Na starem pokopališču smo pokopali 7 pokojnikov, 10 pa na novem pokopališču. Na pokopališču je zgrajen sistem večnih luči, ki ga upravljamo skupaj z družbo Azaleja. Precej najemnikov grobov je montažo večne lučke na grobu v letu 1998 naročilo, še vedno pa naročila sprejemamo na sedežu podjetja. Na področju pogrebne dejavnosti nudimo uporabnikom izvedbo kompletne storitve, kar pomeni, da poskrbimo tako za prevoz pokojnika kot tudi organizacijo celotne pogrebne svečanosti. Zagotovimo lahko izkope in zasipe jam, sodelovanje pevcev in pogrebcev ter potrebne glasbe, izposojo rekvizitov, nabavo krste, ozvočenje ter ostale storitve po naročilu uporabnikov. Za svojce pridobimo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije pogrebnino iz sredstev zdravstvenega zavarovanja za zavarovane osebe, ki so do pogrebnine po veljavnih predpisih upravičene. Pogrebnina znaša od 01.02. letos 87.000,00 sit, za osebe, umrle med zasebnim ali službenim potovanjem v tujini pa 135.000,00 sit. V letu 1997 smo nadaljevali z investicijo izgradnje oziroma rekonstrukcije mrliške vežice pri Sv. Heleni. Družba PA Prostor iz Ljubljane je izvedel posnetek terena in po našem naročilu pričela izdelovati variantne rešitve vežice zaradi pridobitve soglasja Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta. Variantne rešitve je zavod ocenil ter podal pozitivno mnenje za varianto, ki predvideva podaljšanje strehe z nadstreškom pred objektom mrliške vežice preko poslovilne ploščadi. Ta varianta je bila sprejeta tudi na svetu krajevne skupnosti in ocenjeno je bilo, da se primerno vklaplja v okolje. Dne 6. maja 1998 smo pri Upravni enoti Trebnje pridobili lokacijsko dovoljenje za dozidavo obstoječega poslovilnega objekta, kjer bomo po dokončani izgradnji povečali prostor za postavitev pokojnikov na mrliški oder, pridobili primerne prostore za svojce, zgradili pa bomo tudi nadstrešnico nad poslovilno ploščadjo pred mrliško vežico. Na podlagi pridobljenega lokacijskega dovoljenja bomo naročili izdelavo projektov. Na pokopališču smo se tudi v letu 1997 ukvarjali z neznanimi grobovi, posamezni najemniki pa zavračajo plačevanje grobarine, zato smo zoper nje v letu 1997 vložili nekaj mandatnih tožb. Prikaz prihodkov in odhodkov: a) Prihodki: - prihodki iz leta 1996 197.019,00 - najemnine grobov 1997 1.141.720,00 - najemnine mrliške vežice 140.630,00 B) Odhodki: redno vzdrževanje pesek za posip 55.325,00 poraba materiala (čistila) 6.050,00 elektrika 90.214,30 amortizacija z revaloriz. 63.617,60 odvoz kontejnerjev 273.000,00 vzdrževanje (gnojila, škropiva) 22.752,80 voda 7.633,90 delovna sredstva 33.012,00 zaščitna sredstva 39.540,00 OD Bruto-Bruto 331.206,00 stroški ESP 100.250,00 parkirni prostor - ureditev 98.512,50 1.121.114,10 Stroški v zvezi z vodenjem investicije mrliška vežica pri Sv. Heleni v letu 1997: - Geodetska uprava (odmera) 72.277,00 - lokacijska dokumentacija 91.457,00 163.734,00 SKUPAJ ODHODKI 1.284.848,10 KOMUNALA TREBNJE SEZNAM PISARNIŠKE OPREME ZA ODPRODAJO Po sklepu sveta KS, ki je bil sprejet na 3. redni seji dne 23.04.1998, bo komisija v sestavi Marijan Umek, Brane Kirm in Janez Kolenc organizirala licitacijo rabljene pisarniške opreme po seznamu v domu TVD Partizan Mirna, dne 01.06.1998 ob 18. uri. Zap. št. Naziv in vrsta blaga Količina Izklicna cena 1. Visoka dvodelna omara 2 5.000,00 2. Kovinsko stojalo s policami 1 2.000,00 3. Viseča stenska polica - mala 1 500,00 4. Pisalna miza - velika 2 5.000,00 5. Mizica za pisalni stroj 1 3.000,00 6. Vrtljivi kovinski tap. stol 3 500,00 7. Mala miza s kovin, nogami 1 1.000,00 8. Omara za kuh. kave - čaja 1 1.000,00 9. Električna peč 1 2.000,00 10. Stoli - leseni 6 200,00 11. Stenski obešalnik 1 1.000,00 12. Omarica za čistila - mala 1 200,00 13. Stoli tapicirani - aluminij, konst. 9 1.000,00 14. Sejna miza 1 5.000,00 15. Klubska miza 1 1.000,00 16. Omara viseča s steklom 1 1.500,00 17. Omara viseča z lesenimi vrati 1 1.500,00 18. Stenski obešalnik 1 1.400,00 19. Tapicirani stoli s kovinskimi podstavk fotelji 6 1.000,00 porabljeno v letu 1996 1.479.369,00 -194.520,90 Predsednik Marijan UMEK, l.r. 1.284.848,10 LEKARNA NA MIRNI Vodstvo lekarne na Mirni nas je obvestilo o delovnem času, ki je naslednji: _____________________________________________ ' ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7.30 do 1430 ure in od 15. do 17. ure sreda od 12.30 do 18.30 ure sobota od 8. do 12. ure___________^ Lekarna na Mirni krajanom svoje storitve toplo priporoča! O PROMETNI (NE)VARNOSTI Na območju Krajevne skupnosti Mirna se je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem leta 1997 pripetilo sedem (12) prometnih nesreč. V eni nesreči je bila ena oseba lahko telesno poškodovana, druge nesreče so imele za posledico le premoženjsko škodo na vozilih. Ravno tako je bila v letu 1997 ena oseba lažje telesno poškodovana. Prometna nesreča s telesno poškodbo se je pripetila v naselju Mirna na ulici Roje in sicer je zaradi vožnje s preveliko hitrostjo voznik kolesa z motorjem zapeljal na levo stran vozišča pri zavijanju in trčil v osebni avtomobil. V naselju Mirna je bila neprilagojena hitrost vzrok za eno prometno nesrečo na ulici Roje, v Sotli se je pripetila prometna nesreča zaradi prekratke varnostne razdalje, na ulici Glavna cesta pa se je pripetila prometna nesreča zaradi nepravilnega premika z vozilom. Na regionalni cesti R 0326 v Jersovcu so se pripetile tri prometne nesreče in sicer zaradi nepravilnega prehitevanja, zaradi vožnje po levi strani vozišča ter zaradi izsiljevanja prednosti v križišču ter na Gomili ena prometna nesreča zaradi nepravilnega prehitevanja. Ob tej priložnosti bi krajane KS Mirna opozoril na strpno vožnjo skozi naselje, kjer zaenkrat še vedno velja omejitev, kot je določena s prometnim znakom. Posebno pa bi opozoril tiste starše, katerih otroci se vozijo s kolesi z motorji, da poskrbijo, da bodo vozila tehnično brezhibna, da bodo otroci oziroma mladoletniki uporabljali predpisano varnostno čelado ter nenazadnje, da imajo opravljen izpit za vožnjo motornih vozil kategorije H. Za kršitve teh določil so zagrožene visoke denarne kazni, ki jih bodo po določilu 82. člena Zakona o varnosti cestnega prometa morali plačati starši oziroma skrbniki. Opozarjamo tudi na določbe novega Zakona o varnosti v cestnem prometu, ki določa, da morajo imeti kolesarji do 14. leta starosti na glavi pripeto varnostno čelado. Vsem krajanom KS Mirna želimo varno udeležbo v prometu. Janez KUKEC KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE Inšpektor 1. razreda PREVOZ GRAMOZA V KS MIRNA Zbiranje ponudb Svet krajevne skupnosti zbira ponudbe za dobavo, nakladanje in razvoz gramoza za posipanje cest v krajevni skupnosti Mirna. Ponudba naj bo ločena za dobavo in nakladanje ter za transport. Ponudniki naj svoje ponudbe posredujejo najkasneje do 20.06.1998 na naslov Krajevne skupnosti Mirna, Glavna cesta 28, v zaprti kuverti z oznako: “NE ODPIRAJ - GRAMOZ". Odpiranje prispelih ponudb bo na sedežu krajevne skupnosti Mirna dne 22.06.1998 ob 13. uri. Na odpiranju je zaželena prisotnost ponudnikov, o izidu natečaja pa bomo vse ponudnike pisno obvestili. TEHNIČNI PREGLEDI Gospodarska družba PAN - JAN je na Obrtniški 33 v Trebnjem zgradila objekt ter zmontirala vso potrebno opremo za opravljanje tehničnih pregledov za motorna vozila. Po pridobitvi koncesije s stani Ministrstva za notranje zadeve so pričeli dne 28.04.1998 dejavnost tudi izvajati. V I. fazi izvajajo tehnične preglede do skupne teže 3500 kg ter za traktorje, po 01.06.1998 pa bodo izvajali tudi tehnične preglede za vsa ostala motorna vozila. Pri njih je možno podaljšati tudi registracijo vozila, ob tehničnem pregledu pa opravijo lahko tudi manjša popravila in nastavitve v bližnjem servisu. AVTOELEKTRIKA REDEK - BOSCH rh~\ AVTOELEKTRIKA W REDEK Novi Zakon o varnosti cestnega prometa je prav za vse prinesel mnogo novosti, na katere se bomo morali šele privaditi. Prepričani smo, da bo varnost na naših cestah sedaj bistveno boljša, saj nas je, kot je dejal minister Bandelj, premalo, da bi se pobijali na naših cestah. Da boste z vašim vozilom varno zapeljali na cesto in da boste delno razbremenjeni pri vožnji, vam lahko pomagamo tudi v BOSCH SERVISU - AVTOELEKTRIKA REDEK v Trebnjem. Specializirali smo se za to, da v vaše vozilo vgradimo samodejni vklop in izklop luči za označevanje vozila in zasenčenih luči, ki se bodo prižgale nekaj trenutkov za tem, ko boste vaše vozilo spustili v zagon. Prav tako vam na servisu vgradimo tudi avtomatsko vključitev vseh smerokazov pri vzvratni vožnji, pri dostavnih in tovornih vozilih pa vam bomo v skladu s predpisi vgradili tudi zvočni signal za vzvratno vožnjo. Glede na visoke kazni, ki jih je prinesel novi Zakon o varnosti cestnega prometa, verjamemo, da se vam bo denarni vložek v vaše vozilo hitro obrestoval, saj so cene storitve zmerne. Tako naprimer stane zgoraj navedena oprema za golfa 11 tisočakov. Za vaš cenjeni obisk se priporočamo! AVTOELEKTRIKA REDEK M PRAZNOVANJE SE BO VKLJUČILA TUDI ŠOLA Osnovna šola Mirna se bo aktivno vključila v praznovanje krajevnega praznika KS Mirna. V okviru tega praznovanja bo na šoli pripravljen “dan odprtih vrat“ in to v petek, 5. junija. Obiskovalci bodo lahko sodelovali pri pouku, si ogledali razstavo na temo “Kmetija", spoznali zgodovino telovadnega društva Sokol na Mirni in poslušali mlade pevke in pevce obeh šolskih pevskih zborov. Lahko si boste ogledali šolske prostore, še posebej ste vabljeni v računalniško učilnico, ki je sedaj priključena na omrežje “Internet". Razstava, ki bo govorila o kmetiji, bo vsebovala sestavke in risbe učencev šole, fotografije, videoposnetke in predmete, ki so se uporabljali na kmetiji nekoč in danes. Pred šolo bodo razstavljeni starejši in novejši kmetijski stroji in drugi pripomočki. K sodelovanju bomo povabili tudi Kmetijsko zadrugo Trebnje. Razstavo in šolske prostore si boste lahko ogledali 5. in 6. junija med 9. in 17. uro, šolske dejavnosti pa le v petek, 5. junija med 9. in 13. uro, z izjemo računalniške učilnice, ki jo bo možno videti tudi v soboto med 9. in 11. uro. Prisrčno vabljeni in iskrene čestitke ob prazniku KS Mirna. Ravnatelj: Peter PODOBNIK Spoštovane krajanke, spoštovani krajani krajevne skupnosti Mirna, kot župan občine Trebnje si štejem t/ posebno čast, da vam lahko \/ Krajanu iskreno čestitam ob vašem prazniku. Ob tej priložnosti seveda prisrčno pozdravljam vse udeležence športnih iger Dolenjske in Dele Krajine, ki se jih bodo udeležili prav v počastitev vašega praznika, še posebej pa gredo moje čestitke neutrudnim in požrtvovalnim gasilcem z Mirne, ki letos praznujejo svoj visoki jubilej - 90-letnico ustanovitve. Krajevna skupnost Mirna prav v zadnjem času doživlja velik napredek. Svet je sprejel zahteven program in ga uspešno tudi uresničuje. Aktivnosti vseskozi spremljam in jih po svojih močeh tudi podpiram, obljubljam pa, da si bom kot župan tudi v bodoče skupaj z vodstvom vaše krajevne skupnosti prizadeval, da s skupnimi napori uresničimo vse zastavljene cilje v vaši krajevni skupnosti. župan: Alojzij METELKO Dana je letos dokončno zaključila lastninsko preoblikovanje podjetja, saj je bil vpis delniške družbe v sodni register izveden 13.- marca 1998. Dana - tovarna rastlinskih specialitet in destilacije ima 2532 delničarjev. Osnovni kapital znaša 404.231.000,00 sit, lastniška struktura pa je naslednja: 40 % skladi, 20 % interna razdelitev, 10 % notranji odkup in 30 % javna prodaja. Pripravljajo se na prvo skupščino, ki naj bi bila previdoma v mesecu juliju. Krajan Izdaja svet Krajevne skupnosti Mirna • Glavna c. 28 • 8233 Mirna • ®(068) 47-153, 47-707 • Naklada 1200 izvodov • Tehnično uredil: Janez Zupan • Tisk: 0TISK d.o.o., Trebnje • Po mnenju ministrstva za kulturo št. 415-850/96 - mb/sp z dne 09.10.1996 se plačuje za časopis Krajan 5% prometni davek od prometa proizvodov.