Lêto LXVI_Poiinfa. o!»8«at r ^orhi_V Ljubljani, v torek, dne T. marca 1938_Stev. 49a Cena 1.50 Din Naročnina mesečno ^^^^^^^ ^^ ^^^^^^^^^^ ^^^ ^^^^^^^^^^ Cek. račun : Ljub- za ^^^^^^ ^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^Г ^ft ^^^^^^^^ ^^^ ^P ^^^^^^^ Ijana st vo — ne- ^^^^^ ^^ ~ ^ Ш ^_ ^ШШ ~ 10.34'» Joletno za fl^H ^ШШ M w И ^ШШ 120 Din ^^ИИИ ш ШШш ш Uredništvo je т ^^^^^^ ЈШлШшЈЈ JÊÊÊLêÊÊÊ/Ê^0W ^W ^^^^^^^ Uprava: Kopitarjevi nLb/111 jeva ulica štev. 6. Telefoai uredništva ia aprave: 404)1, 40-02. 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka ia dneva po praznika Beseda iz Pariza Za Hitlerjem, ki je govoril dne 20. februarja in sprožil obsežno zunanjepolitično premikanje po vsej Evropi, je dva dni kasneje govoril angleški ministrski predsednik Chamberlain in oznanil obseg angleške zunanjepolitične prilagoditve položaju, ki ga je ustvarila nemško - italijanska zveza in ki ga je obrazložil Hitler v svojem govoru. Dne 24. februarja je povedal svoje mnenje avstrijski kancler Schuschnigg, v petek, dne 25. in v nedeljo, dne 27. februarja pa sla zaporedno govorila francoski zunanji minister Delbos in francoski ministrski predsednik Chautemps, ki sta v imenu Francije povzela nauk iz dogodkov v Berlinu in v Londonu ter orisala stališče francoske zunanje politike k vprašanjem, ki jih je zadnji teden potisnil v ospredje evropske politike. Lahko rečemo, da je javnost besedo francoskih državnikov nestrpno pričakovala. Saj je Hitler v svojem govoru sprožil nebroj vprašanj, ki tičejo neposredno tudi Francije in so se v ostrih obrisih pojavile oblike zunanjepolitične dinamike Nemčije na prostorih, ki se jim Francija UTadno še ni odpovedala in koder še vedno zahteva njen ugled, a tudi njene politične in gospodarske koristi, da se ne sme pustiti izpodriniti, da ne omenimo posebnih zavezniških pogodb, ki Francijo na te kraje vežejo. A tudi Chamberlain je z modrim preokretom angleške zunanjepolitične smeri, ko je dejal, da nima smisla pogloblje-vati jarkov med velesilami, marveč da je potrebno in v imenu miru naravnost nujno, da se začnejo graditi mostovi med tako imenovanima demokratičnima velesilama in nemško-italijansko skupino, zadel v živo zunanjo politiko Francije in jo tako v pogledu odnosov do Italije kakor tudi do Nemčije postavil pred popolnoma nova obzorja. Vedeli smo, da je glas Francije tehten in navzlic trenutnemu mrku, ki ga je povzročil režim ljudske fronte, slišen daleč po svetu in da bo jasna beseda, ki jo bo v sedanjem zunanjepolitičnem premikanju spregovorila francoska vlada, imela blagodejen učinek. Ako prebiramo govora zunanjega ministra in ministrskega predsednika, moramo priznati, da pričakovanj nista razočarala. Tako Delbos kakor Chautemps sta v 9vojih izjavah priznala, da je treba gotova dejstva v evropski politiki priznati, se jim prilagoditi s primernimi ukrepi, da bo mogoče ono, kar je zares načelnega značaja, z vso močjo braniti. Med ta spoznanja spada v prvi vrsti to, da zveza s sovjetsko Rusijo ni bil posrečen poskus francoske diplomacije že takrat ne, ko ljudska fronta ni bila na vladi, še manj pa pod dveletnim režimom ljudske fronte, ki si ga je sovjetska Rusija znala podrediti svojim lastnim potrebam in ga grdo zlorabljati v škodo Francije same in vsega zbora narodov, ki se je svoje dni v polnem zaupanju okrog nje zbiral. Franciji sami je režim ljudske fronte, ki je otrok tega nezakonskega razmerja med njo in sovjetijo, notranje oslabil in ji prizadel nešteto hudih notranjih ran. Zvezo narodov je sovjetska Rusija razpodila, v evropsko zunanjo politiko pa je zanesla toliko zmešnjav, da so ob njih vodilne države pozabile na osnovne potrebe ter so se na evropskih tleh borile prav za prav le za politične cilje sovjetske Rusije, svoje lastne pa zanemarjale. Chautemps je svoje upravičeno razočaranje jasno izrazil, ko je dejal, da bo treba francosko-sovjetski pakt temeljito pre-drugačiti, to se pravi, da mu bo treba vzeti možnost, da hi sovjetska Rusija z njim odpirala vrata v zapadne države in tamkaj sejala svojo revolucionarno vero. Ker prihaja to spoznanje iz ust državnika, ki je predsednik vlade ljudske fronte, je še dvakrat bolj dragoceno in napoveduje v bodočnosti nove razvoje francoske zunanje politike, ki bodo v skladu z njenimi velikimi tradicijami. Evropa nestrpno pričakuje dneva, ko bodo Chautemp-sove obljube postale dejstvo. Iz izjav francoskih državnikov, ki sta oba govorila z dostojanstvenim in samozavestnim mirom, pa zveni zelo razločno tudi težnja, da francoska zunanja politika sledi smeri, ki jo je sprejela angleška vlada. Francija se sicer pogajanj med Anglijo in Italijo ne bo neposredno udeležila, toda želi jim polnega uspeha. Sodelovanje med Francijo in Anglijo, ki je zadnja leta postalo neke vrste stebrišče evropskega reda, pa je tako tesno, da si angleško-italijanskih pogajanj za obnovo miru v Sredozemlju ne moremo predstavljati brez polnega sodelovanja Francije in tudi uspeha angleško-italijanskih prizadevanj ne brez polnega pristanka francoske vlade. Francoski vladi je treba čestitati, da je angleški pre-okret ni zagrenil, ampak da ga je sprejela kot evropsko nujnost, da ga ne samo noče ovirati, ampak da želi doprinesti svoj prispevek, da bi se nesoglasja z Italijo razčistila brez vsakega pridržka in da bi velesile po pomirjenju na Sredozemskem morju mogle složno pristopiti tudi k pomirjenju v Evropi, kjer je položaj postal tako zapleten. Razumemo, da je moral predsednik francoske vlade ponoviti svoje zaupanje Zvezi narodov, a zopet je pokazal državniško razumevanje obstoječih dejstev, ko je priznal, da zvestoba do Zveze narodov ne izključuje možnosti sporazuma s tistimi državami, ki so izgubile zaupanje vanjo in so si poiskale drugih, bolj Temeljito poročilo prosvetnega ministra dr. Magaraševiča: O velikih nalogah prosvete Državna prosvetna organizacija naj se približa ljudstvu Belgrad 28. februarja. Na današnji skupščinski seji je prosvetni minister dr. Magaraševič podal k proračunu svojega ministrstva naslednjo poročilo: Ko začenjamo razpravo o prosvetni in šolski politiki, o stanju prosvete in šolstva v naši državi, bo najbolj smotrna, če se takoj lotimo stvari same in začnemo z najnižjo stopnjo, z osnovno ali ljudsko šolo. Kraljevina Jugoslavija vseh teh dvajset let od osvobojenja dosledno izvaja načelo o obveznosti osnovnega šolanja, načelo, ki ga je po vojni večina evropskih držav sprejela v svoje ustave in leta 1925 tudi Zveza narodov v deklaracijo o pravicah otrok. Najširši ljudski sloji so se temu načelu ne samo prilagodili, ampak vedno in neprestano še zahtevajo spopolnitve ljudskega šolslva. Ljudska šola V prvem letu našega svobodnega državnega življenja je bilo v ljudskih šolah vsega 650.000 učencev in učenk. Lota 1926-27 še vedno samo 799.000. Ta majhni porast je najbrž posledica majhnega števila rojstev v vojnih lotili. V začetku šolskega leta 1937-38 pa je bilo po vseh naših šolah 1,431.000 učencev in učenk. Na prvi pogled je številka veličastna in bi mogli z njo liiti zadovoljni. Ako pa si jo bližje ogledamo, pa dobimo drugačne vtise. Če na število našega prebivalstva po štetju iz leta 1931, ki je takrat znašalo 13,930.918, dodamo letni naraščaj približno do 200.000 duš, moramo smatrati, da je danes v državi 15 milj. 200.000 prebivalcev. Potem takc.m pa je število učencev v ljudskih šolah samo 9.4% vsega prebivalstva. Ta odnos pa ni več zadovoljiv. V cSR je ta odstotek že preti desetimi leti znašal 125, v Angliji 13, v Belgiji 14, na Danskem 14.5, na Norveškem in na Nizozemskem 15 lo se pravi, da smo še vedno pred resnimi in težkimi nalogami, če sc v pismenosti in prosvetljenosti hočemo približati zapadno-evropskim kulturnim državam, če hočemo dvigniti odstotek ljudsko šolo obiskujočili otrok. Zato ni anahronizem, četudi v letu 1938 še govorimo o obveznem ljudskem šolstvu, ampak je to prav pereča notreba. ...... - - ,, . . ,. ... , . wÉeipiteliskega naraščaja, v ostali V nas, državi je osnovno so'aiye skoraj sIîorai nobenega moškega f ključno omejeno na otroke od 6. do 10. leta. \ ;„ ,„,„ ^ч-? i USA traja obveznost 1 judskošolskega pouka v nekaterih državah do 16. leta in njihov vzgojni ideal je v tem, da mora vsak otrok biti 12 let v šoli. V Švici traja ljudska šola osem let, v nekaterih kantonih tudi več. Pri nas je nadaljevalno šolstvo jiodaljšano |x> zakonu do 14. leta, toda to se izvaja samo v nekaterih banovinah in le deloma, v največ primerih pa je ta določba zakona mrtev papir. Nadaljevalno šolo ali višjo ljudsko šolo s štirimi razredi imajo dejansko samo v dravski banovini, v katero hodi 53.000 učencev in učenk, v donavski banovini z dvema razredoma z 28.938 učenci, v primorski z dvema razredoma z 10.749, v savski z. dvema razredoma s 5974 učenci. Zetska banovina ima v dveh višjih razredih 1572 učencev, vardarska, drinska, mo-ravska in vrbaska banovina v višji ljudski šoli nimajo niti 1000 učencev. To so dejstva, ki nakazujejo tudi naloge nadaljnje prosv. politike. Gospodje poslanci,v prosvetnem oziru imamo dve Jugoslaviji: Jugoslavijo pismenih in Jugoslavijo nepismenih. Naša dolžnost je, da te velike razlike v skupnem delu in s skupnimi žrtvami kolikor mogoče zabrišemo, kakor jih odpravljamo in brišemo na ostalih področjih državnega in narodnega življenja. Ako bi hoteli v prosvetnem oz.iru izenačiti vse banovine z dravsko banovino, bi bilo treba še 22.000 novih ljudskošolskih razredov. To je ogromna naloga, treba jo je pa vedno ponovno naglašati, ker je osnovna zahteva za boljšo prosvetljenost v vsej kraljevini. Za potrebe ljudskih šol imatno v proračunu na razpolago nad 517 milijonov din, poleg tega pa še za gospodinjske šole in ljudsko prosveto 6,600.000 din. Skupno povečanje te postavke znaša '30 milijonov din. Ta vsota je na razpolago prosvetnemu ministru. Uporabili jo bomo za kritje šolskih potreb po vsej državi, sporazumno pa bomo 'povečali dotacije prosvetno bolj zaostalim krajem. • Letošnji banovinski proračuni imajo za namene ljudskega šolstva pripravljenih 118 milijonov din. Če še dodamo, da občine letos s pomočjo banovin in države grade 385 šol, se okrogla vsota vseh izdatkov našega ljudstva za potrebe ljudskega šolstva povzpne na 700 milijonov din. Tu naj mimogrede omenim, da ima država 10.350 šolskih zgradb, to je 3600 več, kakor jih je bilo na tem ozemlju leta 1018-10. Brez velike reklame, brez raznih načrtov in petletk je ljudstvo vztrajno gradilo v samostojni državi svoje šolstvo, ki ga bomo v sistematičnem delu in notranji organizaciji še spopolnili. ,Dve Jugoslaviji' Pri pregledu teh številk nam na prvi po-gled pade v oči veliko nesorazmerje glede števila učencev, števila oddelkov in števila učiteljev v posameznih banovinah. V donavski banovini je po popisu iz leta 1931 2,387.000 prebivalcev in danes v ljudskih šolah 277.000 učencev, v savski pride na 2.7 milj. prebivalcev 274.000 učencev, dravski na 1,144.0110 prebivalcev 183.195 učencev. V donavski banovini znaša torej število ljudskošolskih učencev 12% vsega prebivalstva, v savski okrog 10, v dravski pa 15%. V drugih banovinah se giblje med 9 in 10% prebivalstva, v vrbaski se komaj nekoliko povzpne nad 6%. V dravski banovini pride na 290 prebivalcev t razred v ljudskih šolah, v donavski in savski na 530, v drinski na 772, v vrbaski na 1089 prebivalcev. Po pismenosti prebivalstva je vrbaska banovina na zadnjem mestu, saj ima 65% nepismenih, dočim jih je v napredni dravski banovini komaj 4%. Glede pismenosti je celo velika razlika med fiosame/.nimi okraji iste banovine. Ta razlika se zlasti vidi v savski banovini, kjer so šo vedno okraji s srbskim prebivalstvom, ki imajo tudi nad 60% nepismenih, dočim doseže nepismenost v okrajih, kjer žive bratje Hrvatje, 10—12% in tudi manj. V podobnem ali še slabšem fx*ložaju so muslimani. Dobro vemo, iz kakšnih vzrokov je nastalo to stanje, vendar pa se moramo zavedati, da ga dalje ni mogoče več trpeti. Učitelj Vudstva, ne samo otrok S ."»00 učitelji, ki jih Iwmo v teku leta 1938-30 odo oprijele tega dela. Za šolske postaje in analfabetske tečaje bo več kredita v državnem proračunu, nekaj pa bodo doprinesle tudi banovine. Ta način širjenja pismenosti se bo sploh moral bolj uporabljati, ker zaradi terenskih težkoč, oddaljenosti posameznih selišč in gospodarske šibkosti posameznih občin v nekaterih delih države še vedno ne bo mogoče zgraditi zadostnega števila šolskih zgradb, iz istih razlogov bo sčasoma treba misliti tudi na potujoče šole, ki bodo delovale v takih krajih, v katerih ni mogoče ustanoviti redne ljudske šole. To vrsto šol so v nekaterih kulturnih državah že preizkusili in je dala glede pismenosti dobre uspehe. Z ozirom na vse te okolnosti bomo na učiteljišča sprejemali predvsem moške, ki jih je lažje, razporediti po šolah v oddaljenih in zakotnih krajih, za gotovo število let pa bomo pravično omejili vpisovanje ženske mladine na učiteljišča. S tem bomo zmanjšali število absolventk, ki čakajo na službe. To leto pa se porasta števila nezaposlenih učiteljev in učiteljic ni bati, ker ho letos dovršilo učiteljišča samo 350 učiteljiščnikov in uči-teljiščnic. Naša ljudska šola se bo morala postopoma spreminjati iz šole učenja v delovno in življensko šolo, v kateri se bodo učenci pripravljali za življenje v svojem kulturnem in družabnem krogu in se v zadostni meri seznanjali s celotnim državnim in narodnim življenjem, da hi v polni meri mogli postati koristni člani naroda in države. Po vsem tem danes pripravljamo učitelje za to, da bi bili sposobni za pouk in vzgojo. Za samo poučevanje je treha nekaj vedeti in to znati povedali, za vzgajanje pa je treba nekaj hiti. fcele ko človek v resnici nekaj je. more vzgajati. To je danes važno načelo o smotru, ki ga terja naša ljudska šola. Poleg tega je za našo državo važ.na tudi okol-nost, da je učiteljska služba kolikor mogoče v rokah moškega, ker poleg poučcvalnega in vzgoje-valnega dela zahteva tudi delo v neposredni službi narodu in njegovim potrebam. Ženska pa na vasi ne more v polnem smislu opravljati poslanstva narodnega učitelja, pa četudi je v šolskem delu najboljša. Letos imamo na učiteljiščih 1984 dijakov in 1212 dijakinj. Da bi povečali število moških učiteljev, bomo rednim polom omogočili Nadaljevanje na 2. strani Načeta Balkanskega sporazuma Ankara, 28. febr. AA. Po zasedanju štirih članov sveta Balkanskega sporazuma je bilo objavljeno naslednje uradno poročilo: Stalni svet Balkanskega sporazuma se je sestal v Ankari jxhI predsedstvom Meta k s a sa, predsednika grške vlade, dno 25., 26. in 27. februarja 1938. Na sejah so bili Njegova ekselenca predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič, Petrescu, Comen in R u d ž i Aras. 1. zastopniki držav Balkanskega sporazuma so načelno pretresli vsa vprašanja splošne politike. Posebno so ee zanimali za vprašanja, ki se njih samih v prvi vrsti tičejo. Soglasno je bilo ugotovljeno, da igra njihov sporazum iclo plodno vjogo za ohranitev miru in za pomirjenje v tem delu Evrope in da je zelo trden činitelj za uresničenje mirovnega ideala. V vseh teh ozirih je bila manifestirana kakor vedno popolna soglasnost in f>opolna vzajemnost, ki je danes močnejša in trdnejša kot kdaj poprej. 2. države Balkanskega sporazuma so vdane načelom, ki so že od vsega početka navdihovala pakt Zveze narodov in so odločene ostati lojalne članice ženevske ustanove. Delo te ustanove mora brezpogojno odgovarjati načelu o spoštovanju politične neodvisnosti in njihove popolne enakopravnosti z ostalimi članicami ZN. Ker so trdno odločene, da se ne. lw>do vmešale v notranjepolitična vprašanja drugih držav, so države Balkanskega sporazuma tudi odločene, da ne bodo dopustile nikomur vmešavanje v njihove notranje zadeve. 3. obravnavali so tudi vprašanja, ki se tičejo s r e d oz e m s k c politike in je svet ugotovil, da politika, ki jo je svet Balkanskega sporazuma že takoj v začetku ugotovil, ostane ista in to je politika dobrih odnošajev in sodelovanja za ohranitev miril z vsako od glavnih velesil na tem morju in to so Velika Britanija, Fran- otipljivih jamstev za svojo varnost. Tretje, kar je padlo v oči pri izjavah Delbo-sa iu Chauteinpsa, je jasna beseda o srednji Evropi. Tako jasne in nedvoumne že dolgo ni bilo. Morda je uprav ta molčečnost na Seini opogumila gotove sile, da so v svojih težnjah šle preko meje dovoljenega in da so se fronte v srednji Evropi pod gotovimi, nebrzdanimi pritiski nevarno vpognile. Francoska vlada je zdaj, sicer pozno, a še ne prepozno, po svojih najvišjih predstavnikih brez ovinkov izpovedala, da se svojim interesom v srednji Evropi ni odpovedala in da ima trden namen v podonavski kotlini braniti dvoje: nedotakljivost Avstrije in nedotakljivost Češkoslovaške. -^Nobena vzpostavitev kakšne nadoblasti ni mogoča v donavskih deželah, ne na gospodar- skem in ne na političnem področju,«: je dejal Delboe in podobne besede je rabil tudi Chautemps. To jasno stališče francoske velesile se ostro odraža na izjavah, ki smo jih dne 20. februarja slišali iz Berlina, in ker srednja Evropa ve, da to niso prazne besede, za katerimi ni hrbtenice, se je ob pariških govorih oddahnila, ker Črpa iz njih prepričanje, da se zopet vzpostavlja ravnovesje, ki se je zadnje dni tnko nevarno zamajalo v škodo malih držav vzhodno od nemškega naroda. Jugoslavija je govora francoskih državnikov z veseljem vzela na znanje. Smatra jih za oznanjevalca nove dobe, ko se bo pri urejevanju in vodstvu Evrope zopet zmagovito uveljavil tvorni duh francoskega genija. e i j a in Italija. Balkanski sporazum jo izvajal to politiko v popolni slogi in jo razvil plodonosnc napore, da poreže oduošajo štirih zavezniških držav z zgoraj omenjenimi sredozemskimi velesilami. Abesinsko vprašanje več ne obstoja za Balkanski sporazum. Izvajajoč torej to politiko so omenjene državo storilo mnogo za zbližanje in utrditev svojih prijateljskih odnošajev z njimi. V tem vrstnem redu jo ideja Jugoslavije, ki je sklenila prijateljski pakt z Italijo, v skladu z odnosi, ki so jih vpostavili že poprej s to državo druge članice Balkanskega sporazuma. Stalni svet Balkanskega sporazuma je ugotovil, da je med tem Jugoslavija imenovala opolnomočenega ministra v Rimu, ki je akreditiran pri italijanskem kralju in ahcsinskcin cesarju v skladu z novo italijansko ustavo. Tudi Romunija, ki je danes v sličnih okoliščinah, jo sklenila brez odlaganja imenovati novega ministra v Rimu. V zvezi s temi dejstvi, ki še enkrat dokazujejo popolno soglasnost med državami Balkanskega sporazuma v vprašanjih sredozemske politike, sta tudi Grčija in Turčija sklenili storiti vse. da prilagodita svoje stališče glede Abesinije z ostalima članicama sveta in da tako olajšata sodelovanje v Sredozemlju. Prav tako izjavljajo države Balkanskega sporazuma, da bi bil storjen velik korak naprej, če bi tudi Italija pristopila k sporazumu, ki je bil podpisan v Montrescu. 4. Stalni svet je ratificiral sklepe zadnjega zasedanja gospodarskega sveta Balkanskega s|>o-razuma; 5. stalni svet je sklenil, da ostane še naprej zvest politiki nevmešavanja v španske zadeve. Države Balkanskega sporazuma lahko imenujejo svoje agente pri generalu Franku za zaščito svojih gospodarsltih interesov; 6. Metaksas in Ruždi Aras sta predložila dodatek k sporazumu, ki veže Turčijo in Grčijo in ki je v okviru obstoječih pogodb; 7. svet je sklenil, da bosta prihodnji zasedanji v septembru 193K v Ženovi in v februarju 1939 v Bukarešti. Dr. Sto adinovič se vrača Carigrad, 29. februarja. AA. Dr. SlojadinoviC se je davi ob 2 odjieljal s posebnim vinkom iz Ankare v Carigrad. Slavnostnemu in prisrčnemu razstanku nn ankarski postaji so [irisostvovali Dželal-beg, adjutant, Insurej, osebni tajnik predsednika turške republike in gg. Metaxas, Petrescu in Dželal Bajar. Dunajska vremenska napoved: milo. spremenljivo oblačno. V južnih Alpah še precej jasno. Zagrebška vremenska napoved: Pričakovati je poslabšanje vremena. Zeniiinska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej državi z nekoliko večjo oblačnostjo v severni polovici. Ponekod bodo jutranje megle. Toplota se bo dvignila. (Nadalievanie s t. slrani) moškim učencem z dovršeno meščansko šolo vpis ua učiteljišče. V resnici liudsha šola Poleg tega jo danes na dnevnem redu reforma programa ljudskih šol. Nova uredba o učbenikih, o katerih se v javnosti govori mnogo netočnega, ima za osnovno načelo potrebo, da se za ljudske šole more odobriti neomejeno število učbenikov. To se pravi, da bo vsak del kraljevine lahko dobil učbenik, v katerem bo tvarina razdeljena in podana tako, da bo otrok prvo znanje prejel iz svojega kulturnega kroga. To zahteva ne samo naroduopolitični interes, ampak tudi didaktično načelo. Tako se dela v vseh kulturnih državah in se mora tudi pri nas. ako hočemo doseči zanesljive narodnopolitičue uspehe. V mnoštvu naših posebnih kulturnih vrednot, ni ničesar, kar bi našo mladino v zgodnji mladosti moglo odbijati od razumevanja zajednice in edinstva. Ako mladini onemogočimo spoznanje in poglobitev v posebne kulturne dobrine, ki so bile v uaši kulturni in politični preteklosti in tudi v sedanjosti še obstoje, smo v vzgojevalnem procesu napravili največjo napako, ker smo si izpodmaknili začetno točko za vzgojuo delo in v občutljivi otroški duši pustili nenadomestljivo praznino, ki ima lahko ne-dogledne posledice, Ce se celo današnja sovjetska ustava odmika od doktrinarne borbe proti religiji in cerkvi, ker je Stalin začutil, da realnosti, ki v duši posameznika in kolektiva obsloje, ni mogoče nasilno in umetno izbrisati, mora biti ta primer za nas poučen in nam narekuje, da spoštujemo posohnosti, ki realuo obstojajo. In to moremo delati brez pridržkov, ker te pri nas niso v nasprotja z idejo zajednice in edinstva. V duhovnem življenju med Srbi, Hrvati in Slovenci ni meja. O tej stvari bi se dalo še mnogo govoriti. To ima pri nas že svojo preteklost, ki je za politične in prosvetno delavce zelo poučna. Kakor pri nas no smo hiti kulturnega separatizma. tako si tudi ni mogoče zamisliti prosvetnega in kulturnega dela v izključujoči obliki oikosrč-nega in nestrpnega nacionalizma. Srednja šola naj dijaka bolj približa narodni kulturi Naša srednja šola ima po zakonu tri vrste: gimnazija, realna gimnazija in realka. Dejansko pa je 90% naših srednjih šol realnih gimnazij. V klasični gimnaziji ves učni in vzgojni načrt sloni, poleg predmetov iz nacionalne skupine, na etari klasični kulturi, v realni gimnaziji, kakršna je danes, pa je učni načrt zelo pester, toda nobena skupina ni temeljna, in v tem je velik nedoetatek naše realne gimnazije. O njej bi se moglo reči, eicer morda le nekoliko pretrdo, pa vendar, da se v njej uči »in omnibus aliquid, in loto nihik, od vsega nekaj, v celoti pa nič. Ta šola je pri nas rezultat kompromisa med teoretičnim pojmovanjem nalog srednje šole in njenimi praktičnimi družabnimi nalogami. Zato hom temu vprašanju, ki ni lahko, posvetil največjo pozornost in kmalu sprožil vprašanje reforme reclne gimnazije. Vprašanju nacionalnopolitične vzgoje ee v srednji šoli že zdaj posveča resna pažnja. V duhovnem življenju mladina večkrat podleže eugee-tivnim vplivom tujih kultur, ker nacion-'ni duh ni vedno dovolj odporen, dn bi io zadržal na črti, ki jo določa naša na- rodna in državno bodočnost. Mladino bolj p r i -b I i i u t i narodni kulturi in narodni znanosti, to je smoter sodobne reforme učnega načrta v srednji šoli, da se ustavi d u h o v n o h e g a n j c mladine. Srednje šole imajo danes blizu 120.000 učencev, iz njih pride na leto približno GOOO abiturien-tov. V teh prosvetnih delavnicah deluje in živi na eiroške ljudstva 4200 profesorjev raznih strok. V teiu proračunskem letu bo ljudstvo eamo po državnem proračunu dalo v te namene nad 130,000.000 dinarjev, in če ta davek voljno prenaša, ima tudi pravico zahtevati, da so te ustanove v službi njegovih idealov. Splošno ee čuti potreba, da se napravi nekaka pavza, d« se razmere v tej šolski kategoriji urede, zato v bližnji bodočnosti ni mogoče računati z ustanavljanjem novih gimnazij. Prej bi se moglo govoriti o ustanavljanju novih meščanskih šol, poeebno v vzhodnem delu države. To vrsto šole bomo morali posebno gojiti zaradi njenih izvestnih prednosti, dasi imajo nekateri kraji do nje še neko nezaupanje. V moravski banovini na primer pride en razred meščanskih šol na 110.000 prebivalcev, en razred gimnazije pa na COOO prebivalcev. Posebno vprašanje je nadprodukcija šolane mladine, ki nekako avtomatično zaide do gimnazije, potom pa ne najde zaposlenje. Tega vprašanja ni mogoče rešiti niti s postavitvijo omejenega števila niti s strokovnimi šolami gospodarskega značaja, ker je tudi število brezposelnih absolven-erednjih strokovnih šol zelo močno, ampak je edina rešitev v gospodarski povzdigi države, kakor jo izvaja vlada dr. Milana Stojadinoviča. KuUurna samostojnost je prav tako važna kakor gospodarska afi politična Število akademikov na univerzah ee je 6aino v zadnjih desetih letih povečalo za 4000 in jih je v državi okrog 16.000, in sicer v Belgradu (s fakultetama v Skoplju in Subotici) nad 9000, v Zagrebu 5500, v Ljubljani 3000, na tehničnih 2300, na medicinskih 1900, na poljedeleko-gozdorskih 1185, na bogoslovnih 860 in na živinozdravniških 620. Za najnujnejše redne potrebe univerz je namenjena vsota 71,oskus neredov, pa naj stane kar hoče. Na Dunaju in v Gradcu je včerajšnja nedelja potekla v velikanskem razburjenju. ker so narodni socialisti navzlic podvojenim stražam javnih organov Stalno vzklikali po ulicah »Heil Hitler!« Poročajo, da so pristaši narodno-socialistične etranke skienili. da odgodijo pohod za prevzem Oblasti, ko so videli, da je vlada na Dunaju o \seli dogodkih točno obveščena in je takoj staviia v pokret svojo armado. Dunaj, 28. febr. b. O narodnosocialističnih nemirih na Štajerskem, posebno v Gradcu, in o koncentraciji čet v glavnem mestu Štajerske, poročajo, da so narodnosocialistični elementi zares pripravljali velike demonstracije v Gradcu in grozili, da bodo v noči od sobote na nedeljo izvršili puč, če avstrijska vlada takoj ne postavi nazaj graškega župana dr. Sclimidta, ki jo bil odstavljen s svojega mesta zato, ker jc za časa dr. Schuschniggovega govora dal razobesiti na poslopju mestne hiše narodnoeociallstično zastavo. Noe od sobote na nedeljo je bila izredno kritična In šele po telefonskem razgovoru med Dunajem in Gradcem, v katerem je nkllvno sodeloval tudi notranji minister Seyss-lnquart, je bil dosežen kompromis. Odstop župana dr. Schmidta jo bil preklican 1er je nato vodstvo štajerskih narodnih socialistov odstopilo od svojega prvotnega načrta. Avstrijska vlada pa jo bila >za vsak primer; prisiljena |K>slati z Dunaja tri |>olko motoriziranih čet, ki so včeraj cernirali Gradec in ga odrezali od ostalega svela. CSR bo branila svoio neodvisnost London, 28. febr. AA. DNB: Predsednik češkoslovaške republike dr. Boneš je izjavil nekemu tukajšnjemu listu, da ne verjame v vojno v Evropi, vendar pa izjavlja, da je CSR pripravljena hraniti svojo neodvisnost in svoje ustanove. Češkoslovaška ieli sporazum z Nemčijo, (oda ho nadaljevala politiko kolektivne varnosti z zapadniiui evropskimi državami in s članicami ZN, tako, da ho živela in sodelovala z vsemi sosedi v najlepšem soglasju. Seja Narodne skupščine Belgrad, 28. febr. m. Za prosvetnim ministrom je prvi dobil besedo poslanec JRZ dr. Milan Glavinič. V svojem daljšem govoru je najprej pozdravil namero prosvetnega ministra, da izvede decentralizacijo administracije za bauske uprave in da v prosvetnem ministrstvu uvede slalno urad-ništvo. V nadaljnjih svojih izvajanjih se je bavil z našo prosvetno politiko, z reformo našega ljudskega in srednjega šolstva ter vseučilišč, z mladinsko literaturo. Končno je prosil ministra, da naj čimprej predloži skupščini v pretres spre-> membe zakona o ljudskih iu srednjih šolah in zakona o vseiičiliščih, JNS proti „Slovencu" Naslednji govornik je bil Josip Cvetic, predstavnik masonskega krila JNS in »dober poznavalec posebnih slovenačkih prilika«, kakor bi dejalo »Jutro«. Cvetič se je kot integralen Jugoslovan najprej spravil ua »kulturni separatizem« ter navajal »Slovenca«, o katerem pravi, »da noče nič slišati o tem, da obstoja jugoslovenski narod, temveč trdi, da po svojih tradicijah in s svojim čustvovanjem, torej v materialnem in formalnem smislu obstoja poseben slovenski narod, ki more v tej državi živeti iu obstojati samo zato, ker na ta način brani svoje interese«. Govornik je dalje nastopil proti srbskemu kulturnemu klubu in se zavzemal za enotno linijo v kulturi ter za enotno vodstvo prosvetne politike v vsej državi. Naslednji govornik je bil dr. Jančič iz Delovnega kluba. Govoril je o potrebi izpopolnitve ljubljanskega vseučilišča, zlasti za povečanje prostorov, češ, da se morajo predavanja vršiti na hodnikih. Zato jo treba povečati kredite za ljubljansko vseučilišče. Vrniti bi se moral medicinski fakulteti vsaj peti semester. Nato je govoril o obmejnem šolstvu, ki bi ga bilo treba posebno podpirati zaradi nemške propagande v teh krajih. Zato bi se moralo ustanoviti v severnih obmejnih krajih 27 novih ljudskih šol. Na koncu je govoril o mariborskem gledališču, kateremu bi se morala podpora zaradi važne nacionalne in kulturne misije povečati. V svojih nadaljnjih izvajanjih je pa napadal bivšega referenta za slovensko šolstvo v prosvetnem ministrstvu g. Erjavca. Glasoval bo proti. Na popoldanskem nadaljevanju je prvi govoril Radivoj Nanovič iz JNS, za njim je nastopil jioslanec Karel Doberšek iz delovnega kluba. Med drugim je dejal, da bi se prosvetni minister moral brigati za postavitev učiteljev, ki jih dravska banovina potrebuje še 273. Do konca lela jih bo upokojenih 100, tako da lx> treba imenovati 373 učiteljev. O ministru pravi, da se trudi, da bi ublažil brezposelnost med učiteljskimi kandidati. V nadaljnjih izvajanjih je napadel g. Erjavca, češ da je on šc vedno mali minister za Slovenijo, Ta trditev je povzročila v dvorani precejšen smeh. Predsednik Cirič je moral Doberška večkrat opominjati, ker je rabil ueparlamentarne izrazo in čudne tujke. Ko mu je predsednik zagrozil, da mu bo odvzel besedo, se jo poslanec Doberšek v svojem nadaljnjem govoru skrbno izogibal vsaki tujki. Drugi del svojega govora je nadaljeval v slovenskem jeziku in dejal, da našim otrokom manjka družinska vzgoja, ki je poleg šolsko potrebna. Ta napaka se bo nad bodočimi generacijami zelo maščevala. Na koncu svojega govora se je spet spravil na g. Erjavca, češ da najbolj preganja učitelje-reformatorje, ki hočejo v šoje vpeljati najmodernejše metode. Glasoval bo proti. Istotako sta se izjavila proti tudi naslednja dva govornika Voja Lazič iz neodvisnega kluba iu Slanienko Stošič iz radikalnega kluba. Za proračun je nato govoril Bora Živadinovič, za njim pa istotako dr. Milovan Grba. Poslanec JNS rešuje „Slovenčevo4* križanko V času, ko lo poročamo, seja še traja. Za razpravo uied poslanci ni mnogo zanimanja. Večina poslanskih klopi je prazna V glavnem so v dvorani poslanci, ki so se prijavili kot govorniki, pa še ti med govori svojih tovarišev delajo druge stvari. Tako je n. pr. JNS-sar Rudolf Pleškovič na današnji popoldanski seji reševal križanko v nedeljskem »Slovencu«. Uredba o zdravnikih volonterjih Belgrad, 28. febr. m. Današnje »Službene No-vitie« objavljajo uredbo o zdravniški volontereki službi v ustanovah socialnega ministrstva ter uredbo o pologanju višjega strokovnega izpita za položaj primarnega zdravnika v državnih i.n drugih javnih bolnišnicah zaradi napredovanja v višje skupine. Obe uredbi je izdal socialni minister. Uredba o zdravniški volonterski eiužbi določa, da ee za take zdravnike sprejmejo zdravniki, ki imajo po končanem zdravniškem stažu najmanj dve leti praktične zdravniške službe. Na vsakem oddelku se lahko postavi največ toliko volonterjev, kolikor je skupno zdravnikov asistentov in eeloiii-darijev, izvzemši 'klinični pereonal, največ pa toliko, da na 10 bolnikov pripada skupno z asistenti, sekundariji in volonterji po 1 zdravnik. V higienske ustanove se bo 6prejelo volonterjev največ toliko, kolikor je skupno vseh strokovnjakov na oddelku. Zdravnik volonter se lahko sprejme samo v one bolnišnice in ustanove, kjer se laliko spopol-njuje in specializira v stroki. Ko socialni minister izda odlok o sprejemu v volontersko službo, ee Pravilnik o odboru prvih šest mesecev smatra kot začasna vol on te rek a služba in se v tem času zdravnik volonter pripravlja za polaganje sprejemnega izpita za stalno volontersko 6lučbo. Po šestih mesecih zdravnik volonter polaga sprejemni izpit pred komisijo, ki jo določi minister. Stalna volontersika 6lužba traja tako dolgo, kolikor je potrebno za specializacijo iz dotične stroke. Po preteku tega roka lahko socialni minister kandidatu podaljša volontersko 6lužbo. Nadaljnje trajanje volonterske zdravniške službe odobrava socialni minister po zaslišanju glavnega sanitetnega sveta. Prvenstvo za postavitve v državno in samoupravno službo itnajo zdravniki volonterji, ki eo lelo dni uspešno prebili v tem svojetvu. Ti zdravniki imajo tudi pravico do polaganja drž. strokovnega izpita v zakonitem roku. V bolniških in higienskih ustanovah imajo, zdravniki volonterji vee dolžnosti zdravnikov v stalni službi in vrše strokovne posle, ki jim jih odredi šef oddelka. Zdravniki volonterji, ki so eiroim&iegâ lahko dobivajo v ustanovi brezplačno 6tanovanje i" hrano, ' £ кШ ■ • .. v чккгњ' i ■ ••' • «tteV za proučevanje ljudske prehrane Belgrad, 28. febr. m. V današnjih »Službenih novinah« je objavljen pravilnik o državnem odboru za proučevanje ljudske prehrane. Po tem pravilniku je državni odbor za proučevanje ljudske prehrane strokovni posvetovalni organ socialnega ministrstva v vseh vprašanjih ljudske prehrane. Svoj sedež ima pri osrednjem higienskem zavodu v Belgradu. Naloga državnega odbora za proučevanje ljudske prehrane je, proučevati in odrejati način za prehrano v raznih prilikah, način pripravljanja jedi pozimi, način proizvajanja in konserviranja življenjskih potrebščin, minimalne in najboljše količine življenjskih potrebščin raznih skupin prebivalstva z oz.irom na spol, starost, vrsto poklica in običaje doticnega kraja ter sestavo, hranilno in higienično vrednost življenjskih potrebščin. Nadalje ima nalogo, da stavlja potrebne predloge za racionalno prehrano prebivalstva, da proučuje in predlaga standard za prehrano posameznih skupin prebivalstva in da podpira delo in pospešuje metode za propagando za zdravo prehrano Odhor ima dolžnost, da predlaga koordinacijo dela raznih ustanov in organizacij na področju ljudske prehrane, da daje svoje mnenje v vseh teh vprašanjih, da izdeluje načrte za delo iu da nadzoruje proučevanje ljudske prehrane, da podpira delo, iS ga določa zakon o državni obrambi, in da je * ozki zvezi pri sodelovanju z vsemi organizacijami, ki jih določa ta zakon, ter da na podlagi dobljenih rezultatov pri- poroča ukrepe za zboljšanje in ureditev fiziološko prehrane ljudstva. V državnem odboru za ljudsko prehrano eo zastopniki vseh ministrstev. Narodne banke, Privilegirane agrarne banke, Prizada, Centrale industrijskih korporacij, Glavne zadružne zvrne. Centralnega tajništva delavskih zbornic. Rdečega križa, Zveze zdravstvenih zadrug, Obrtne Zbornice v Belgradu in vsakega banovinskega odbora za prehrano. Člane odbora in njihove namestnike postavlja socialni minister. V vsaki banovini se pri higienskih zavodih ustanovi banovinski odbor za proučevanje ljudske prehrane. V tem odboru so: po dva zastopnika oddelka za socialno politiko, kmetijskega oddelka in Higienskega zavoda ter po en zastopnik trgovinskega. notranjega in prosvetnega oddelka, zastopniki vojske, trgovinske, industrijske in obrtne zbornice, Delavske zbornice, Rdečega križa kakor tudi zastopniki drugih ustanov in organizacij. v katerih delokrog spadajo vprašanja, ki se tičejo prehrane in njene proizvodnje. Semkaj spada brez dvoma tudi zastopnik Kmečke zbornice. Po pravilniku se v večjih mestih in važnejših industrijskih krajih po potrebi lahko ustanovijo v sporazumu z banovinskim odborom in po odobritvi bana krajevni odbori za proučevanje ljudske prehrane. Odbor bo svoja poročiia in rezultate o proučevanju ljudske pt-ehrane objavljal. Ta pravilnik je z današnjo objavo v »Službenih liovinah« dobil obvežno moč. Velik proces v Moskvi Ideologi komunizma pred komunističnim sodiščem Moskva, 28, februarja, AA. Dne 2. marca so bo v Moskvi pred velikim vojaškim sodiščem začela razprava proti Buharinu, Kikovu, Jagodi, Krestinskemu, Ra-kovskemu, Roseogolzu, Ivanovu in drugim bivšim visokim uradnikom sovjetskega režima. Dolže jih, da so organizirali teroristične zločine in pripravljali odccpitev od sovjetske Rusije: Ukrajine, srednje Azije, Gcorgije, Azeruaidžana, Armenije in Vladivostoka. Med obtože-enimi so tudi štirje profesorji medicine Revin, Pletnev. Spremembe v PAB Belgrad 28. februarju, m. No današnji bilančni seji upravnega odbora Privilegirane agrarne banke so jc dosedanji člau upravnega odbora Anton Mihulovič, bivši ban v Zagrebu, ki je bil pred kratkim imenovan za senatorja, v prisrčnih besedah poslovil od ostalih članov upravnega odbora v, obžalovan jem, dn zaradi in-kompatiollnosti položajev ne bo tnogcl več sodelovati pri delu, kateremu se jc ves posvetil. Kakor smo že poročali, bo občni zbor Privilegirane agrurne banke JO. marca, na katerem se bodo s popolni!,i mesni tako v upravnem kakor v nadzorstvenem odboru. I/, upravnega odbora Kazakov in Maksimov. Dolže jih, da so oni zastrupili znanega pisatelja Maksima Gorkcga, Dzerdzinskega, predhodnika Jagode v vodstvu GPU in Knjikiševa, voditelja načrtnega gospodarstva. Vei obtoženi so bili člani trockističnih organizacij. Tokrat bo sedlo na zatožno klop 22 oseb. Med obtoženimi bo prvič sedaj tudi sam Leo Trockij, ki ga dolže, da je bil v zvezi s tujimi agenti celo v letih 1921 in 1922, ko jc bil poveljnik vse rdeče vojske. Obtožnica pravi, da jc on pripravljal umor Lenina, Stalina in Svcrdlova. Razprava bo javna. Izpadejo: Ivan Ažmun iz Hruš pri Lescah, dr. Djordje Tasič, Velizar Milosavljevič in Ljubo-mir Godjovae iz Belgrada ter Mihulovič i/. Zagreba. V nadzorstvenem odboru pa sc 1н> na novo zasedlo mesto, ki ga je imel doslej Lazar Hudisin ml. V Lahti na 50 hm zmagal Salhanen Lahti, 28. febr. c. Nu današnjem teku nn "tO km je zmagal Finec Salkauen v času 4 ure, ti minut m n sekund. Vseh prvih 10 mest so zasedli sami Finci. Borba za prva mesta Kako je bilo pri štafetah In druge zanimivosti Lahti, 24. februarja. Sinoii je bil zabavni večer za vse sodelujoče. Ker eem bil iz Jugoslavije sam, sem se pomešal med Čeho-slovake. Večer je potekel lepo ob kavi in pecivu. Danes ob U dopoldne je bil otvoritveni sprevod. Vsaki državni reprezentanci je bil dodeljen nosač z napisom dotične države, ki so jo zastopali Od vsakega naroda je eden nosil zastavo, ostali so korakali za njim. Zame je bil položaj precej mučen. Od sodelujočih 15 držav, sem bil jaz edini, ki sem sam zastopal svojo domovino, edini zastopnik 15 milijonskega naroda, ki sem sam korakal za nosačem talile z napisom »Jugoslavija«, ki je obenem vršil dolžnost zastavonoše. Za menoj, oziroma za našo zastavo pa je stopala kot poslednja in najštevilnejša Finska. Na račun naše reprezentance, ki je obetojala iz moje malenkosti, sem slišal opazke, in to ne enkrat od strani tisočerih gledalcev. Edinstveni primer, ki ga ne privoščim nikomur. Sprevod je krenil na stadion, ki je bil že danes (v četrtek) skoraj nabito poln discipliniranega športnega občinstva. Vrstili so se pozdravni govori, himne, slikanje brez konca in kraja, in nato otvoritev tekem. Točno ob 13 poči strel in 11 prvih tekačev zleti s starta. Kakor vedno, je tudi tukaj borba najtežja, množice ljudstva bodrijo tekače, da prevpijejo godbo. Enajst smučin je dolgih kakih 300 m, nato sledi smuk kakih 100 m na samo treh smučinah, nakar izginejo vsi skupaj v gozdu, kjer ee razvije ostra borba, ki traja vse do poslednjega moža, do poslednjega zamaha. Proga je bila silno težka, ki ni dopustila odmora, dasi izgledajo tereni lahki. S polno paro dela mišičevje, nič manj duh, saj je vsa proga en sam raztegnjen gozdni slalom, z ravno tolikšnim vzponom. Prva etapa konča z naskokom Norvežana za 1 minuto. Vse se zanima kajpada v glavnem za Drve. V drugi etapi se slika spremeni v prvih dveh skupinah in naskok Fmcev naraste skoraj za 4 minute. Švica je presenetila, Italija razočarala, ostali kakor se je pričakovalo; da smo naetopili mi, bi se borili za 7. ali 8. mesto. In zanimanje občinstva! Skoraj bi dejal, da m bilo niti par metrov brez gledalca te edinstvene borbe, in to na vsej progi. Pripomniti moram, da ee je ob ogromni množici vzdržal največji red s pomočjo vojske, dobre organizacije in športnega občinstva. Na stadionu se je množica navduševala za slehernega tekmovalca, razume se, da je val navdušenja vselej primerno narastel, kadar so dominirali domači Na progi sredi gozda pa sem bil priča neverjetnim prizorom; tolikšno navdušenje, da se ti orosi oko ob takšnem doživetju. Škoda le, da ni več naših videlo teh dogodkov in želim, da bi se to moglo zgoditi pri nas, vsaj nekoč, ko doraste nov rod, vreden in sposoben takih borb. Na samem startu je bilo za par sto metrov proge okrog tisoč rdečih zastavic in potem vsa proga rdeče preprežena, na cilju je zopet kot v vrtu sredi meseca maja. V soboto nastopi na 18 km 213 tekmovalcev; jaz se bom že vozil, ko bo poelednji še na startu, če ne bo kaj izrednega. Na 50 km sem bolj obdan z mojstri; imam številko 37., na 18 km pa številko 6. Življenje poteka, kakor da bi bila ena sama nedelja. Uradi in trgovine so že po 4. uri odprte, ves svet je na ulici. Prostora je itak dovolj, eaj so vse ceste tako široke, kot morda nikjer drugje. Zvečer vlada živahno vrvenje; komaj se prerineš do dveh izložb, kjer so razstavljeni dragoceni pokali in nagrade, ki se leskečejo v svitu električnih žarnic. Ogledal sem si tudi s severa dospele Laponce v njihovih nalašč za to postavljenih šotorih; so zelo primitivni, sanke iz samega lesa, istotako preko 3m dolge primitivne smuči. S seboj imajo tudi dva sevema jelena v velikosti našega žrebeta, ki sta pa zelo huda, in rogovje jima že odpada. Laponci sami pa so napravljeni v kože, imajo škornje in rdeča krila. V naslednjem prinašam še rezultate prvih treh štafet: 1. Finska (Kurikhala, Lanronen, Pitkânen, Karp-pinen) 2:38.42. 2. Norveška (Ringstad, Okern, Larsen, Bergendahl) 2:42.30. 3. Švedska (Hansson, Johansson, Nilsson, Matsbo) 2:43.05. Franc Smolej. Koliko pojedo Ljubljančani na leto Zadnjič je »Slovenec« poročal o žeji Ljubljančanov ter priobčil številke o tem, koliko so Ljubljančani popili alkoholnih in nealkoholnih pijač. Za predpust in za poet pa naj bodo Ljubljančanom v premislek tudi podatki, koliko so pojedli. Številke ee nanašajo samo na uvoženo blago in še to samo na tisto, za katero so bile izdane trošarinske bolete. Za meso so številke o uvozu in konsumu skoraj ene in iste, ker Ljubljančani pač niso živinorejci. Lani je bilo n. pr. uvoženih v Ljubljano 27.308 glav govedi, to je bikov, volov krav m te et, 3699 glav drobnice (ovac, koštrunov, jagnjet in kozličkov). Prašičkov odojkov, težkih do 10 kg žive oziroma do 8 kg mrtve teže 1423, prašičkov od 10 do 60 žive ali od 8 do 45 kg mrtve teze 7425 kg, prašičev od 60-100 kg žive ali od 45-75 kg mrtve teže 9249 kg, prašičev nad 100 kg žive ah nad 75 kg mrtve teže pa 12.149 glav. K temu pa moramo prišteti še 72.392 kg uvoženega mesa, divjačine, tako pernate kakor štirinožne, suhega mesa, klobas, salam, kolin itd. Finih konserv je bilo uvoženih 1443 kilogramov. Uvozili so nadalje 91.357 kg masti, elanine tako sveže kakor nasoljene, prekajene ali papricirane. Masla so Ljubljančani lani uvoziti 102.400kg. . ... . Velik je tudi »kurji bntof« v ljubljanskih želodcih. Lani eo Ljubljančani snedli 8691 puranov, 11.140 gosi in rac, 89.688 kokoši, piščancev ш go-lob{kov« Trošarinski urad izkazuje, da je bilo lani uvoženih v Ljubljano 14,622.360 jajc. Koliko jih je bilo prinešenih v košaricah, ni vračunano. Rib, sladkovodnih in morskih, so Ljubljančani lani snedli 28.598 kg, kar res ni veliko. Tu pa m upoštevanih še 10.300 kg polenovk in slanikov, ju jih je lani pogoltnil rib ne vajeni ljubljanski želodec. Ribe so v Ljubljani še vedno predrage in ne morejo konkurirati mesu in drugim jeetvinam. Sadja in svežih gob, malin, borovnic, jagod je Ljubljana skupno užila lani 2,512.000 kg, kar bi se reklo približno 30 kg na osebo. Samega pravega sadja, to je jabolk, hrušk, češpelj in češenj, pa je Ljubljana užila približno 2,040.000 kg. Suhega južnega sadja, kakor limon in rožičev je Ljubljana lani porabila 293.507 kg, ali približno 3 m pol kg na osebo. Pomaranč, rozin in domačega južnega sadja so Ljubljančani lani snedli 231.000 kg. — Skromni emo bili Ljubljančani pri bananah, ananasu, kokosovih orehih in dateljnih. Pojedli smo jih samo 30.000 kg, to se pravi, da je vsak Ljubljančan pojedel komaj 'A kg na leto, vzeto j>o-vprečno. Prav tako je s smokvami, svežimi in suhimi, ki smo jih snedli komaj 31.420 kg. Tudi suhih gob Ljubljana ni preveč uvozila, komaj 7700 kg. Pač pa so Ljubljančani pridni jedci kruha, Sgancev in močnatih jedi. Pojedli smo lani nič manj kakor 9,170.000 kg moke in žitnega pšena, zdroba, ječmenove, ovsene in prosene kase ter ajdovega pšena. Poleg tega pa je šlo čez trosarinsko mejo v Ljubljano 85.642 kg kruha in raznih testenin. Tudi riž smo Ljubljančani lani prav radi jedli, saj smo kupili nič manj kakor 391.000 kg riža, kar bi dalo povprečno 3 in pol kg na osebo. Sladkor je drag in sladkorni kartel grozi da t» še dražji. Čeprav je sladkor eno najbolj važnih ljudskih živil, ga je Ljubljana lani v raznih oblikah pojedla komaj 1.390.000 kg, kar bi dalo komaj slabih 17 in pol kg na osebo. To je zelo malo, če primerjamo te podatke z drugimi evropskimi državami. Kadar bo sladkor cenejši, pa bomo tudi Ljubljančani bolj sladkoenedni ! Čokolade, kakaa, slaščic in kanditnih izdelkov je Ljubljana uvozila 38.000 kg. Peciva v čokoladnem ovoju, napolitank in stičnih rezin je Ljubljane kupila 8692 kg, čajnega peciva, biskvitov, keksov in drugih medičar-ekih izdelkov 43.000 kg, surove kave in čaja 50.000, pražene kave 9260 kg, kavnih dodatkov, raznih izvlečkov ter mešanic cikorije in žitne kave pa 113.000 kg. Če k zadnji številki prištejemo vse tiste neštete količine žitne kave, ki jo ljubljanski trgovci, industrijci in gospodinje same napravijo, vidimo, da Ljubljančani pretežno pijemo samo žitno kavo in da je prava kava za nas luksus. Sira so Ljubljančani tudi malo vajeni, čeprav je Slovenija tipična sirarska dežela. Lani smo ga pojedli komaj 87.900 kg takega, ki je kar v hlebih, 6800 takega, ki je v etiketnem papirju, finega sira pa le 490 kg. Zadnjega so si privoščili najbrž tisti, ki jim za domač sir ni dosti mar, pa morajo pojesti nekaj »finega« iz tujine. Krompirja in zelja, repe, pese m podobnega sadeža naših njiv se Ljubljančani še nismo naveličali saj je to prav za prav naša glavna hrana. Samo vreč tega živeža je bilo 4,950.000 kg, koliko pa ga je bilo prinešenega v canjah, o tem ne vodi nihče natančne statistike. Tudi po ljubljanskih vrtovih in njivah je bilo pridelanp-ga vsaj toliko tega živeža, da'moremo mirno računati na 120 kg krompirja, repe in zelja na osebo. Drugih poljskih pri- delkov in povrtnine v svežem stanju pa je bilo pripeljane v Ljubljano 1,600.000 kg, kar da evojih 20 kg na osebo. Začuda malo pa je bilo pripeljanega v Ljubljano suhega fižola, leče, boba, kislega zelja, kisle repe, fižolice; skupaj namreč samo 57.000 kg. Vedeti pa je treba, da so tu vštete eamo množine, ki jih uvažajo trgovci. Po večini j>a Ljubljančani kupujejo od kmetic, ki jx> navadi prinesejo po 2—3 kg fižola v mesto, kislo zelje in repo in drugo jjovrtnino pa od Trnovčank, Krakovčank in barjanskih ter nekaterih šišenskih kmetov, ki niso podvrženi trošarini. Vložene domače zelenjave je Ljubljana uvozila 5000 kg, inozemske zgodnje sveže zelenjave pa 68.000 kg. Končno je tu še žito, koruza, oves, otrobi, eeno in elama za krmljenje živali. Tega blaga je bilo uvoženega lani 3,090.000 kg. Številke, ki jih tu navajamo, niso popolne in ne določajo prave vsebine ljubljanskega želodca za eno leto. Prišteti bi bilo treba še, da Ljubljana more nekaterih vrst blaga pridelati vsaj toliko, kolikor uvozi. Kakšni dve desetini blaga gredo čez trosarinsko mejo v drobnem prometu, lo je, da so izdani tarifni listki — in priznajmo si, tihotafetvo na mestnih mejah tudi silno cvete! Ljubljanski želodec je vsaj za polovico večji, kakor ga te številke kažejo. Slovo Ljubljane od dr. Opeke Ljubljana, 28. februarja. Pokojni kanonik dr. Mihael Opeka je užival v Ljubljani splošno sj>oštovanje v V6eh slojih in plasteh ljudstva. Današnja žalna pot dr. Opeke se je razvila v veliko manifestacijo tega sjx>štovanja ljudstva do fwkojnika. Že v eoboto so hodili verniki kropit truplo dr. Opeke, v nedeljo pa so se prav drenjali, zakaj sleherni spoštovalec pokojnika si je zaželel, da še enkrat uzre blago obličje nepozabnega velikega pridigarja. Danes ob 3 jx>f>oldne se je razvil žalni sprevod s zemskimi ostanki jx>kojnika. V ulici Pred škofijo se je nabralo ogromno občinstva. Kolikor občinstva ni moglo v to ulico, pa se je razvrstilo po vseh drugih ulicah, koder se je pozneje razvijal žalni sprevod, to je po Stritarjevi ulici, po trimostju, po Wolfovi ulici, po Kongresnem trgu na Tržaško cesto. Med cerkvenimi molitvami je blagoslovil krsto škof g. dr. Rožman na domu pokojnika ob asistenci kanonikov gg. Volca in dr. Žerjava ter ob navzočnosti vsega kapitlja. Pevski zbor bogo-slovcev pa je zapei psalm »Usmili se Gospode. Gasilci v uniformah so nato prenesli krsto v stolnico, kjer je škof dr. Rožman opravil libero, na kar se je razvil ob gostem špalirju občinstva veličasten sprevod do Tržaške ceste. Ta del epre-voda je vodil generalni vikar, prošt g. Nadrah ob asistenci kanonikov Volca in dr. Žerjava. Cerkvenemu obredu v stolnici je prisostovoval tudi ban dr. Natlačen. Iz Zagreba sta prišla k pogrebu kot zastopnika nujno zadržanega sošolca aj>ostoI-skega protonotarja in prelata dr. Lončariča njegov kaplan dr. Grundler in župnik g. Kovačič. V žalnem sprevodu, ki se je razvil sredi mesta, so pred krsto korakali v močni četi ljubljanski gasilci. Ob krsti je korakala častna straža gasilcev. Nesli so dva venca, to je Gasilske župe in mestne gasilske čete. Pred krsto so gasiici nesli svojo društveno zastavo, za katero je napis sestavil sam gasilski pokojni kurat dr. Opeka. Nekdanjega deželnega šolskega nadzornika in sedanjega nadzornika verouka ua vseh srednjih šolah je počastila tudi mladina, in sicer je pred krsto korakala vsa uršulinska gimnazija s svojim učiteljskim zborom. Za krsto in za sorodniki so korakali: župan dr. Adlešič s pod jx>1 kovni kom Andrejko, prosvetni inšpektor prof. Bajuk, ves ljubljanski stolni kapitelj hkrati z zastopnikoma lavantinskega kapitlja dr. Jožetom Mirtom in Janežičem ter zastopnikom novomeškega kapitlja kan. Štefanom Trškanom; zastopniki gasilcev, to je: starešina Gasilske zajednice dr. Kodre, tajnik Mežek in blagajnik Lah, starosta ljubljanske žuj>e Pristov-šek in ftoveljnik poklicnih gasilcev Furlan, zastopniki ljubljanske prostovoljne gasilske čete, predsednik Zupančič in tajnik Bahar ter drugi. V sprevodu so šli rektor univerze dr. Kušej, dekan teološke fakultete prelat dr. Slavič in številni vseučiliški profesorji, zastopnika Katol. tisk. društva predsednik in č. kanonik dr. Pečjak ter tajnik duh. sv. Čadež. Častno so se oddolžili spominu svojega dolgoletnega in zaslužnega tovariša najstarejši ljubljanski gasilci gg Perme, Medič, Breskvar in Kadunc, ki so v uniformi šli v žalnem sprevodu. V sprevodu je bilo tudi mnogo učiteljstva in drugih vzgojiteljev. Uredništvo »Slovenca«, katerega marljiv sotrudnik je bil pokojnik, je zastopal glavni urednik dr. Ahčin. Ves čas sprevoda skozi mesto so bogoslovci za svojim učiteljem in vzgojiteljem v cerkvenem govorništvu peli ginljivi žalostinke. Slovo Ljubljane od dr. Opeke je bilo ginljivo in globoko občuteno. Na Tržaški cesti so naložili krsto na avtofurgon ter prepeljali na Vrhniko. Danes bo v Ljubljani žrebanje drž. loterije Pustni torek je prinesel Ljubljani posebno senzacijo: v Ljubljani bo danes, 1. marca, žrebanje državne loterije. V Trgovskem domu bodo namreč vlekli one številke srečk te loterije, katerih srečni lastniki bodo zadeli čedne zneske. Je namreč sedaj na vrsti peti razred 35 kroga (a.li kola, kakor pravijo Srbi) in v tem razredu (klasi) so največji dobitki. Kdor bo srečen, more zadeti dobitek 2 milj. din, drugi dobitek znaša 1 milj. din, tretji 500 000 din, četrti 490.000 din, dal je, so štirje dobitki po 200.000 din, pet dobitkov po 100.000 din in na vrsti je še več dobitkov, ki predstavljajo tudi čedne denarce! Ljubljančani se seveda zelo zanimajo za to loterijo, in kakor kaže, bo najbrž danes dvorana v Trgovskem domu polna. Naši čitatelji sicer že vedo po večini, kaj je državna loterija, drugim bi pa v pojasnilo povedali še, da je to ustanova, ki jo vodi jx>lje-delski minister. Nad državno loterijo je najstrožja kontrola in danes bo vodil vse žrebanje ves upravni odbor, kateremu predseduje član državne kontrole Slovenec dr. Konrad Schmidt. V Ljubljani bo trajalo žrebanje do lt. marca, ko se bo ta razred sploh zaključil. Usoda srečk ho v rokah dveh dečkov iz banovinskega otroškega vzgajališča, ki bosta vlekla številke. Postavljeni bosta v dvorani dve žari, prva s številkami srečk, druga s številkami dobitkov. Kdor se hoče prepričati na licu mesta, ali ima kaj sreče v državni loteriji, v Trgovskem domu v Ljubljani, ima sedaj priliko! Zavarovalni nameščenci so se organizirati Te dni se je ustanovila jiodnižmca zavarovalnih nameščencev v Ljubljani, ki je v sklopu Društva združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije. Občni zbor je bil v društvenih prostorih centrale v Čoj>ovi ulici. Zastopniki skoraj vseh ljubljanskih zavarovalnic so z veseljem pozdravili ustanovitev lastne podružnice, ki bo v prvi vrsti zastopala in varovala koristi zavarovalnih nameščencev. Občni z,bor je vodil g. Zupan in je v uvorlu razložil jx>men name-ščenske strokovne organizacije, zlasti za današnji čas. Povedal ie, da so zavarovalni nameščenci v splošnem slabo plačani. Razen Vzajemne zavarovalnice in Croatie nimajo zavarovalnice urejenega službenega rarzmerja z nameščenci — s pragmatiko. Zavarovalni nameščenci nimajo zagotovljene stalnosti, niti avtomatičnega napredovanja. Občnemu zboru je prisostvoval tudi predsednik centrale g. Smersu Rudolf, ki je v svojem nagovoru naglasi.1 pomen nameščenske organizacije in še zlasti naloge nove j>odružnice. Razložil je dosedanje delo centrale za zavarovalne nameščence, kar bo morala odslej sprejeti — ob podjjori centrale seveda — na svoja ramena novo ustanovljena podružnica. G. Smersu je ob tej priliki razložil vso zgodovino borbe zavarovalnih nameščencev za pragmatiko. Gibanje nameščencev za enotno pragmatiko se je v vsej državi začelo že lansko leto. Tudi v Ljubljani se je ustanovil akcijski odbor, ki je prevzel nase vse odgovorno in težko delo za sklenitev službene pogodbe. Naše Društvo združenih izasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije se je z vso vnemo pridružilo temu delu. Da da temu delu še večji poudarek in da se omogoči čim večji uspeli, je dala centrala pobudo za ustanovitev posebne podružnice zavarovalnih nameščencev, ki bo naprej vodila vso borbo za enotno pratrmatiko vsesa zavarovalnega nameščenstva Akcijski odbor je poslal vsem zavarovalnicam dopis in predlagal, naj v bodoče ureja službeno razmerje s pragmatiko. Zavarovalnice na te dopise niso odgovorile. Verjetno je, da zlasti tujim zavarovalnicam, ki na ravno v naši državi žanjejo ogromne dobičke, ti predlogi niso všeč. Mislijo, da se sme z našimi nameščenci delati kakor hoče, dočim dajejo svojim nameščencem v centralah naravnost bajne plače. Ker se zavarovalnice tudi na opomin niso odzvale, je bilo jiozvano ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje, da to zadevo v smislu določil uredbe o minimalnih plačah, kolektivnih jx>godbah, jwravnanju in razsodništvu reši in uredi. Prisotni nameščenci so sprejeli to jwročilo z zadovoljstvom na znanie. Za tem so sledile volitve in slučajnosti, določila se je članarina in uredile so se še druge organizacijske zadeve. Novo organizacijo toplo pozdravljamo in ji želimo čim največ uspehov. Prostovoljna smrt dveh mladih I 'udi Celje, 28. februarja. Dne 19. februarja sta se nastanila v neki gostilni v Solčavi dva Zagrebčana, mlada dama in gospod, po videzu mlada poročenca. Bila sta najbrž iz boljših krogov, kajti življenje sta si uredila precej razkošno, posebno pri dami se je videlo, da ima precej premoženja. Dama je bila zelo lepa, blondinka, po značaju vedno vesela in vedra ter ves čas v najboljšem razpoloženju, dočim je bil gospod zamišljen in zaskrbljen. V soboto, 26. zvečer, sta gosta prosila gospodinjo, naj ju v nedeljo ne moti, ker hočeta preživeti dan nemoteno. Brez vsake zle slutnje jima je gos|)odinja ustregla ter jima zjutraj ob 9. ni prinesla običajnega zajtrka. Ko pa ju niti do večera ni bilo na spregled, je stvar postala sumljiva, tem bolj. ker so že zjutra; ob 5 in pozneje zopet ob 8. slišali iz sobe zdiho-vanje. Vdrli so v sobo ter našli oba mrtva. Dama je ležala na postelji, oblečena vrhu odeje, a še vedno s mirnim, veselim izrazom na obrazu, go- Perifo je hitro oprano če vzames vedno £CHICHT0V0 TERPENTINOVO MILO •••',n**ndmOVanJe žensko ^vo/o Nagradno žrebanje „Slovenca" Vsi, ki jim je sreča dodelila eno od razpisanih nagrad, so dobili pismeno obvestilo. Tisti, ki morejo, naj se s tem obvestilom oglase v upravi »Slovenca«, Kopitarjeva ulica 6, v Ljubljani, kjer bodo dobili posebno nakazilo, s katerim bodo nagrado pri zadevni tvrdki lahko dvignili. Kdor pa ne more osebno priti v Ljnbljano, naj nam to sporoči in mu bomo poslali njegovo nagrado. Pri plugih naj sporoče, za kakšno zemljo ga žele, pri čevljih pa številko čevljev in ali ženske ali moške. Propagandni oddelek »Slovenca«. 30 let župnihovanja g. Jak. Rauterja na Pilštajnu Trideset let je ž» preteklo od dne, k<» ste prišli med nas kot naš dušni pastir. Bilo je baš ob če-ščenju Najsvetejšega. ko smo Vas sprejeli, ko ste delovali med nami kot kaplan. Dolga so bila leta dela in skrbi. Saj je šla v teh letih mimo nas svetovna vojna in najslabši časi za nas kmete. Tolažili ste nas, bodrili ste nas, prenašali ste vse delo in trpl jen je z l jubezen i jo. Vse ste premagali v Kristusu, ki je krepčal Vas in po Vas tudi nas. Če smo trpeli mi, je trpelo tudi Vaše očetovsko srce, če smo se veselili mi, ste se veselili z nami tudi Vi. Saj ste vedno radi prihajali med nas. Veliko skrb imate z nami. Saj skoraj ni fa-rana, katerega ne bi poznali. Vsaka pot in stezica Vam je poznana, saj ste vsako neštetokrat prehodili, ko ste nosili našega Zveličarja, ali pa ko ste sicer obiskali svoje ovčice. frz zadnjih devet let, ko ste bili sami lirez jiomoči, ste vsako nedeljo in praznik dvakrat lomili Kruh Življenja. Ni bilo lahko delo, a ljubezen do nas je prenesla vse. Sedaj ste dobili pomočnika pri delu. da Vam je olajšano delo v Vaši starosti. Vsi farani se danes oziramo nazaj na teli 30 let s hvaležnostjo do Vas. Hvala Vam za ves trnd in skrbi! Najvišji naj Vas ohrani med nami še dolgo krepkega in zdravega, da boste mogli šo dolgo biti naš vodnik, naš pastir, oče in vrtnar! Hvaležni Tarani. Ustanovitev šole na Ilovi pori Starši z Iio ve gore so z veliko hvaležnostjo sprejeli novico, da je z odločbo kralj, banske uprave ustanovljena že toliko let zaželena in zares potrebna šola na Ilovi gori s šolskim okolišem Mala Ilova gora, Velika Ilova gora in Oa-berje. Kako mučno je bilo dosedaj «a otroke z Uove gore, vedno le oni sami, ko so morali zjutraj takoj po 6 uri od doma, da so ob pravem času priromali od 7 km oddaljene šole v Do-brepoljah ali pa do nič bližje šole v Kopanju. V zimskem času so pa bili sploh brez pouka. Dokler se ne zgradi novo šolsko poslopje, bo sedež šole v hiši Ivana Kastelea v Mali Ilovi gori. Zato, Ilovei, združite se. da boste zgradili, čimprej novo šolsko stavbo, ki vam bo v ponos in v občo korist. K sodelovanju ste vabljeni tudi Hočevarji. Da so na Ilovi gori tako hitro dobili svojo šolo, je predvsem zasluga g Tušarja Ivana, šolskega upravitelja iz Dobrepolj, ki so je zavzel za stvar in jo tudi srečno izpeljal. Film Princeza koral e nomet v najlep&em đeln пабека Prtmorla, na otoku Zlarinu. — Glavno vIoro v tem domačem lllmu Imata lia Rlna tu Bvetlelav Petrovič Kinu Sloga, .e.,27-30 spod pa je ležal na tleh, na njegovem obrazu pa je bilo začrtano veliko trpljenje. Na mizi so našli napisano polo: Za komisijo. Tu sta izpovedala, da sta šla v smrt sjiorazumno, |>rostovoljno, prosila sta, naj se obdukcija ne izvrši in naj se s pokopom počaka, dokler ne pridejo sorodniki, katere sta že obvestila. Navedla sta tudi strup, katerega sta uporabila ter njegovo kemično formulo. Sledila sta lastnoročna podpisa, in sicer Jaroslav Sigur in Marija Jaris-Sušič, Zagreb, Kraljice Marije 28T. Ženska je rojena 1 1915, moški pa leta 1909. Ves teden nista odposlala nobenega pisma, v soboto pa sla oddala tri pisma, in sicer eno priporočeno. — Iz Zagreba so dobili telefonično sjioročilo, naj se s pokopom počaka, dokler ne prideta mati ženske ter brat moškega, da ju prepeljejo v Zagreb. Položnice prilagamo današnji številki »Slovenca« za vse p. n. naročnike, da z njo poravnajo naročnino od 1. marca 1938 dalje, predvsem pa, da nam nakažejo morebitne zaostanke. Vljudno prosimo vse naše cenjene naročnike, da se položnic čim prej poslužijo, da ne bo ovir pri dostavljanju lista, ter da si z rednim plačilom zagotove pravico do »Sloven-čeve« smrtno-nezgodne podpore. — Posebej še opozarjamo na bližnjo nagradno žrebanje, katerega se bodo mogli udeležiti le točno naprej plačujoči naročniki. — Številka čekovnega računa za »Slovenca« je 10.650. S »Slovenčevo« položnico lahko poravnajo naročnino tudi p. n. naročniki »Ponedeljskega Slovenca«, vendar pa je zato potrebno, da na vrhu položnice to posebej označijo. Cene dnevniku „Slovenec" tuzcmstvo: mesečno.....din 25.— letno ... » . din 300.— inozemstvo: mesečno . . > « . din 40.— letno.....din 480.— Koledar Torek, 1. marca: Pust; Albin, škof; Antoni-na, mučenica. Ta mesec naraste dan od 11.05 za 1.S8 na 12 ur 48 minut. Sreda, 2. marca: Popelnica; Simplicij, pu-ečavnik; Neža Praska. Mlaj ob 6.40. Itereel napoveduje deževno vreme. Novi grobovi ■f" V ljubljanski bolnišnici je v nedeljo umrl oče kiparja g. Kolenca g. Lovro Kolenc. Pogreb lx> danes ob 4 popoldne. Naj v miru počiva! Žalujočim našo iskreno sožalje! ■f- V Poljanah je umrl v nedeljo g. Alojzij A r m e 1 i n i, finančni inšpektor v pokoju, ki je svoj pokoj preživljal v Poljanah. Služboval je po raznih krajih Slovenije. Bil je star 68 let in je bil rojen na Igu pri Ljubljani. Bil je dolgoleten naročnik »Slovenca«. Zaradi svojega prijaznega nastopa je bil splošno priljubljen. Zapušča žalujočo ženo, ki ji izrekamo iskreno sožalje. Blagi rajnki naj počiva v miru I Osebne vesti = Izpit so opravili za čin aktivnega poročnika bojnega broda II. razreda poročniki fregate Milan Luger, Milan Kontič, Radoslav Saje in Hin-ko Luterotl. = Na vseučilišču v Zagrebu je bil včeraj pro-moviran za doktorja vsega zdravilstva znani športnik iz Ljubljane, g. Marij Avčin. Čestitamo! = Poročila sta se v nedeljo gosp. inž. keni. Roman M o d i c, sin pok. prof. Izidorja Modica. in gdč. Olga Č e r n e, hčerka veter, inšpektorju g i'rana Cerneta. Iskreno čestitamo! Velikonočna spomlad na Adriji lknnm rr m r BRI3H1 soif. polo, jahanje, jadranje kopeli z toplo morsko vodo ABBZIA riviera mode. Velika pomladna se-«rjonn 1011 hotelski b elovoenoett. ObiiCitc POSTOJNSKO JAMO Pojasnila: ZDRAVILIŠKA UPRAVA iu EN IT. Jleogrod, Petra CočlCa G — Dr. Anton Korošec in dr. M. Natlačen častna občana občine Cirkovci na Drav. polju. Občinski odbor v Cirkovcih na Drav. polju je na svoji seji dno 25. februarja t. 1. notranjega ministra dr. A. Korošca in bana dravske banovine g. dr. M. Natlačena imenoval aa častna občana v znak hvaležnosti za njuno veliko delo za dobrobit slovenskega narodu, slovenskih občin in slovenskega zadružništva. — Turneja zbora sv. Cirila in Metoda iz Zagreba po Italiji. V eredo odpotuje na svoje drugo gostovanje (x> Italiji slavni Ciril-Metodov zbor iz Zagreba. Koncertiral bo v Rimu, Milanu, Trstu, Pulju, na Reki, v Gorici, Udinah. Pordenoni, Pa-dovi, Benetkah itd. V Ljubljani je ta zbor gostoval 11. oktobra preteklega leta v unionski dvorani. Turnejo bo vodil ravnatelj zbora g. ViŠo-ševič. Prvi nastop zbora bo 3. marca v Trstu v Politeaina Rosutti. Sloves, ki ga uživa svetovno znani pevski zlKir sv. Cirila in Metoda, jamči, da sc bo tudi njegovo sedanje gostovanje po Italiji končalo z volikiuii uspehi. — Pri zlati žili, bolečinah v križu, zastoju krvotoka jeter in nezadostnem izločevanju želodca, nastalih vsled zapeke, se dosežejo vedno odlični uspehi z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo. Bolniki radi jemljo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenko vodo in jo dobro preneso tudi pri večkratni porabi. Ogl. reg. S. br. 30474/35. — Nova politična skupina v Zagrebu. V so- hotni številki smo pod tem nnslovoin po helgraj-skem »Vremenu« poročni i, da v neki novi politični skupini, o kateri piše »Vreme«, sodeluje tudi dr. Ivan Protulipac kot voditelj križarskega gibanja. G. dr. Protulipac nam Je sporočil, da informacija »Vremena« ni točna in da on prav nič ne sodeluje pri tej politični skupini. Dr. Protulipac ee bavi samo ?. vzgojnim delom med katoliško mladino in «lokler se bo bavil s tem, se ne bo, kakor zatrjuje, pečal z nobenimi političnimi posli. — Kmetijsko ministrstvo objavlja, da ho od 1. aprila 1938 dalje podeljevalo podpore izključno sami) proizvajalnim (produktivnim) zadrugam, ker za druge sploh ne bo imelo proračunskih sred- stev. Za dovoljevanje podpor proizvajalnim zadrugam pa bo na podlagi čl. 107., točke 3., zakona o gospodarskih zadrugah izdan pravilnik, v katerem bodo obseženi za podeljevanje podpor tem zadrugam pogoji, kl se jih bo ministrstvo držalo. Vse zadruge in ostale kmetijske organizacije se na to opozarjajo. Ponovno se tudi objavlja, da ministrstvo v bodoče ne bo reSilo nobene prošnje za podporo, če ne bo na njej poročila in predloga kraljevske banske uprave. Zato naj nobena organizacija ne vlača prošenj drugače kakor po uradni poti, ker bodo sicer trud in etroSki zaman. — Preureditve obrtnih delavnic ali industrijskih naprav. Zaradi često opaženih nedostatkov se opozarjajo vsi, ki nameravajo postaviti, odnosno bistveno izpremeniti ali razširiti obrtno delavnico ali industrijsko napravo, da vlože prošnjo za zadevno obrtnopoliciisko odobritev pravočasno ter jo opremijo v smislu § 108. obrtnega zakona z vsemi potrebnimi prilocami, ki morajo biti po določilu tego § v zvezi s § 16. zakona o pooblaščenih inženirjih in arhitektih ustrezno podpisane in kakor vloga sama predpisano kolko-vane. Pomanjkljivo opremljene prošnje se bodo po § 190., odst, L, navedenega zakona vračale v dopolnitev. Enako je pravočasno prijaviti izvršitev gradnje, odnosno preureditve naprave in zaprositi za uporabo odobritev. Postavitev, bistvena izprememba ali razširitev naprave brez predhodne obrtnopolicijske odobritve in postavitev izvršene, odnosno preurejene naprave v obrat brez predjšnje uporabne odobritve je nedopustna in kazniva. Proti krivcem se bo vodil obrtno-kazenski postopek. Kralj, banska uprava pričakuje, da bodo interesenti v svojem lastnem interesu upoštevali to opozorilo, da se obvarujejo škode, ki bi jim utegnila nastati, oc bi drugače postopali. Kr. banska uprava dravske banovine. — Vojaška godba v vojski in mornarici bo s 1. aprilom t. 1. sprejela več godbenikov. — Večje število gradbenih inženirjev in gradbenih tehnikov pa potrebuje ministrstvo vojske in mornarice. Sprejemni pogoji so razvidni iz »Službenega vojnega lista« str. 233—236, ki jo interesentom na vpogled pri pristojnih voj. okrožjih in na vseh orožniških postajah. TAJtNSTVENO • NAPETO - RAZKOŠNO II. del »Ešnapurskega tigra« Kino Matica ЕТЛ*1915 bo spored lahko nemoteno razvijal. Obleka poljubna. Sloviti mladinski zbor »Wiener-Sanger-knaben« pride zopet v Jugoslavijo ter bo koncertiral tudi v Ljubljani, in sicer prihodnji ponedeljek, dne 7. t. m., zvečer ob 20 v veliki unionski dvorani. Zbor šteje 20 mladih pevcev, ki izvuja inadrigale najstarejših skladateljev, dalje dela iz klasične literature in narodne pesmi Poleg tega ima vedno na sporedu po eno opereto ali spevoigro, ki jo izvaja navadno v kostumih Sloves zbora »Wiener-Sangcrknaben< je tako velik in so po vsem svetu tako znani in upoštevani, da ne potrebujejo posebnega priporočila za obisk njihovega koncerta. Predprodaja vstopnic je od danes naprej v knjigarni Glasbene Matice. Koncert pa bo v veliki Unionski dvorani. Cene sedežem od 10 do 40 din. Predavanja Moste. Moški odsek prosvetnega društva vabi v župnijsko dvoranico k zanimivemu predavanju, lri ga bo v sredo 2. marca ob 8 zvečer imel urednik g. Fr Tersoglav o Židih in židov-stvu. Pridite in še druge pripeljite s seboj! Diskusijski sestanki društva »Pravnik« o predhodnem načrtu občega državljanskega iza-konika bodo v mesecu marcu v dneh 3., 10., 17., 24. in 31., vsakokrat ob 16 popoldne v prostorih Odvetniške zbornice, Dvorakova ulica. Predmet: Zastavno pravo, služnosti, realna bremena. Sestanki Občni ibor Leonove družbe bo v sredo, dne 2. marca ob 4 v Jugoslovanski tiskarni. Dnevni red: poročilo odbora in nadzorstva, volitve, slučajnosti. Kam gremo na pustni torekl v KINO UNION Tei.22.21 sli Ziehrerjevi opereti imenitno zaba- POTEPUHI Danes nepreklicno zadnjikrat prvi plastični film kot dopolnilo pri vseh predstavah kjer se bomo pri veseli Ziehrerjevi opereti imenitno zabavali in od srca nasmejali. EriRa Druzovlt • Paul Hflrbiger - L Englluh „ , .„ ... . Rudolf Car! Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 nri — Ukraden je bil v vlaku med vožnjo od Pragerskega do Ptuja v soboto zvečer Leica fo-tografični aparat v usnjatem etuiju. Lastnik aparata g- Mavec Alojzij, Ljubljana, Prisojna 1, da 500 din nagrade tistemu, ki bi zasledil tatu ali nparat. РгЛ nakupom se svari! Aparat je po-kroman. — V prilogi Službenih novin št. 44 so objavljene določbe telefonskega prometa z Egiptom, Grčijo, Sirijo, Palestino, Irakom, Turčijo in Brazilijo in nove telefonske relacije z več mesti v Avstriji. — Prepovedan tisk Z odlokom ministrstva za notranje sadove je prepovedano uvažati v našo državo in razširjati v njej list »Pfitom-nost«. ki izhaja v Pragi. — Mislinjskn podružnica S.P.D. v Slovenjem Gradcu vabi na svoj redni občni zbor 14. marca 1958 ob 20 uri (8 uri zvečer) v Sokolskem domu. Dnevni red običajen. — Razprava o smrtni avtonesreči. Kazenski sodnik-poedinec g. Joža Kokalj v Ljubljani je včeraj obravnaval smrtno avtomobilsko nesrečo, ki se je pripetila 1. avgusta lani okoli 18.30 v bližini Lombarjeve hiše v Zgornji šiški nn cesti Ljubljana—Št. Vid. Kontrolno ogledalo avtomobila je v sence zadelo delavca Štefana Jakopina tako močno, da je dobil poškodovanec pretres možganov ter je naslednji dan umrl v bolnišnici. Drž. tožilec je obtožil v Vižmarjih stanujočega trgovca g. Prana Zaletela prestopka zoper varnost življenja po § 205/11 k. z. Obtoženec je na včerajšnji obravnavi zanikal vsako krivdo ter je navajal, da je takrat vozil prav počasi. Zaslišanih je bilo več prič. Potek razprave je pokazal, da obtoženca res ne zadene nobena krivda. Sodnik ga je nato oprostil. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj nn prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joscf grenčice«. Ljubljana Ljubljana dne 1. marca 1938 Gledalce Drama. Torek 1. marca oh 16: »Zadrega nad zadrego«. Premiera. Premierski abonma. Sreda 2. marca: Zaprto. Četrtek 3. marca: »Beraška opera. Red B. Petek a. marca ob 15: »Veronika Deseniška«. Dijaška predstava. Globoko znižane cene. Opera. Torek 1 marca ob 20: j.Pri belem konjičku«. Izven. Znižane cene. Sredn 2 marca: »Fvgenij Onjegin«. Red Sreda, četrtek \ marca: »Prodana nevesta«. Gostuje Josip Križaj. Red Četrtek. Petek 4. marca: Zaprto. Prireditvi in zabave Frančiškanska prosveta M. 0. v Ljubljani bo priredila za svoje člane in prijatelje na pustni torek, 1. marca ob 8 zvečer v Frančiškanski dvorani veselo predpustno zabavo s pestrim sporedom. Pod vodstvom poklicnega režiserja se uprizori burka v treh dejanjih: *Troj?.kic, razen tega pa bo nastopil še priljubljeni šaljivec dr. Morello. Med odmori komični kupleti in muzika. — Predprodaja vstopnic po 6, 4, 8 in 2 din v pisarni Pax et bonum v frančiškanski pasaži. Člani imajo popust. člani igralske družine trnovskega prosvetnega drnStva ponove drevi ob 8 nn društvenem odru Hirstovo veseloigro v treh dejanjih »Teta na konju«. Igra je imela v nedeljo pri premieri nad vse zadovoljiv uspeh ter je nudila s svojimi veselimi zapletljaji gledanem obilo smehu in zabave. DMK Križank» priredi v soboto, marca, ob 8 zvrčer v frančiškanski dvorani dramo n osvoliodilnih bojev Čehov in Slovakov »štirje poročniki« pod pokroviteljstvom g. inž. Stanislava Miftovskega, konzula češkoslovaške republike, Sodeluje godbn vSIoga«. Predprodaja vstop-nic pri M. Polak. Cesta 29. oktobra, v pisarni »Pa\ et bonum« v prehodu frančiškanskega kon-viktn. in nn porti križevniškegn samostana, telefon 41-46. Za > Bohcmski večer*, ki lio drevi ob 20 pri Mikličn, rezervirane vstopnice prosimo, da se dvignejo pri blagajni do opoldne. Večerna blagajna oh odprta od 19 dalje pri Mikličn. Prireditev začnr oh 20, spored pa ob 21. Prosimo p. n. občinstvo, da dotlej zasede svojo mesta, da se Cerkveni vestnik Bratovščina sv. Rešnjega Telesa bo imela svojo mesečno pobožnost v četrtek, 3. marca v uršu-linski cerkvi. Zjutraj ob petih bo prva sv. maša, ob pol šestih pridiga in ob šestih sv. maša z blagoslovom za žive in rajne člane bratovščine. Vabimo vse častilce sv. Rešnjega Telesa, da se v obilnem številu udeleže evharistične pobožnosti v četrtek v uršulinski cerkvi. Kino Kino Kodeljevo — tel. 41-64. Danes ob 17 in 20 dva filma: »Pat in Patachon gangster ja« in >K celju« (Junak dneva). Za dodatek pestri spored harmonikarjev-kupletistov in šaljivcev. — Cene nizke 8, 6.50, 5.50, 4.50, 3.50 din. Lekarne Nočno službo imajo leknrne: mr. Sušnik, Marijin trg 5; mr. Kuralt. Gosposvetska cesta 10, in mr. Boliinec ded., Rimska cesta 51. Na oustni večer 8ePrazn»e Kurentov god • vil v restavracij PepalnUno sredo pa gremo pokušat terana In slanikov« speeijjalltete 1 Obleka, perilo in obutev za reveže. Od meseca januarja zbira mestno jioglavarstvo vsako sredo na Vodnikovem trgu pod spomenikom stare obleke, perilo in obutev. Kar darujejo občani, to razdeli socialni urad med reveže, ki jim darovani predmeti zelo dobro služijo, zlasti sedaj v mrzlem letnem času. Ljubljanski občani so vabilo občine razumeli in radi darujejo blago, ki ga nujno no rabijo več. Zato so vsem darovalcein mestna občina lepo zahvaljuje in vabi še druge, da posnemajo njih zgled in prinesejo ob sredah pred Vodnikov spomenik uporabne kose obleke, perila ali obutve in jih izroče tam pooblaščencu občine. Onim, ki so meseca januarja in februarja že kaj darovali in onim, ki bodo še kaj darovali, sporoča mestno poglavarstvo, da je v teh mesecih prejelo 26 kosov obleke, 31 kosov perila, 19 parov nogavic, 2 para copat, 18 parov čevljev, 7 parov snežk in galoš, 4 kose pokrival, 3 pare nogavic, 4 plašče, 6 jopic, 2 predpasnika in 26 kosov raznih drugih malih potrebščin. Vse to je socialni urad razdelil med reveže, ki so darove hvaležno sprejeli. Prihodnjo sredo se bo zopet vršilo rbiranje ponošenegn blaga pred Vodnikovim spomenikom. Pomagajte, razveselite ljubljanske reveže in mnogo prinesite! 1 Pesem požrtvovalne ljubezni clo domovine in zvestega tovarištva je drama »štirje poročniki«, ki jo bodo uprizorili dijaki MK Križanke v soboto 5. marca ob 8 zvečer v frančiškanski dvornni pod pokroviteljstvom g. konzula češkoslovaške republike Stanis'ava Minovskega. Dijaki niso varčevali s trudom in stroški, da vam bodo mo|rli nuditi svojevrsten užitek. Sodoluje godba »Sloga«. Predprodaja: Pax et bonem v prehodu franč. konvinkta, M. Polak, Cest 29. okt., porta križevniškoga samostana, tel. 41-61. 1 Znčasni enosmerni promet po TyrSevi od Oajcve do pošte. Uprava policije razglaša dodatno k svoji odredbi iz rine 26. februarja 193S: Iz istih razlogov, ki «o bili merodajni za začasno uvedbo enosmernega voznega prometa po Prešernovi ulici, se Tyr.seva cesta od pošte do Gajeve ulice začasno zapre za ves vozni promet in za bicikliste v smeri proti Ajdovščini. Od pošte je v tej smeri vožnjo nadaljevati po Aleksandrovi ali po Prešernovi ulici. Pešci se opozarjajo, da ob oeraji pred novo zjrrndlvo hotela Slona ni hodnika za pešec ter da se pešci s bojo tam izpostavljajo nevarnosti, da pridejo pod ali pn med tramvajske vozove. Zato je prepovedana hoja ob ograji v smeri Prešernova-Tvrševa odnosno Tvrševn-Prešernovn. Pešci naj hodijo za dobo teh del po Prešernovi in Tvr-ševt cesti v obeh smereh le j»o hodniku pred pošto in po hodniku pred kavarno Emono. I Angleško društvo v Ljubi;nni sporoča svojim članom, da sr bo vršil redni občni zbor v sredo 4. mnren t 1. ob 20 v društvenem lokalu z običajnim dnevnim redom. — Odbor. 1 Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani vabi 6vo]e članstvo, da so udeleži pogreba umrlega člana gostilničarja K o 1 o n c a Lovrenca. — Pogreb pokojnega bo v torek, 1. marca ob 4 iz bolnišnice. — Uprava združenja. I Visoko barometrsko stanje. Zadnje dneve je dosegel barometer prav rekordno višino, kakršno že najmanj deset let ne. V petek je bila dosežena višina 779 mm, včeraj zjutraj pa 778 mm. V Sarajevu je pa barometer celo dosegel 781 mm. — Posledica visokega zračnega tlaka je lepo vreme. Tako lepih in eončnih dni v februarju že kmalu ni bilo. Zjutraj je po Barju izredno nizka megla, kar je Barjanom znak, da bo še vedno lepo vreme. 1 Lesena brv čez Ljubljanico. Mestna občina ljubljanska bo postavila leseno brv za pešce čez Ljubljanico v podaljšku Pokopališke ulice v Mostah. Podaljšana ulica bo vodila čez pare. št. 604/2 k. o. Moste, ki je last Kemične tovarne, družbe z o. z. v Mostah. Tovarna je zadevni svet že prepustila občini v brezplačno last ter je bila parcela te dni v zemljiški knjigi prepisana na občino. 1 Za pepelnico Bobenfkovo polenovko! 1 Posestne spremembe. V februarju so bile sklenjene mnoge kupčije. Cene parcelam so se gibale med 15 do 200 din za m'. V Tržiču bivajoča Jože in Uršula Starič sta prodala v Mostah stanujočemu Stanku Marušiču hišo št. 34 v Mah-ničevi ulici, Moete pri Ljubljani, za 112.300 din. Gospodični Wannisch Marjeta in Štembal Marija, zasebnici iz Florijanske ulice št. 12, sta kupili od mag. uradnika Janeza Zorca hišo št. XIX/6 v Rožni dolini za 89.500 din. Maribor m Iz policijske službe. Kot pripravnik nadzornik policijskih agentov je nastopil službo pri predstojništvu mestne policije g. Ante Pukšič. m Novo tujskoprometno društvo v Dravski dolini. Zanimanje za tujski promet v Dravski dolini naglo narašča. Sedaj se je ustanovilo na pobudo Tujskopro-metne zveze v Mariboru tudi v Vuhredu tujskoprometno društvo. Vuhred slovi zaradi krajevnih lepot, Sa tudi kot izhodna točka za ture na zapadno Pohorje, a ustanovnem občnem zboru je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik Pavel Minaržik, podpredsednik inž. Franjo Pahernik, tajnik župnik Ivan Leber, blagajnik postajni načelnik Albert Golob, člana ožje uprave šolski upravitelj Franc Mencej in gostilničar Frio Robnik. KUHARSKA (KULINARIČNA) RAZSTAVA združenja gostilniških podjetij v Mariboru. Unionska dvorana od 12.—15. marca 1938 m Zveza bojevnikov v Ljubljani priredi v nedeljo, 6. marca, ob 11 dopoldne v dvorani Ljudske univerzo v Mariboru predavanje s skioptičnimi slikami »O spomeniku neznanemu slovenskemu vojaku«, ki ga nameravajo postaviti pri Mariji Pomagaj na Brezjah. m Poročila sta se včeraj v idilični Kolaričevi kapelici sv. Ane za Tremi ribniki gdč. Avrelija Slavčeva, hčerka uglednega lastnika znane švicarije za Tremi ribniki, in g. Franjo Lesjak, banovinski tehnik iz Ljubljane. Mlademu paru naše iskrene čestitke! m Pustno veselje pripravi drevi svojim prijateljem »Ljudski oder«, ki vprizori v dvorani na Aleksandrovi cesti 6 zabavno veseloigro »Dva para se ženita«. Vstopnina je znižana. m Občni zbor krajevne organizacije JRZ na Po-brežjn pri Mariboru je bil v soboto zvečer v gostilni Papež. Vodil ga je predsednik krajevne organizacijo g. Mastinšek, ki je takoj po otvoritvi dal besedo gosp. M. Kranjcu, ki je podal obširno poročilo o političnem in gospodarskem položaju ter o naporih eedanje vlade za rešitev perečih političnih in gospodarskih vprašanj. Temeljito poročilo o delu eedanje občinske uprave je zatem podal župan pobrežke občine g. K. Steržina. Iz poročila odbora je razvidno, da je imel odbor poleg pogostih izrednih sej, redne mesečne seje. Organiziranih članov je blizu 300. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen F. Mastinšek, za podpredsednika župan K. Stržina, za tajnika J. Melaher in za blagajnika Rozman. V odbor eo bili izvoljeni z malimi spremembami vsi dosedanji odborniki. Z občnega zbora so bile odposlane pozdravne brzojavke dr. Korošcu, dr. Kreku in dr. Natlačenu. Danes v Unionu »RAJ IN BOMBICE« Gl. Matice V vseh prostorih godba »Dravec. Poskrbljeno jo za najboljša okrepčila. Čisti dobiček gre za šolo Glasbene Matice. — Vsak gost bo dobrodošel I m Sličice iz Gradca. Dama sedi v graški kavarni in pri sviranju nemške nacionalne pesmi ne vstane in ne dvigne roke v hitlerjevski pozdrav. Mlad nacionalistični gospod pristopi k njej ter jo dejansko napade. — Medicinec, jugoslovanski državljan, ob vstopu profesorja v predavalnico ne vstane in hitlerjevsko nc pozdravi. Hitlerjevski tovariši ga napadejo in vržejo iz predavalnice. — V Gradcu morajo tudi jugoslovanski dijaki liitlerjansko pozdravljati, če se nočejo podati v nevarnoet, da bi jih avstrijski hitlerjevci napadli. — Mariborski Nemci, ki prihajajo v Gradec, z veseljem pozdravljajo z dvignjeno roko. Tako je bilo pred dnevi, ko se je v Gradcu mudilo večje število mariborskih Nemcev. — Kako bi se nam godilo, če bi se uresničila želja hitlerjancev, da bi se naši kraji priključili velikemu nemškemu rajhu? KfiVARH» In RESTAVRAtUA 0REI SERViRANJE SLANSKOV a kuharsko razstavo Odprta od 8. do 17. ure. Po 19. uri razprodaja razstaviienih plošč. Izborna kuhinja. Izbrana vina in Salvator pivo m Novi grehi konjskih tatov. Svoječasno smo že poročali o aretaciji drznih konjskih tatov Antona Brgleza iz Pobrežja ter Ivana Mlakarja in Riharda Šobe iz Zgornjega Radvanja. Tudi po njihovi aretaciji se je preiskava nadaljevala in je bilo sedaj ugotovljeno, da je ta dična trojica izvršila tudi tatvino na škodo Ferdinanda Hribernika v Zgornji Kapli. Odpeljali so mu iz hleva par lepih konj z opremo in nov tovorni voz, ter povzročili 10.000 din škode. Tatovi so sedaj priznali, da so plen prodali v Zagrebu, in sicer konje ciganom, voz pa nekemu prevozniku. Gledališče Torek, 1. marca, ob 15: »Nevesta iz Amerik««. Pustna mladinska predstava. Ob 20: »Noč v Kairu«. Znižane cene. — Sreda, 2. marca: zaprto. — Četrtek, 3. marc», ob 20: »Firma«. Premiera. — Petek. 4. marca: zaprto. — Sobota, 5. marca, ob 20: »Trubadur«, Red B. Plačilo kmetskih dolgov Kot emo že v nedeljo na kratko poročali, je bilo ne račun prve in druge anuitete kmečkih dolgov plačano pri Priv. agrarni banki od 23. februarja 1988 153 milij. din, od tega v februarju 6.9 milij., januarja pa 13.3 milij. din. Prve anuitete je bilo ekupno plačano 133, druge pa komaj 33 milij. din; vea terjatev za obe anuiteti pa znaša 217 milij. din. Denarni zavodi eo imeli dobiti od Priv. agrarne banke za prvo anuiteto 128,748.000 din, prejeli pa so dejansko 86,496.000 din. To pa zaradi elabega odziva kmečkih dolžnikov. Naslednja tabela nam paže pregled po posameznih področjih Priv. agrarne banke: imajo dobiti izplačano štev. zav. milij. din Stev. zav. milij. din Belgrad 1.591 60.9 809 35.3 Zagreb 880 27.4 321 18.0 Ljubljana 492 24.4 430 23.2 Sarajevo 467 15.8 181 9.7 Vsa država 3.430 128.7 1.801 86.4 To pomeni z drugimi besedami, da eo naši denarni zavodi pohiteli pri Priv. agrarni banki, da čimprej dobe one vsote, ki so jih njih prejšnji dolžniki kmetje plačali Priv. agrarni banki. To ee vidi, kako potrebna je bila gotovina našim denarnim zavodom, da si z njo obnove svojeposlovanje . Pri drugih denarnih zavodih očividno te potrebe ni, ker ne dvigajo njim pripadajočih vsot. Ker ne potrebujejo gotovine — ali je imajo doeti? — jim je menda res vseeno, kje imajo par milijonov gotovine, gre namreč v Belgradu za 25.6 milij., v Zagrebu za 9.4, v Sarajevu za 6.1 milij., v Ljubljani pa samo za 1.2 milij din, katere eo še pustili naši zavodi v Privilegirani agrarni banki. Prej toliko vika in krika, da «o kmečki dolgovi imobilizirali znatne vsote denarja, sedaj pa ko priteka od kmečkih dolgov denar, gotovina, je pa ne marajo. 0 izročitvi 3% državnih obveznic je zanimiva naslednja tabela, ki kaže, da so naši denarni zavodi pohiteli, da dvignejo ta papir in ga čimprej mobilizirajo, da dobe gotovino, ki bi jo lahko porabili za izplačila vlagateljem (v milij. din); odobreno izdano Belgrad 139.3 81.5 Zagreb 54.0 52.2 Ljubljana 50.5 45.7 Sarajevo 43.9 13.6 ekupno 278.8 193.2 Obtok kovanega denarja Zagrebška Trgovsko-induetrijska zbornica je poslala ministrstvu financ posebno predstavko zaradi pomanjkanja kovanega drobiža po 25 in 50 par v Zagrebu. Vrednost drobiža za 25 par je zelo naraela, ker se porablja tudi za druge svrhe, ne samo za plačilni promet. Druge pokrajine zopet imajo dovolj tega drobiža, posebno državne blagajne. V zvezi s tein je poročati, da bomo kmalu kovali ves drobiž — ludi srebrni, doma. O kovanju denarja smo dobili Se naslednje informacije: Zgradba kovnice Narodne banke, ki je bila sklenjena sredi leta 1936, je že dokončana. Instalacije so deloma že naročene, v teku pa so tudi nadaljnja pripravljalna dela. Kot znano je bil nadalje lani meseca julija sprejet zakon o potegnitvi iz prometa starega in kovanju novega kovinskega denarja. Ta zakon je stopil v veljavo dne 8. septembra 1937. Tudi natečaj za izdelavo modelov za novi kovani denar je že bil ter so slovenski umetniki odnesli prav lepe nagrade. Čim bodo modeli izdelani, se bodo lahko začele intenzivnejše tehnične priprave. O samem obtoku kovanega denarja v srebru in niklu smo dobili še naslednje poročilo: lani je bil največji obtok kovanega denarja v mesecu oktobru z 849.45 milij. din. Najnižje povprečno stanje obtoka kovanega denarja je bilo maja meseca 772.24 milij. din Na koncu leta je znašal obtok kovanega denarja, kar dobimo, če namreč odštejemo od skupne vsote kovanega denarja one vsote, ki se nahajajo v blagajnah Narodne banke, 839.8 milij. din. Od skupnega obtoka kovanega denarja, odpada pretežni del na komade po 50 dinarjev, ekupno okoli 40%, obtok komadov od 10 din variira med 20—22.5%, komadov za 20 din pa okoli 18%. Komadov za 2 din je bilo v obtoku 8.5%—9%, komadov za 1 din 8% in končno komadov za 0.50 din okoli 3%. Obtok bankovcev Dodatno k tem informacijam navajamo še sestavo obtoka bankovcev Narodne banke na koncu leta 1937. Skupni obtok je znašal 31. dec. 1937 5.834.07 milij. din, tvorijo ga pa 3 tipi bankovcev: 1000, 500 in 100 din. Bankovec za 500 din smo dobili šele v začetku lanskega leta. V začetku leta 1937, dokler še ni bilo bankovca za 500 din j v prometu, je bilo v obtoku bankovcev za 1000 i dinarjev okoli 65%, bankovcev pa 100 din pa j okoli 35% vsega obtoka. Čim je prišel bankovec za 500 din v večji meri v promet, se je izvršila tudi že pregrupacija obtoka: v juniju je bilo v prometu: bankovcev za 1000 din 45.6%, bankovcev za 500 din 28.91% in bankovcev za 100 din 30.49%. Če pa pogledamo absolutne zneske, je ostal obtok bankovcev za 100 din skoraj na prejšnji višini, dočim je padel absolutni znesek bankovcev po 1000 din v korist bankovcev po 500 din. Na koncu leta je bila razdelitev obtoka naslednja: bankovci za 1000 din 49.57% bankovci za 500 din 20.01% bankovci za 100 din 29.82% Naše strokovno šoistvo V petek in soboto, 25. in 26. februarja 1938 je bila v Novem Sadu konferenca gospodarskih zbornic o našem strokovnem šolstvu. Našo zbornico eta zastopala svetnih g. Šimenc in tajnik g. dr. Pretnar. Na konferenci je bila eprejeta resolucija glede 6trokovnega šolstva, ki jo v naslednjem prinašamo: 1. V naši državi se vedno bolj opaža potreba osnovanja 6trokovnih gospodarskih šol. 2. Današnje strokovno šolstvo uiti po številu niti po kakovosti ne odgovarja v pretežnem številu primerov potrebam našega narodnega gospodarstva. Zato naj ee reducirajo odvišne gimnazije, namesto njih pa se naj odprejo druge strok. šole. Zaradi tega je konferenca oklenila: 1. Neobhodno potrebno je, da ee v celoti za-gotove finančna sredetva za normalno funkcioniranje obstoječih strokovnih šol in apelira v tem smislu na vse merodajne faktorje. 2. Formiranju bodočih etrokovnih učiteljev je treba posvetiti največjo pažnjo s poeebnimi tečaji, s počitniškimi tečaji, z delom na praksi v posameznih podjetjih, pošiljanjem v inozemstvo. Tudi naj ве omogoči odličnim inozemsikim strokovnim učiteljem pouk na tiaših strok, šolah. 3. Pomanjkanje zgradb za strokovne šole je veliko m naj se zato dajo potrebno sredstva v proračune, katere naj odobri g. ban, ozir. g. fin. minister. V vseh večjih središčih naj 6e osnujejo vzorne 6trokovne šole z lastnimi zgradbami, za kar naj pristojni faktorji vsako leto vnašajo v proračune potrebne vsote. Kjer je mogoče, naj ee nadalje osnujejo tudi vzorne delavnice pri strok, nadaljevalnih šolah. 4. Izdelava in izdajanje učbenikov za strokovne šole zahtevala nujno rešitev. Kako urediti to vprašanje, naj obravnava posebna konferenca, ki naj jo skliče ministrstvo trgovine in industrije. Po možnosti naj se osnujejo banovinski skladi za izdajanje in nabavo strok, učbenikov itd., tako da vanje prispevajo občine obvezno 10% vsega proračuna za vzdrževanje strok. šol. lz sklada za stro kovno šolstvo pri vsaki banovini naj se da 30% za izdajanje in nabavo učbenikov. 5. Pri vseh večjih etrok, šolah naj bi bili postavljeni že sedaj etrokovni upravniki iz resorja minietrstva trgovine in industrije. 6. Šolanje je treh? rvmogočiti trgov, in obrtnim vajencem tudi v krajih, kjer ni etrokovnih nadaljevalnih šol. 7. V pretres naj 6e vzame vprašanje formiranja kvalificirane delovne sile za naša industrij, podjetja. 8. Trg. ministrstvo naj začne pretresati vprašanje potrebne izobrazbe učencev občih osnovnih in srednjih šol za prehod v strokovne šole in gospodarske poklice. 9. Potrebno je stvoriti čim ožje sodelovanje med gospodarstvom in strokovnimi šolami. 10. Za napredek našega turizma je potrebna posebna pozornost strokovni vzgoji našega gostin-ekega podmladka in naj se v to svrho osnujejo posebne gostinske šole. 11. Tudi v bodoče naj ee vsa vprašanja vzgoje trgovskega podmladka prepiiste trg. omladinam (po vzgledu belgrajske) v krajih, kjer je to mogoče. 12. Glavni prosvetni 6vet naj osvoji odlok trg. ministra, da 6e poviša rang trg. šol trg. omladin. 13. Absolventom trg. obrtnih šol naj se omogoči skrajšan rok službe v vojski. 14. Z ozirom na važnost strok, šolstva naj se osnuje v ministrstvu trgovine in industrije jxjeeb- ni oddelek za strokovni pouk. * Izvoz lesa v januarju 1938. Izvoz našega lesa je znašal v januarju 1938 (v oklepajih podatki za januar 1937): 70.157 (75.485) ton v vrednosti 58.5 (75.3) milij. din. Najboljši kupec je bila Italija: 14.1 (16.34) milij., slede Anglija 9.6 (14.5), Nemčija 7.1 (19.76) milij., Madžarska 3.2 (2.1), Holandija 2.1 (2.64) milij. din. Od skupnega izvoza lesa odpade nn stavbni les 55.756 ton za 45.7 milij. din. Narodna banka. Za ravnatelja Narodne banke je imenovan dosedanji podravnatelj dr. Dušan Uzelac, ki prevzame vodstvo deviznih poslov mesto pok. ravnatelja g. Parivodiča. Koliko je odvetnikov v naši državi. Po podatkih Statističnega letopisa za 1936 je bilo v vsej državi nn koncu leta 1936 2.838 odvetnikov in 961 odvetniških kandidatov. Za primerjavo navajamo, da je bilo leta 1930 v vsej državi 2.810 odvetnikov in 643 odvetniških kandidatov. Na koncu leta 1936 je bilo na področjih posameznih odvetniških zbornic (v oklepajih podatki za konce leta 1930): Belgrad 663 (683) odvetnikov in 140 (232) kandidatov, Zagreb 795 (794) odvetnikov in 128 (198) kandidatov, Ljubljana 273 (239) odvetnikov in 94 (61) kandidatov, Novi Sad 555 (521) odvetnikov in 218 (330) kandidatov, Sarajevo 183 (176) odvetnikov in 33 (40) kandidatov, Split 156 (161) odvetnikov in 31 (38) kandidatov, Podgorica 33 (38) odvetnikov in 6 (2) kandidatov. Zanimivo je, da je število odvetniških kandidatov posebno naraslo v zadnjih dveh letih od 724 leta 1934 na 862 leta 1935 in 961 leta 1936. Budimpeštanska poštna hranilnica. Lz Prage poročajo: Poštno ministrstvo je sporočilo, da je pričakovati končno likvidacijo terjatev pri bu-dimpeštanski poštni hranilnici že v mescu marcu tekočega leta. — Upajmo, da bo tudi pri nas lo vprašanje po zgledu dunajske poštne hranilnice čimprej prišlo do rešitve. Prekomorska plovba na Sušaku izkazuje pri glavnici 10 milij. din čistega dobička za leto 1937 8.3 milij. din (1936 samo 1.3 milij. din). To dokazuje, kako veliko je narastel lanski čisti dobiček družb, ki so vršile prosto plovbo. Vrednost bro-dovja je bilancirana z 31.3 (24.9) milij. din. Vračarska zadruga, Belgrad, ki se nahaja pod zaščito, izplačuje vse vloge na knjižicah do 35.000 dinarjev (po stanju dne 31. decembra 1937). Minimalne odkupne cene za oljnate plodove žetve leta 1933. Minister trgovine in industrije je odredil naslednje minimalne odkupne cene: za oljnato repico (drobno) 250 din, ostalo 260 din, seme sončnic 160, heli mak 300 din, sezam 350, bučne koščice 220 in laneno seme 300 din. To valje za 100 kg franko nakladalna postaja (področje proizvodnje) in sicer za vagonsko blago. Minimalna cena za ricinusovo seme bo določena naknadno. Borza Dne 28. februarja 1938. Dena» V zasebnem kliringu je ostal angleški funt na naših borzah neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu in Belgradu na 237.20 do 238.80. Avstrijski šiling je v Ljubljani popustil na 8.38—8.48, v Zagrebu na 8.37—8.47. v Belgradu 8.38—8.48. Grški boni so beležili v Zagrebu 28.03—28.73, v Belgradu 28.75 blago. Nemški čeki so v Ljubljani popustili na 14.29—14.49. v Zagrebu na 14.295-14.495. v Belgradu na 14.2984—14.4984. Nadalje so v Zagrebu beležili za sredo marca 14.40 blago, za konec marca 14.20—14.40, za konec aprila 14.25 denar. Devizni promet je znašal v Zagrebu t,600.778 dinarjev, v Belgradu 4,045.960 din. V efektih izkazuje Belgrnd promela 2,882.000 din. Ljubljana — tečaji Amsterdam 100 bol. gold. . Berlin 100 mark..... Bruselj 100 belg ..... Curih 100 frankov .... London 1 funt ...... Newyork 100 dolarjev . . . Pariz 100 frankov ..... Praga 100 kron..... Trst 100 lir ...... s primom: . 2400.60— 2415.26 . 1734.28—1748.16 . 727.95— 788.01 . 996.45—1003.52 . 214.90— 216.95 . -1254.10-4200.42 . 139.76- 141.20 . 139.76- 141.20 . 224.74— 227.83 Curih. Belgrad 10, Pariz 14.0125. l,ondon 21.5925. New York 430.06, Bruselj 73.04, Milan 22.63. Amsterdam 240.80. Berlin 174.075. Dunai 77 (81.45), Stockholm 111.225, Oslo 108.50. Kopen-hagen 96.40, Praga 15.13, Varšava 84.75. Budim- pešta 86.25, Atene 3.95. Carigrad 3.50. Bukarešta 3.25, llelsingfors 9.5475, Buenos-Aires 113. Vrednostni nanirii Ljubljana. 7% investicijsko posojilo 97.25 do 100, agrarji 60—61, vojna škoda promptna 453 do 450, begluške obveznice 90—92.50, dnini, agrarji 88—89.50, 8% Blerovo posojilo 94- 99, 7% Blerovo posojilo 89.50—90.50, 7% posojilo Drž. hip. banke 99.101. — Delnice: Narodna banka 7700 do 7800, Trboveljeka 220—228. Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97.50—100, agrarji 59.50—61, vojna škoda promptna 458—460, begluške obveznice 90.50—92.50, dalm. agrarji 88.50 denar, 8% Blerovo posojilo 96—98 (90), 7% Blerovo posojilo 90 do 91 (91), 7% posojilo Drž. hip. banke 100—101. Delnice: Priv. agrarna banka 222 denar, Trboveljska 218—235, Tov. sladkorja Bečkerek 600 blago, Osj. sladk. tov. 135—150, Dubrovačka 400 do 420, Jadranska plovba 405 blago, Oceania 600 denar. Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 97—98, agrarji 60.50-62 (61), vojna škoda promptna 459 -460 (459.50), za konec marca 458.50—459.50 (459), za konec aprila 458.50—469 (459), begluške obveznice 91—91.25 (91, 90.50), dalm. agrarji 89.50—90 (90), 4% sev. agrarji 61 denar (61), 8% Blerovo posojilo (96.50), 7% Blerovo posojilo 90—90.50 (90, 90.50), 7% posojilo Drž. hip. banke (100), 7% stab. posojilo 98 blago. — D e 1 n f c e : Narodna banka 7750 denar (7700), Priv. agrarna banka 228.50 denar. Žitni tr« Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpremenjena. Promet srednji. Živina Živinski sejem v Zg. Tuhinju (okr. Kamnik) dne 21. februarja. Dogon je bil slab. — Voli III. vrste so bili od 4—4.75 din, krave lil. vrste od 3^-4 din, junice in telice od 4—5 din. Prašičev ni bilo pripeljanih na sejem. Preratie Dekana Mateja Riepla zadnja pot Žalostno so peli v soboto dopoldne zvonovi Device Marije na Jezeru, ko se je vil po župnijskem polju proti pokopališču dolg sprevod. Prevaljskega župnika in dekana Mežiške doline gosp. Mateju Riepla so spremljale na njegovi poslednji poti velike množice vseh, ki so ga spoštovali kot vzor človeka, vzgojitelja, javnega delavca in prijatelja. Sprevod je vodil mariborski stolni dekan dr. Cukala ob asistenci 32 duhovnikov. V sprevodu smo opazili starešino glavarja g. Mila-ča iz Dravograda, starešino okrajnega sodišču v Prevaljah g. dr. Češareka, šefa postaje gosp. Kafova in številne pokojnikove prijatelje in znauce. Častno je bilo zastopstvo JRZ, hranilnice in posojilnice, Prosv. društva, S'ovenske straže, občine, duvkarije in še drugih korporacij in ustanov. V farni cerkvi se je sprevod ustavil; nu prižnico je stopil stolni dekan dr. Cukala ter v pretresljivih besedah vzel slovo od pokojnika. Žalostno sveto mašo je opravil kanonik Časi iz Maribora. Sprevod se je nato razvil iz cerkve na pokopališče, kjer so ob odprtem grobu govorili kanonik dr. Cukala, nadučitelj Lebič iz Prevulj župan Ktigovnik. msgr. Poljane kot zastopnik 1'roev zveze iz Celovca in Kordež iz Provalj. Cerkveni pevski zbor je v slovo zapel žalostinko KULTURNI O_B_ZJ0RJUK f Kanonik Mihael Opeka — književnik »Vrhnika mojal.., Sveta Trojica raz holm prisréno tako mc pozdravlja kot da prt njej hi otrok г habico spot vaeovnt. S bol m a od cerkve pogled nad ljubljenim plava mi trsom hiSa do- hiše — in dom sleherni znance je moj. Svetega Pavla zvonik Hribljnnom ponosno tnožujo, v mraku večernem nebii križ so dotika njegov, ne oglaša li zvon iz tomne se line njegove, zvon, ki v devetih farah njemu enakega nit.. .< Oglasil se je zvon svetega Pavla na Vrhniki za pokop pesnika in govornika Mihaela Opeke, ki je svojemu kraju posvetil toliko lepih besed že davno pred Cankarjevim slavospevom in ljubil kot vsak Vrhničan glas tega zvona, ki mu danes zvoni na zadnji poti... Znanci njegovi iz njegove Vrhnike in njegovi zvesti poslušalci klasično jedrnatih govorov v ljubljanski stolnici se danes poslavljajo od njega, ki je izmed Vrhničanov za Cankarjem našim največjim zapustil tudi on v slovenski književni zgodovini list, popisan z njegovim imenom in delom, Mihael Opeka je bil namreč tudi pesnik. Kdor je kdaj listal po alojzeviških ^DomaČih vajah«, je na vsaki strani naletel na Opekovo ime, ki je bil tedaj poleg Hribarja in A. Ušeničnika glavni pesnik hišnega lista. Kot vsak mladi človek, začetni pesnik, je bil tudi Opeka poln mi-lobe in čustev, mladostnih bolesti in nesreče, zlasti še, ker je bila ta čas doba Stritarjevega sveto-žalja in se zato ni čuditi, da je bil tedanji njegov psevdonim »Nis Ečersen«, to je narobe: Nesreče sin! To je že tedaj budilo kritiko. A. Ušeničnik m il je še kot srednješolcu napisal v »Domače vaje«: nič kaj laskavo oceno: »Dober prozaist, pesnik pa niste!« In tudi pozneje je Vtôrij (Ušeničnik) v Ljublj. Zvonu najadel sentimentalnost sploh, >ki je prehlad duše in prisad pameti« in s tem mislil tudi na Opekove prvence. Toda tak je bil samo Opekov pesniški začetek, ki je jasno pokazal nu vzor njegove poezije: na Stritarja in njegovo šolo, ki jo je v Ljubljani gojil parnasist Cimperman, stoječ blizu Ljubljanskega Zvona, kamor so ledaj pisali pesniki izrazito katoliškega kroga kot A. Ušeničnik, Opeka, Medved, Bohinjc, dasi je začel že tudi izhajati »Dom in svete. Izmed teh je morda še najdalj (do 1. 1893) vztrajal pri Zvonu Opeka, ki je v njem priobčeval svoje čuvstvene triolete, v katerih je jemal slovo od posvetnega življenja. »Vsaj v knjigi bodimo edini, vsaj v leposlovni in znanstveni knjigi. Sicer nikoli prosvete Slovencem!« je pisal iz Rima Ciinpermanu in se s tem postavil proti Mahniču, kakor navaja Koblar v Leksikonu. Toda v Rimu se je vedno bolj vživljal v klasično umetnost, ki mu je bila tudi iz šole in vzgoje domača ter se vse bolj vtapljal v filozofijo, >v upanju, da mu bo zvesta zasiomba v poezijii (BL), kar ga je pripeljalo še bolj v formalizem in pripovedniški patos, v retoriko, v njegovo najbolj intimno, najbolj lastno in najbolj uspešno polje udejstvovanja. Tako se je v Rimu rodil nov človek in tudi nov pesnik, ki se ni več ukvarjal z mladostnimi sentimentalnostmi, dozorel je v moža in v človeka, ki si je postavil cilj, iti ves za poslanstvom Rima in biti ves duhovnik. Da ne umreinl Da oznanjujem prečudna dela tvojih roki Da sem daritev revna tvoja, ki si moj sveti dar, moj Bog! (Gospod še mene.) Tako je Opeka ob Medvedu in Hribarju postal glavni predstavnik nove izrazito katoliške književnosti, kot jo je zamislil »Dom in svet« in se je pri nas proti modernistom devetdesetih let vsa naslanjala na klasično poetiko, na formalizem in retoriko, na izklesanost besede in pravilnost ritma, najprvo pa na poudarek ideje. To je značilno za ta idealistično prosvellienski parna-sisem, ki je prav v tej struji vladal se precej časa in dosegel svoj višek v Medvedovi epičtii in filozofski pesmi. In značilno je tudi, da je bila ta poezija motivno razmeroma zelo skromna: saj poleg domotožja, ljubezni do matere in Boga skoraj ni poznala drugega, opevanja vrednega moliva. Toda prav domotoije je v Opekovi pesmi dobilo močan poudarek: sedem let je živel pesnik v Rimu in okolici in to mu je navdihnilo močne heksamelre. najboljše r slovenski književnosti, ki s cikli »Na tuji zemlji«. »O Rotna felixlc predstavljajo najboljše Opekovo literarno delo. Če je pozneje Sardenko podobno čustvoval v Rimu, je vendar v Kampanji doživljal narodno popevko z ljubljanskega polja Opeka pa je skušal v svojih heksametrih zajeti filozofijo večnega mesta, ki je iz poganstva zrasllo v središče krščanskega sveta. Na vsakem koraku sreča podobo iz preteklosti, zamisli se ob Koloseju, ob katakombah, Nn Petrovem grobu in ob Leonu XIII — obenem pa se spominja Vrhuike. svoje mladosli, zimskega večera doma in svoje matere, ki ji piše pisma, v katerih gre preko zemske ljubezni k Večni, k (Rimski verzi str. 18.) Bogu ... V Kampanji občuduje idilo svojega počitniškega doma, Sabiuske gore, Tusculum, Tivoli, Fraskati itd. itd ter vedno trdneje in vernejo raste v rimska tla, v krščanski Rim, ki mu je postal izhod iti cilj, vsebina življenja in najlepši spomin. Vse te pesmi je pozneje (1916) povezal v zbirko z značilnim naslovom »Rimski verzi«, v katerih so izšli tudi »Sionski glasovi«, religiozne pesmi, ki so jih tedanji pesniki-duhovniki hoteli popularizirati v koledarju Mohorjeve družbe in v katerih je našel Opeka svoj najbolj lirični izraz. V tej zbirki je zajeta podoba Opeke pesnika: katoliški filozofski pesnik, močan v besednem izrazu, mojster heksanietra. toda preveč naslonjen samo na zunanji formalizem in golo besedo, pesnik, ki gradi svoje verze na govorniški način. Ne vidi barv ob sebi kot moderni impresionist, ne poglablja se v globel človeških trepetov, vidi le eno jasno misel, ki jo v retoričnem poletu oblikuje in ji da govoriti poslušalcem. Ni to in. timna lirika, je to klasicistična retorična pesem, i> kateri je Opeka dosegel med Slovenci najlepšo rezultate (V katakombah, Na tuji zemlji). Ne iz opoja duše, iz veselja nad življenjem in svetom, nad barvami in iz napada čuvstvenosti, temveč iz hladne marmorne lejiote in globine ideje je pognala ta pesem svoj cvet, ki mu manjka samo vonj in barve. Filozofija je zmagala nad poezijo. In to je bila usoda književnega delovanja vsega tega rodu, tragika ene cele šole, ki je umsko globokost istovetila z veličino umetnosti... Vsekakor pa je Opekova rimska pesem — zlasti ona v heksametrih — danes našemu ukusu bliže, kakor pa je bila v Času nastanka ali pa tudi v času ponatisa v -»Rimskih verzih«. — Omenjam naj še. da je Opeka spesnil tudi besedilo zn Satlnerjev oralnrij »Asumptiola meringue«. Zvoki potegnejo s seboj veselo razburjene ljudi. Spočetka se njihova trupla le malce gibljejo, gibanje pa je vedno hitrejše in hitrejše, dokler nazadnje ne začno blazno naglo divjati. Vsa množica бкасе in pleše po ritmu zamorske godbe. Medtem prihrume na plesišče avtomobili, ki odpeljejo črne lepotice na ples v klub haitiëkih bogatinov. Spremljajo jih črni kavalirji. Tukaj ee potem pustno veselje razvija do jutra. Imenrtniki ee zbirajo k nočnemu plesu v plesnih dvoranah. Vse mrgoli elegantnih plesnih oblek, mask, črnih gospodov v frakih in smokin- Časnikar med bežečimi K!ta'ci : gih. Skoraj vei gostje govore francosko. Težak vonj leže na ves prostor. Med zvoki domače godbe se sučejo vitke črne vile po parketu. Vedno živahnejši je njihov ples. Lepa je ta slika, zlasti, če človek pomisli, da so predniki teh lepih in bogatih kre-olk živeli še v verigah suženjstva. V žilah marsikatere teh kreolk se morda pretaka tudi kri drznih morskih razbojnikov in pustolovcev, ki so v začetku 18. stoletja prijadrali v Karibsko morje po zlato in bogastvo. V tej tropični noči nihče ne misli na spanje. Celo doli v luki, kjer prebivajo najrevnejši Zamorci, še brle male oljnate leščerbe. Tudi ob tej borni svetlobi veselo jedo medene kolače in pijejo ha-iteki rum. Votlo zabobne bobni. Nobeden Zamorec se temu bobnu pač ne more ustavljati. S prižganimi baklami vre množica po mestnih ulicah. Votlo done bobni in plesalci se divje vrte. Kakor ogenj vroča so lica sicer resnih moških, ki pojo, in iz njihovih oči se bolj bliska kakor iz njihovih bakel. — Tako so morda prepevali njihovi davni pradedi, ko jih je boben klical na boj. Vendar na kaj takega danee nihče izmed njih ne misli. Ti bobni dandanes niso za nobeno drugo rabo več, . kakor le da Zamorce kličejo na pustni plee črnih ' pustnih šem in maškar. Boj z nevidnim sovražnikom Časnikar Jack Belden, ki se mudi na kitajeki strani, poroča o kitajsko-japonski vojni tele žalostne novice: Kitajci se bore zoper nevidnega sovražnika. Najprej je japonska težka artiljerija razbila kitajske postojanke, nakar eo prigrmela japonska letala, ki so tik nad kitajskimi četami obsipavala kitajske vojake iz strojnic, ker so toliko lažje delala, ker Kitajci sploh nimajo protiletalskih topov. Nazadnje pa prigomaze še japonski tanki, ter kar ee da streljajo iz svojih topov in strojnic. Kitajci se še nikdar niso tako vojskovali. Molče in mrki ee morajo vsakokrat umakniti ter zasesti nove postojanke. In »bitka« se nato znova začne. Kitajci so se umikali iz Paotinga, jaz pa sem hotel tjakaj, da bi se prepričal, ali so Japonci mesto res že vzeli. Srečeval sem etotine vojakov, ki eo prihajali od severa. Streli so pokali med drevjem in vsakikrat so vojaki zakričali: ■«•Hanhijen«, kar se pravi »izdajalec«. Prišli smo do mosta, ki so V Niči na Irancoski rivieri vsako leto takole obhajajo pust št. 68. Nezaupanje med zaveznikoma Medtem se je polagoma zdanilo. Zakrinkani plemiči, ki so bili napadli Cedricovo družbo, so s svojimi ujetniki krenili proti gradu Torquilstone. »Sedaj pa bo kmalu čas, da nas zapustite,« je omenil templar de Bracyju. »Treba je, da končate še drugi del svoje komedije, da namreč pridete kot rešilni angel reševat deklico.« »Sem si premislil,« je odgovoril de Bracy. »Ne pustim vas samih, dokler ne boste vsi zdravi prišli v grad Torquilstone. Tam se bom gospodični Roveni pokazal in predstavil tak. kakršen sem. Tudi tako si upam dobiti njeno ljubezen.« »Menda vendar niste govorili z Valdemarjem Kitzurse,< se je rogal templar. '»Zdi se mi namreč, da moji poštenosti nič preveč ne verjamete. Vendar vas lahko pomirim. Vaša modrooka lepotica me kaj malo briga. Privedli stno še eno, ta je razvnela moje srce.« >Ali je mogoče?« je zaklical de Bracy. »Judinjo mislite? Pomislite vendar na svojo obljubo in na svojo vesti« »No, dragi prijatelj, to naj vas le nikar ne vznemirja! Sicer pa mislim, da si možak, ki je na Zveliča rjevem grobu pobil nad tristo poganov, fp more kaj več dovoliti kakor pa uboga kmečka deklina, ki svoje male grehe stresa v spovednico.« ga razdejale granate. Po vseh štirih se je bilo treba plaziti po nosilcih, kdor je hotel čez. Nagi in l>olnagi vojaki so bredli čez vodo. Dolg euh pešec me je vprašal, kam eem namenjen. Povedal sem mu, da v Paoting. Skomignil je z rameni ter stisnil ustnice, češ da ravnanja belih ljudi ne razume. Potem mi je pripovedoval, da že tri dni ni dobil grižljaja kruha. Svetoval mi je, naj sicer storim, kar se mi zdi, da pa vlaki ne vozijo več. Cez več ur hoje sem zagledal prazen vlak, kmalu nato pa zapuščeno postajo. Bilo je strašno, nikjer ni bilo nobenega živega človeka. Kakor bi bila v kraju ostala le nema smrt. Na nekem vagonu eo stali novi avtomobili. Na kupu slame sredi umazanije je ležal vojak. Še zmenil se ni zame. Zraven njega sem legel in zdelo se mi je, kakor bi ležal zraven umirajočega. Prišel je drug vojak ter me nagovoril: »Ali mar mislite, da Japonci na vas ne bodo streljali?« Končno je prišel častnik, ki je rekel, da je tudi on časnikar v civilu. Povabil me je v glavni polkovni stan. Kar ustrašil sem ee, tako je bilo v tistem glavnem stanu. Častniki so se opravičevali, ker me ne morejo bolje sprejeti. Dali so mi edino hruško, ki so .jo še imeli. Potem pa smo se menili. Kitajci so bitli hudo žalostni, ker niso vedeli, Antena na smučarski palici. Take poskuse so delali na Francoskem, kjer bodo to napravo uvedli v visokih gorah tudi pri reševanju. zakaj jim je bil zapovedan umik. Povpraševal sem jih o novem japonskem bojevanju, kjer v glavnem nastopajo letala, tanki in topovi. Kitajci eo mi rekli, da japonske pehote še sploh niso videli, le stroje pošiljajo na nje: »Rjavi pritlikavci se pač boje srečati se e sinovi Kitajske!« Kitajeki častniki so se pritoževali, kako imenitno vohunstvo imajo Japonci, ki nekateri tako dobro govore kitajeko, da ga ne ločiš od pravega Kitajca. Kadarkoli prelože glavni stan drugam, ga takoj nato Japonci že obstreljujejo. Okoli nas so že padale granate. Priznam, da sem se zbal. Z menoj vred je vse pobegnilo drugam. Na mostu in poleg mosta mrgoli ljudi. Vojaki na noeilnicah nosijo čez deročo reko ranjence. Moški in ženske ter otroci plezajo po spolzkih nosilcih čez moet Na oni strani srečam vojaka od armade generala Liu Ju Minga, ki mi je vsilil zavoj cigaret. Povabil me je v glavni stan svojega generala: »General Liu vam bo dal denar zo železniški listek.« Mislil je, da zato hodim peš, ker nimam denarja za železnico. Denar je tukaj nepotreben, ker 6i vsega lahko vzameš, kar je. Sredi te človeške gneče pozabim, da sem časnikar. Le človek sem kakor etotine in tisoči drugih okoli mene, ki se bore za svoj obstanek. No vemo, kam nas vodi pot. Polovica jih z ranjenci zaostane in drugi stopijo na njihova mesta. Kam me potiskajo? Provinca Hopej je izgubljena in ljudstvo beži pred naraščajočo poplavo Nipona. Skopost ni varčnost Dve veseli, a poučni, resnični zgodbi v svarilen vzgled Luigi Manfredini iz srednjeitalijanskega mesteca Camigliatio je skromen mož, ki ima rad zabavo, če nič ne stane. Sicer pa je zvečer skromno ostajal doma in poelušal svoj radio. Ker se je možu škoda zdelo denarja, si je nabavil le skromen detektor. Zvečer je potem poslušal po detektorju vse tiste postaje, ki so se na detektor hotele oglasiti. Pa še to, kar je slišal, je bilo vee preveč tiho. On pa je tako rad ležal v postelji in poslušal. Šel je torej tn si napravil anteno, s katero je bolje slišal. Vsak večer ob osmih je tiho odprl svoje okno, vrgel skozi tanko žico, ki ee je obesila no telefonsko žico pod njegovim oknom. In radio je imenitno deloval. Poslušal je, da je bilo veselje. Po skoraj zastonj! Pomislite! Luigi je zvit možakar. Ko je zjutraj vstal, je najprej potegnil žico v sobo, nakar se je napravil in odšel na delo. In tako je bilo vee v najlepšem redu, vsaj Luigi je tako mislil. Toda Luigi ni slutil, da takrat, ko on tako lepo posluša radio, karabinienska stražnica v bližnji ulici nikdar ne more govoriti po telefonu. Od 8 zvečer do 7 zjutraj noben karabinier na tej stražnici ni mogel telefonsko govoriti. Toda karbinierji niso vedeli, kakor tudi Luigi ni vedel, da je njegova antena ležala ravno na telefonski žici karabi-nierskega telefona. Karabinierji so končno le ka-rabinierji, kar je res, je res! Zato eo imeli pravico in pametno so storili, da so veleli evoj telefon popraviti. Toda čez dan je telefon tako imenitno deloval, da ni bilo kaj popravljati. Prihajali so monterji in drugi taki električni učenjaki, pa so vsi ugotavljali, da je telefon nedolžen in da mu nič ni, kar je bilo karabinier,jem še bolj nerodno. Nekega večera, ko je Luigi že lepo poslušal radio in potem že davno zaspal ob njem, pa so prišli monterji z lestvami in drugo ropotijo ter zaceli raziskovati telefonsko žico. In pozno čez polnoč je bilo, ko eo prišli do Luigijevega okna ter pod njim našli tisto anteno na žici. Preden je zjutraj Luigi mogel svojo anteno potegniti v sobo, so že karabinierji njega jvotegnili iz postelje. Sedaj pa ima tale trojni dobiček: Prvič so mu pobrali tisti detektor, ki itak ni bil dosti prida. Hujše je, da bo zaradi svoje prevelike varčnosti moral debelo plačevati kazni, ker je igral umazanega radijskega komarja. Tretjič pa bo, kar je najhujše, še zaprt, ker je poškodoval uradno policijsko telefonsko na- vložko, tale moj portret pa ni prav nič lep!» »Lep res ni, podoben pa ti je na vso moč.« peljavo. In bo sedel, jedel v prižonu mineštro, če mu jo bodo kaj dali, zraven pa se bo dolgočasil, ker radia tamkaj nimajo. Svatje brez svafovščine Tudi tale je iz Italije. Zgodila pa se je v malem trgu Grossetto, tudi tam blizu Rima nekje. Tamkaj sta ee namreč jemala v zakon Armando in Vittorina Panzera. Saj je bil še predpust in je torej glasno ženitovanje docela na mestu. In sta povabila nič manj kakor 20 svatov na svojo poroko. Čim več je svatov, tem bolj imenitna je vsa zadeva v očeh ljudstva. Seveda ima stvar tudi svojo senčno stran. Zenitnina z 20 svati pa precej etane. To sta si natančno izračunala on in ona. Zal jim jo bilo denarja, vina, kur in jancev. Pa sta takole naredila : Ko je svatovski sprevod prišel iz cerkve, sta lačnim svatom naenkrat povedala, da se je zgodila neljuba mota. Hotela sta se odpeljati na ženito-vanjeko potovanje. Sedaj pa vidita, da tisti vlak ne vozi in da morata tedaj nemudoma na vlak, če nočeta zamuditi. In eta brž sedla v najeti avto ter se odpeljala na »vlak«. Gostje, ki so se jim po imenitni gostiji že sline cedile, pa so oetali praznih želodcev. Razume se, da so bili hudi. Povabljene nevestine prijateljice pa nieo dale miru, kakor je že ženska navada. Moški bi bili kar na svoj račun šli v kako gostilno in se tam na jezo napili. Toda ženska ne more kar tako preneeti razočaranja. V splošni ihti se je nazadnje ena izmed prijateljic spomnila, da bi bilo le modro, ko bi povprašala tistega šoferja, ki je novoporočenca vozil na »vlak«, kako je bilo. Brž eo ga imele in začele spraševati. In je povedal, da ženina in neveste ni peljal na »vlak«, marveč v bližnje mestece, kjer eta si najela začasno stanovanje. Halo! Vsa družba je torej naročila vozila in se proti polnoči odpeljala v tisto mestece. Lahko si mislite, kako sta bila Armando in Vittorina o polnoči vesela, ko sta pod svojim oknom zaslišala rjovenje in piskanje svojih 20 svatov. Nič ni pomagalo! Vstati sla morala, odpreti jim in jih do ranega jutra gostiti z vsem, kar je premogla kuhinja in klet. V tuji hiši sta morala to dvakrat dražje plačevati, kakor bi bila plačevala doma. Pa še škandal je bil. Kaj pravi kino V Unionu V filmu »Potepuhi«, ki ga kažejo te dni v Unionu, nastopa kot posebnost Erika Druzovičeva, ki je časih nastopala v mariborskem gledališču. Dobro se je vživela v filmsko igranje, dasi je treba za takšno igranje posebne uglajenosti. »Potepuhi« so zbirka dunajskih dovtipov. ki so pa tako pristni, da se jim moraš smejati. Za pustni čae so »Potepuhi« primerna igra. V Malici Tu je nadaljevanje »Eftnapurskege tigra«: »Indijski nagrobni spomenik«, г lepimi, pristnimi posnetki iz Indije. V filmu je cela vrsta pustolovščin, ki jih zlasti dobro igrajo moški igralci, a tudi ženske se skušajo vživeti v razne zverižene stran-potice filmskega podajanja teh »spomenikov«. Moč igre je še bolj podčrtana kot v prvem delu in sijaja je toliko, da gledalec težko sledi temeljno zasnovo. Celje c Narodna zavednost ali kaj...? Pred kratkim je bila na okrajnem sodišču v Celju razprava zaradi prestopka zoper čast. V razpravo samo ee ne bomo spuščali, omeniti pa moramo primer, ki ni umesten, da se dogaja na našib sodiščih. Pooblaščenec nekega celjskega advokata je na tej razpravi vpil nad nasprotno stranko z nemškimi izrazi. Temu gosi>odu, ki se tako ponosno trka na svoja zuslužena prsa za narodno stvar ter je tudi član Sokola, je nemščina tako pri ercu, dn se jo rad poslužuje pred jugoslovanskim sodiščem in to v 20. letu obstoja narodne države. KINO UNION Danes zadnjikrat film TRtiOVINA Z BELIM BLAGOM Jutri: film iz svetovne vojne »PARADA SMRTI« c Krožna cesta okoli hriba sv. .Tožela. Jeseni je občina pričela graditi krožno cesto okoli hriba ev. Jožefu, da zaj>o.«li celjske brezposelne delavce. Na vzhodnem in južnem pobočju hriba je cesta že skoro dovršena. Sedaj kopljejo in navažajo na za-pndnem delu hriba pred cerkvijo. Za Celjane I» dala nova cestn novo možnost za najlepši kratek sprehod v zdravo naravo z lepim razgledom. c K članku v nedeljski številki o zajtrkoval-niei za šolarje je prišla pod glavnim naslovom pomota, da je zajtrkovalnica delo Vincencijeve konference. Žajtrkovalnico je namreč ustanovila in podprla celjska mestna občina in ne Vincencijeva konferenca. e V celjski bolnišnici sta zaspali v Gospodu 60 letna žena rudarskega paznika v pokoju Cilen-šek Marija iz Laškega in 2 leti stara hčerka Zlahta Marta iz Celja, Cankarjeva 5. Naj v miru počivata! c Nesreča pri smučanju. V nedeljo se je v Breznem pri Hrastniku ponesrečil 12 letni sin trgovca Kozole Drago. Pri smučanju je tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo. KINO CELJE METROPOL Danes ob 16.15 in 20.30 LOV NA LJUDI Kolosalni volčjak Rin-Tin-Tin ml. se vam predstavi v tem zanimivem filmu. Jackie Cooper Itin-Tin-Tin ml. e V Novi cerkvi pri Celju se je poneerečil v gozdu 90 letni posestnikov sin Blazinšek Martin. Pri podiranju drevja je padlo nanj veliko drevo in mu prizadejalo hude notranje poškodba c Dveletni otrok v plamenih. V Nezbišah pri Pristavi se je pripetila strašna nesreča. Šele dve leti stara hčerka Otorepec Frančiška sc je grela pri štedilniku. Oblekca se je vnela in otrok je bil kakor živa plamenica. Domači, ki so bili zbegani, eo brž strgali z otroka oblekco, vendar pa je otrok že dobil hude opekline po vsem telesu, posebno pa na trebuhu. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico. c In jedilni in semenski krompir dobite pri Kmetijski družbi, Celje. Krani Ustanovni občni zbor podruž. društva »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije«, za sodni okraj Kranj, bo v četrtek, 3. marca ob 8 zvečer v dvorani hotela »Jelen«. Prijave spre jema samo pisarna Tiskovnega društva. Zasebni in trgovski nameščenci vljudno vabljeni! Hotel .Stara pošta', Krani priredi na pustni torek zabavno domačo veselico brez vstopnine ter vliudno vabi na pepelnično sredo na slanika, kateri se dostavlja tudi na dom. Na tradicionalno slanikovo iKijedino na pepelnično sredo vabi hotel »Jelen«, Kranj. Se priporoča R. Wund Popravi! V nedeljskem »Slovencu« smo poročali o seji občinskega odbora med drugim tudi to, da je odbor sklenil najetje 3 milijonskega posojila, v resnici pa je odobril najetje 5 milijonskega posojila. Velik koncert, posvečen spominu 100 letnice rojetva Antona Foersterja, bo priredil kranjski pevski zbor Prosvetnega društva v soboto, due 5. marca ob 8 zvečer in v nedeljo. 6. marca ob 4 popoldne v Ljudskem dormi v Kranju. Zbor bo izvaja! Foersferjeve skladbe. ¥ Jtiia Založena resta. Jeseni smo poročali, da eo zgradili novo cesto, ki veže pri sodniji občinsko cesto z banovinsko. Ker pa pelje mimo lesnega skladiSča, jo je doletela usoda, da so jo skoraj do polovice založili z lesom in ne more več služiti svojemu namenu, ampak le koristim tistega jKKlietja. Prosimo občinsko upravo, da to zadevo uredi. Banovinskn costa ob tem skladišču pa že dolgo kliče po ureditvi. Skrlatinka se je zopet pojavila. Zbolela je gdč. Silva Lesjakova, izborna cerkvena pevka in dobra igralka. Več oseb je pa zbolelo za pljučnico. Vsem želimo skorajšnjega zdravja. Jugoslovanska knjigarna v l)ub|]anl Godbam naših prosvetnih društev, ki bodo igrale pri velikonočnih procesi jah, priporočamo velikonočne pesmi, katere je za trobila priredil Anton Tramte. Zbirka obsega šest velikonočnih napevov, tn sicer: Vavkuovo -, Dn n presvetli«, tri Rifiarjere (»Zveličar nnš je vstal iz groba», »Današnji žarki« in »Jezus naš je vstal od emrti«); Cvekovo »Skalovje grobu« in K. Adamičevo »Zdaj veliko je veselje« Ker so vse druge posvetne koračnice pri procesijah od našega ško-fijstva prepovedane, znto opozarjamo nase godbe na navedene skladbe, da si jih pravočasno nabavijo in naučijo Cena zbirki je 60 din. Dalje priporočamo našim godbum veličastno in efektno Premrlovo koračnico, ki bo prav tako Izborno služila pri velikonočnih procesijah. Cena je "6 dinarjev. Obe. zbirki sc dobijo v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. Smuéarsfii mladinski dati v Planici SK Ilirija je priredila v soboto in nedeljo pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Murka Natlačena zelo uspele mladinsko smučarske tekme, ki so prineslo te-Ie rezultate: A. Mladina: 1923—1924 — proga: 3.7 krni I. Polda Janez, Smk Dovje-Mojstrana, 26:H; 2. Žnidar Anton, Smk Bohinj. 26:58; 3. Mertelcj Boris, Smk Dovje-Mojstranu, 28.02. B. Mladina 1925 in mlajši — proga 5.7 km: I. Brun Bcrti, SK Bratstvo, 28:47 ; 2. Makovec Jože, SK flirija, 29:4.1; 3. Zima Srečko, Smk Dovje-Mojstrana C. Naraščaj: 1921-1922 - proga 5.8 km: t. Oz val d Lojze, SK Ilirija. 34:34; 2. Kajžar Franc, SK Ilirija, 36:51; 3. Stnna Roman, Smk Bratstvo, 37:39. D. Juniorji:1919—1920 — Proga 9 km: 1. Rožič Andrej, SK Ilirija, 2. Rožič Janez, SK Ilirija, 49:23; 3. Kopavnik Loj-лс, SK Ilirija, 49:40. E. Senior ji — proga: 18 km: 1. Klančnik Gregor. Smk Dovje-Mojstrana, 1:29:49; 2. Petrič. Anton, SK Tlirija. 1:30:36; 3 Razinger Tone, SK Bratstvo, 1:32:21. F. Kombinacija: junior,ji (tek 9 km, skoki 40 metrov): t. Rožič Janez. SK Ilirija. 24.3. 24.3. 25. m.b točke; 2. Zaje Anton, Smk Ljubljana, 29. 32. 32, 360.5; 3. Pristavec Janko. Smk Bohinj. 22.5, 22, 23.5, 545.3 točke. G. Juniorji: skoki solo — skoki 40 m: 1. Šušteriič Slavko, SK Ilirija, 29.5, 32.5, "3, 203.9 ; 2. Bukovnik I.eo, SK Bratstvo, 29.5, "'0.5, 29.5, 202.5; \ Meži.k Janko, SK Ilirija, 26 5, 2«. 31.5, 190.8 točke. H. Seniorji: skoki na 65 in skakalnici, solo: t. P ri bo v.še k Franc. SK Ilirija, "3.56.5, 57, 213.5; 2. Zupun Ivan, SK Bratstvo, 47.49.5. 49. 176.7: 5. Florjančič Peter, Smk Ljubljana. 45, 45, 46, 182.5 točke. I. Mladinske tekme v skokih nn 25 m skakalnici: 1. Mladina letnik 1923 in mlajši: 1. Ruzinger Lojze, SK Bratstvo, 15, 17, 17, 197.6; 2. Polda janež. Smk Dovje-Moistrnhn. t5.5, 13 5 15 5, 19".4; 3. Rudivojevič B, Kranjska gorn, 16. 16, 15. 192.22 točke. 2. Naraščaj letnik 1921-1922: 1. Osvald Ivoize, SK Ilirija, 15, 15.3, 15.5, 193.7; 2. H rova t Janez, SK Ilirija, 14, 15. 15.5, 183.5; 3. Zormun Jože, Smk Dovje-Mojstrana, 14.5. 14. 14.5, 180.6 točke. Motoskijiiring v Bohinju Ob idealnem vremenu se je vršil v nedeljo, dne 27. febr. prvič v Bohinju motcskijôring. ki ga je priredilo Tujsko prometno društvo v Bohinju, na čelu « podjetno gospo Jerajevo. lastnico hotela Bellevue. Startali so samo Hermežani. ki so prišli v častnem Mevilii zaradi veiikepa snega v Bohinju. Bohinxi so organizirali prireditev brezhibno. Pro- Spt ti pričakovanju so številno zasedli bregove ob Bohinjskem jezeru. Vozači so takoj v početku dosegali rekordno brzino; domačinov smučarjev se je zbralo izredno lepo število, da pridejo na vrsto. Slo }e za novost v tem kraju. Proga ie merila 4 km; ?al so smučarji — domačini zaradi prekratkega treninga bili postavljeni pred pretežke naloge spričo brzine motociklistov. in so med vožnjo zlasti na ovinku pri brzini tudi preko 100 km odpovedali. Doseženi so bili sledeči rezultati: 1. športni motorji do 250cm» Dušan Breznik 2.34; 2 turni motorji do 500 an3 Zaje Jože 2.34; 3. motorji s prikolico Zelen Frnnc 3.39. Toča,i smučarskih voditeljev Belgrad. 28. febr. AA. Z odlokom ministra 73 telesno vzgojo dr. Vjekoslava Miletifa se sprejmejo v tečaj za izurjenie smučarskih voditeljev, ki bo na Triglavu od 7. do 27. inarcn tile kandidati: Mirko Dovžan. Žaro Ves n o va r. Slavko Pndbtikov-šek, Ri'ko Ankele, Zigfrid Stranski. Alojz Žvan, Slavko Urban, Vladimir Antonov. Emil Znider, Marjan MaslerI, Rudolf Stopar. Franc Herleta. Guefl Jakopič, Vili Legat, Gruio Samardžič. Stanko Zadnikar. Ciuetav Pinto. Velimir Senesi. Bojan Šalamun. Davorin Zvan. Dragotin Glišič. Štefan Krstič. Stevan Nušič. Za učitelja ie angažiran avstrijski zvezni vaditelj Gustav Mayer. Po športnem s vetu 123.881 km na uro je prevozil zmagovalec letošnjega kilonieter-lance Albert Seheuing. Pri tej vožnji se je poslužil skakalnih smuči. Deset novih finskih svetovnih rekordov v lahki atletiki. Finska Inhkoatletska zveza bo na mednarodnem lahkoatletskem kongresu, ki lio v času od 25. febr do 1. marca v Parizu, predlagala v odobritev nič manj kol 10 novih svetovnih rekordov v odobritev. Ti rekordi se bodo najprej proučili, če odgovarjajo predpisom, potem pa predložili v odobritev. TI finïki svetovni rekordi so: kopje 77.253 m, Malti Jarvinen. 30410 in: 8:14.8, G. flockert; 2 augl. milji: 8:57.1 G. Hdckert: G augl. milj: 2i):0«.4 I. Salinlnon; 11) km: 30:05.6 I. Salmlnen; 7 augl. milj: 34:16.8 Isohollo; 8 angl. milj: 40:00.2 Isohollo; 9 angl. milj: 16:13.0 Isohollo; 15 km: 40:45.4 Ieoholl; 15 angleških milj: 1:10:18.6 E. Tam i la. Uallaiigrud dvakrat premagan. Pri mednarodnih hitrostnih drsalnih lekiuah v Oslo je bil sve-lovni prvali Ballangrud dvakrat premagan od Mathiesena. in sicer na 1500 in 30W ni. Na 5IXH1 metrov dolgi progi pa je zmagal Ballangrud v času 8:38.1. Malhlesen je kot zmagovalec dosegel na 1500 m ras 2:22.5, na 30f»i ni pa 5:02.1. Ballangrud je bil pri obeh slednjih tekih šele četrti, toda na 3>stuločogn kluba. Iimilsi glede let'oga dne vsaj 7.11 osep obisk. Kor nn ljiibllansko občinstvo rnilo «Iell snmo nasvete, ie hiln tudi včernlšnjn leknin defi oit nn za skoraj 14*10 'lin. Mogoče bi pn li anonimni ptset lahko v:«lrSev»H tak" »vnnega fronrln i- takih tn «ličnih, žal pogostnih deficitov. Tïolovnj oilhor SK LJubljani poziva znrndi toga vse le anonimne plsee In svetovalce, da skušajo to ustvariti, saj vendar ni po njihovem mnenju nikaka umetno.!. Funkcionarji klubn se zavedajo povsem dobro, knj je njihova dolžnost; no zavoda pa se tega tako zvano nogometno športno občinstvo, zato ostaja igrišče ob prireditvah skoraj prazno. I)elov-n! odbor SK Ljubljane odklanja vso nnsvote onih, ki najmanj trtviij«ju za klub vso dotlej, dokler s« le ti ne zavedo svojo dolžnosti, ko jo imajo napram edinemu slovenskemu klubu v ligi. Razpis prrmttrn dravske banovine v bnktn. Športni klub Trbovlje priredi prvenstveno tokmo-vanjo v boksu za dravsko banovino pod sledečimi pogoji: I. Tekmovanje se vrši 7. odobrenjem in pod nadzorstvom JNZ Zagreb. 2. Tekmovanje se vrIH v vseh kategorijah, t. j. od mušj do težke kategorije. S. Pra vico nnstopn imajo vsi verificirani boksa č. i amaterji klubov dravske banovine. 1. Tekmovanje se vrši v nedeljo. dne fi. marca 1SS« ob lil dopoldne v dvorani so kolskiign duma v Trbovljah. S. Tehtanje so vrši od !> do pol ln dopoldne v garderobi sokolskegn domn v Trbovljah. Pn jakljiičkn tehtanja oh določeni uri so no prepusti k tnkmnvanju nobedon boki-nč. fi. Starin rinn zn boksačn znnšn 10 din in se vplača pri tehtanju. 7 Prvopluslrani v kategorijah prejmejo diplome. S. tînk zn prijave je zaključno S. marra 1A3S. Prijavo ie poslali nn SK Trbovlje. Trbovlje I. Tozneje ilnšlo prijave se nikakor ne bodo upoštevale. V priiavi jo treba novost.i kategorijo boksačn, r kateri nnstopn. v Priinorn. dn se pri tehtanju izkaže n čistin Itost nnvoil be. «o smatra, dn je hoksnč Izgubit borbo. 9. Boksač-i pnf.nje.le nn svojo, ozlr. kluhovo stroške. Vesti gportnib zvez, klubov in društev Pndiuinica SPI) v Radovljici ima svoj redili ohč-ni zbor dno S. marca oh pol lft v snloun gcv-tllne Kun stolj v Radovljici. Clnnl se vabijo k čim Številnejši udeležbi SK Ilirija, smiiika srkrija. T),me« ob 19.M Je v kavarni Kvropa važna seja sokel.l«kega odbora. ТеЛпićni odbor ZSZ obvešča, fin ho soin jutri, v torek 1. ninren ob ft zvečer — Odbor. Kolesarska гге;а kralj. Jugoslavije (nlvlbeno). Vsom kolesarskim pmlzvnzam in klubom sporočamo iIh je XVII!. letni občni zbor K7.K.1 Iz tehničnih rnzlo-gov odgodon ter se bo vršil dne S. apriln 1968 z io objavljenim dnevnim redom. Uradna vremensha poročita Tujskopromelnih ггег Slovenije J ZSZ in SPD od 28. februarja l»3R: /latetr Planira, srn m: —«, lasno, mirno, lnn om snega, pršič, skakalnice uporabno. Planira-Slalne (dom tlirija, mon ml; —7, Jnsno, mirno, 110 cm snegn. prisojno srcn, osojno pršič, drsališče !!!>nrnhnO /torje Mojstrana, ISO m: —7, jasno. 3(1 eni osrenj. snegn. Do m nn Kamni, H?n m —10. 21Д cm snegn. osojno pršiS, !H> roliovih spihnn. /Iled. i01 m: —S. ja«no. mirno, an cm snega, aren, drs* llščo na Jezeru llpornbno. Pokljuka - Qr>r,rthutrl 1олл *m. « s*..-- 0.*. гтп nrSIča na UR |>odlage, sknkalnicn uporabna. Polirvn, f>0 m: —2, jasno, mirno, JR cm osrenj. snegn. Programi Radio L)abl{onai Torek, I. marca: 11 Šolska ura: Kar bo, pa bo! — Veseloigra v 4. dej.: Dogodivščine Kolobarnika ua pustni torek.. Spi«ai Drago Košmerlj, izvajajo brez-poselnt učit. abiturienti; vodi g. S. Mehora. — 12 Zakaj veseli hi ne peli (znani in priljubljeni napevi nn ploi&ah)— 12.35 Poročila — 1.1 Napovedi — 13.20 Šramel kvartet — 14 Napovedi — 18 Magistrov trio — 18.tn Narodnostna vzgoja (g. dr. Stanko (logalal — 19 Napovedi. poročila — 10.30 Nac. ura — 19.50 Zabavni zvočni tednik - 20 Direndaj na pustni t o rok — Pisan večer ob besedilu Jakoba Žvana in sodelovanju članov radijske igralske družine, terceta sester Stritarjevih in pevskega jazz-kvarteta — 22 Napovedi, poročila -22.15 Koncert radijskega orkestra in ellrafikoga trin •Vesna . Orugl programi i Torek, 1. marca: Belgrad: 20 Nar. pesmi, ЗО.ЗО Komorni konc., 21.30 Ploščo, 22.20 Veliki orkester — Zagreb; 20 Opereta - Dunaj: 19.25 Plesni večer — Budimpešta: 18.30 Vojaška godba in ciganski orkester, 22.30 Pronosi 7. maškerad in hotelov, n.lfl Jazz, 0.25 Ciganski orkester — Rim-Bari: 17.15 Sopran, 21 Simfonični koncert — Praga: 19.15 Pustna zabavn — 1'ar-iara: 20.05 Ork. konc., 21 Plesna gl. — Sofija: 18.10 Vojaška godba, 90.15 Komorni kvartet, 21 Sopran, 22 Plesna glasba — Berlin: 20 Orkester in zbor — Ko-uigsberg: 10.10 Zabavni program — Hamburg: 20.10 Plo.sna glasba — Vratislava: 20 Pestra glasba — V\P-"ko: 20 Mestna godba in solisti — Kol n: 20 Zabavni koncert — Frank/url : 20 Pustni koncert — Stuttgart: 19.15 Plesni večer — Beromunutcr: 20.15 Filh. koncert — Stranbouig: 21.30 Komična opera. Sah šahovski klub -»šentpeter« v Ljubljani je iligral v nedeljo svojo II letošnjo prvenstveno tekmo in to s šahovskim klubom »Močilnik« z Vrh nike. Po lepem uspehu nad šahovskim klubom »Železničar« so šentpetrčani napeto pričakovali izida tekme s prijaznimi Vrhničani Ker pa za A rhriiko nekaj dobrih igralcev ni moglo nastopiti, je -»Šentpeter« beležil visoko zmago v razmer ju 7 in pol : pol. Za >šentpeter< so zmagali: Klakočer proti Petavsu. Berčič proti Trčku, Jerančič proti Kržiču, Limbeck proti Jcrini, Ka-nus proti (Xgrinti, Gerjol proti Kavčiču in Hren l.ado proti Gosiiši; edini polovični uspeh pa je zabeležil Vrhničan Gradišnik proti Koračinu. Gostje so se pokazali kot zelo fair-igra!ci in navdušeni šali isti, kar jim bo, čim dobijo večjo rutino, brezdvomno prineslo končni uspeh. — 'šentpeter« se je pa zopet afirmiral ter pridobil iranico za nadaljevanje prvenstvene borbe do :ončnega uspeha. tubo ■ ae bo -- •ne" л \3 sp« e: гХг t MALI OGLASI V malih oglasih lelja vsaka besede Din t'—; ženltovanjski oglasi Din 2—, Najmanjši znesek za mali oglas Din 10'—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročflu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petllna vrstica po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložili znamko. Službodobe Sposobni posredovalci z dobrimi zvezami z žagami trdega ln mehkega lesa. naj pošljejo svoje naslove z referencami na Publlcitas Zagreb pod »št. 48.959«. ' (b) Razpis službe orga nista, in cer-kventka. Prilika tudi za občinsko tajništvo. Nastop 1. maja. SSupni urad Sv. Helene, p. Dol pri Ljubljani. (b) Zahvala. O prilik: tragične smrti našega nepozabnega sina, brata in svaka Staneta Dolničarja nam je bilo izkazano toliko srčnega sočutja in utehe, da nam ni mogoče vsakemu posebej izraziti našo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo vodstvu TPD za takojšnje posredovanje sporočila, podjetju Tônnies in delavstvu za krasne vence, vsem, ki so razbitine tiho zasnovane sreče prekrili z venci in cvetjem, prečastiti duhovščini za naklonjenost in spremstvo, g. predsedniku Mrandnerju za ganljivo slovo, pevcem in godbi, prebivalcem Maribora za tako veličastno spremstvo — vsem bodi tem potom izrečena naša najgloblja hvaležnost. S t. Vid nad Ljubljano, dne 28. februarja 1938. Žalujoči Delničarjevi. ZAHVALA Za izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ob izgubi naše nepozabne hčerke, oziroma matere, svakinje in tete, gospe JOŽEFE BAUMAN p o s es t n i e e vsem najprisrčnejša zahvala. Posebno se zahvaljujemo preč. župniku in duh. svetniku g. Kdvaldu Vračku za vodstvo pogreba in kaplanu g. Ravšlu za poslovilne besede ob grobu. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. S. Kapralovu za požrtvovalno zdravljenje, isto tako č. sestri Solastiki za skrbno nego blagopokojnice, ter pevskemu zboru za ganljive žalostinke, in gasilski četi za častno spremstvo. — Prav prisrčna hvala vsem darovalcem vencev in cvetja, in sploh vsem onim, ki so blagopokojnico spremili na njeni zadnji poti. Št. II j v Slov. goricah, 28. februarja 1938 RODBINE — TBOBAS — ROSKER — BAUMAN Gospodinja srednje starosti, pridna, poštena, se sprejme na vlnogradno posest pri Novem mestu. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2730. (b) 1ШШЗИ1 Kolodvorska restavracija na Jesenicah — sprejme vajenca poštenih staršev — za takoj. (v) Strojepisni pouk večerni tečaji od pol 7 do 8 in pol 9 zvečer. — Vpisovanje in prlčetek pouka 3. marca. Christo-fov zavod, Domobranska št. 15 (u) iF^ffiffljBFjfflffiBMBl ЕШшЗ Posestvo 5 km od Ptuja prodam. - Pojasnila pri lastniku, Pacinje 21. p. Moškanjci (p) Stavbne parcelacijo, vse Informacije, delitve parcel pri prodaji, situaclj-ske gospodarsko načrte, regulacije, sporne mej, itd.. Itd. Filip Babnik civilni geometer in sodni Izvedcnec - vogal Miklošičeve in Tavčarjeve 10. Telefon 49-59, Ljubljana Kunaver Ludvik gradbeno • strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 29 oktobra št 6. telefon 87-33, tma naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev gozdov, trgovskih In stanovanjskih hiš tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p) Kupimo Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenab "KRNE, juvetir. LJubljana Wolfova ulica ŠL3 »Ilustrirani Slovenec« 7 letnikov, vezani, poce ni naprodaj. — Naslov v upravi »Slovcnca« št. 423 Sadje vedno v zalogi po najnižji ceni pri Baloh, Kolodvorska 18 dvorišče. 1 Fino vino 1935 slovenjebistrtško. zrelo -naprodaj. Naslov v upr. »Slovenca« pod «t. 2997 čebulček Rani krompir Semenski oves Grah Avtomobil in Sarceles, ki sta naj-plodniji vrsti Cvetni gomolji originalni Mesečna jagoda, ki rodi že prvo leto. SEVER & K0MP. Ljubljana Zahtevajte cenik! Mizarji pozor! Suhe orehove deske, naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« Maribor pod St. 429. (1) Najboljši trboveljski premog brez prahu koks, suha drve I. Pogačnik MurUsva» Telefon ao-at NAJDITELJ ROČNE TORBICE iz rjavega usnja, na Aleksandrovi cesti, v Mariboru, v soboto, 26. febr., od 10—11, se vljudno prosi, da pošlje torbico z osebnimi dokumenti na naslov vozne izkaznice. Denar naj obdrži za stroške. Erfurtska semena dobite v trgovini Plntar, Ljubljana. Gosposvetska cesta 14 (Novi Svet). — Telefon 23-67. (1) Denar Družabnika ali flnancerja s 100—200-tisoč din kapitala, Iščem za obstoječe, visoko rentabilno podjetjo. Zadostuje tudi isama ali delna garancija. Ponudbe upr. »Slovenca« pod »Solidno« št. 3003 (d) Hranilne knjižice vrednostne papirje, 3°/« obveznice za likvidacijo kmečkih dolgov stalno kupuje AL. PLANINSEK LJUBLJANA Beethovnova ulica 14, telefon 35-10. IHI Priporočam svojo veliko zalogo : spalnic, jedilnic, kombiniranih sob in vse stanovanjske opreme kakor kaučo, otomane, otroške postelje, zložljive postelje, preproge, kokose, zavese itd. Tovarna pohištva in tapetništvo E. Zelenka, Maribor Ulica 10. oktobra št. 6. Vnajem Lokal na dvorišču v šelenbur-govl ulici št. 4 se takoj odda. Pojasnila v avtomatičnem bufeju »RIO«. ГТ IŠČEJO: Trisobno stanovanje s kopalnico, poselsko so bo, za tričlansko starejšo družino, Išče točen plačnik, Ponudbe v upravo »Slovenca« pod »April ali maj«, št. 3000 (č) ODDAJO: Enosobno stanovanje pritlično, oddam za maj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3001 (č) Novi na zraku prevetreni puder Presenetljiva Iznajdba pariikega kemika za kozmetiko Puder desetkrat finejši in lažji, kakor Ц bilo doslej sploh mogoče misliti. Samo puder, ki je lahak kakor pero, je odbran za uporabo. To je presenetljiv nov način proizvajanja, ki ga je iznašel neki pariSki kemik in ki ga sedaj izvaja Tokalon. Zaradi tega ee puder Tokalon tako gladke in enakomerno oprime lica, pokrivajoč kožo t tankim, nevidnim ovojem lepote. Rezultat tega je popolna naravna lepota, tako različna od staromodnih težkih pudrov, ki to dajali samo videz olepšanja. Poleg tega vsebuje puder Tokalon tudi smetanovo peno, zaradi katere se obdrži na licu osem ur. Tudi v najtoplejši restavraciji se ni treba pudra ti, če uporabljate puder Tokalon Ob koncu dolgih plesnih večerov bo ostala Vaša polt še vedno sveža in brez vsakega bleska. širite katoliško časopisje! Danes je na veke zatisnil oči, gospod ALOJZIJ ARMELINI finančni inšpektor v pokoja Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 1. marca 1938, ob 10 v Poljanah. Poljane, 27. febr. 1938 TEREZIJA ARMELINI, le*». in ostalo sorodstvo Dve priprosti gospodični sprejmem na dobro domačo hrano. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2992. (r) Gostilna za Pegleznom Kapiteljska ulica št. 3 — toči pristna štajerska ln dolenjska in dalmatinska vina. Domača kuhinja ln sprejema abonente. - Se priporoča Iderčanka P e r 1 I č. ZAHVALA ki našo nepozabno hčerko MIMO spremili na zadnji poti. Izrekam tem potom Iskreno zahvalo. Zlasti se zahvaljujem preč. g. kaplanu Leopoldu Puharju za podelitev zadnje popotnice in poslovilne besede ob odprtem grobu. Posebno se zahvaljujem šol. upravitelju g. Fr. železnlku in ostalemu učiteljstvu za vodstvo pogreba, kakor tudi vsej šolski mladini za darovano cvetje In v srce segajoče petje. Zahvaljujem se tudi vsem ostalim ki so nas tolažili |n nam izrazili sožalje ob bridki Izgubi naše nepozabne hčerke Rodbina MOHAR Maurice LeblaDc: 49 Izredne pustolovščine Arsena Lnpina. Otok tridesetih krst Tedaj se je nenadoma obrnil, poklical svoja ;>omagača in odšel po poti. po kateri je prišel, spremljan od neslanih šal starega druida. »Pojdimo! Kako korakamo! In Božji kamen. Vaj naj naredim z njim? Ne. kako beži! Saj ne fiori voda! Pojdi, pojdi, tak prerok...« Žrtveniška dvorana v podzemlju. Vorski se še ni nikoli bal in morda, ko je bežal, ni čutil pravega strahu. Nič več ni vedel, kaj dela. V zmedeni glavi je imel vrtinec protislovnih misli, ki si niso bile v zvezi. Ker je verjel čarovnijam in čudežem, se mu je zdelo, da se je izvoljenec usode, Vorski, znašel prevaran in nadomeščen od novega izvoljenca usode. Dve čudežni moči sta si stali nasproti, ena je izvirala od Vorskega, druga od starega druida in ta se je navzela prve. Oživljenje Veronike, osebnost starega druida, razgovori, šale, plesi, noranljivost tega glumača, vse to se mu je zdelo čarobno in pravljično in je ustvarilo v teh podzemeljskih votlinah iz barbarskih časov posebno ozračje, ki ga je pokvarilo in dušilo. Hitel je, da bi zopet prišel na površje zemlje. Motel je zopet prosto zadihati in gledati. Predvsem ie želel videti obsekano drevo, na katero je pribil Veroniko in ua katerem je izdihovala. Ona je mrtva,c je škrtal, ko se je plazil skozi ozki prehod, ki je bil v zvezi s tretjo in največjo kripto. »Gotovo je mrtva. Vem, kaj je smrt. Večkrat sem jo že držal med rokami in se ne varam. Torej kako bi jo mogel ta zli duh obuditi?« Naglo se je ustavil pred štorom, kjer je bil pobral žezlo. :vRazen če ...« je rekel. Konrad, ki je šel za njim, je vzkliknil: »Pohitite, namesto da govoričite.« Vorski je pustil, da ga je vlekel, a med potom je še vedno nadaljeval: »Ali hočeš, da Ii povem svoje mnenje, Konrad? Ženska, ki so nam jo pokazali in je spala, ni bila ona. Toda ali je sploh živela? Ah! Ta stari čarovnik je vsega zmožen. Najbrž je napravil le sliko... voščeno lulko, ki ji je dal podobnost.« »Vi ste neumni. Hodite vendar.« »Nisem neumen. Ta ženska ni bila živa. Tista, ki je umrla na križu, je pač mrtva. Našel io boš tam, za to ti jamčim. Čudeži, da, ali tak ne!« Ker niso imeli svetilke, so se vsi trije zadevali ob zid in ob ostro kamenje. Koraki so odmevali od oboka do oboka. Konrad je še vedno godrnjal: »Saj sem vam takoj povedal. Glavo bi mu morali razbiti.« Oton, zasopljen od teka, je molčal. Med tipanjem so prišli do veže, ki je bila pred vhodno kripto. Presenečeni so bili, ko so ugotovili, da je prva dvorana temna, četudi bi moral prehod, ki so ga napravili v gornjem delu pod koreninami starega hrasla. prepuščati svetlobo... »Čudno,« je dejal Konrad. »Ba!< je odvrnil Oton. »Samo stopnice moramo poiskati, ki so ob zidu. Aha, že imam. Tu je prva in nato nasledn ja ...« Prestopil je stopnice, n takoj se je ustavil. »Ne moremo več naprej... zdi se mi, da se je napravil usad.« »Nemogoče!« je odgovoril Vorski. »Sicer pa, počakaj... pozabil sem ... imam kresilo ...« Prižgal je s kresilom in vsi trije so srdito zakričali: ves gornji del stopnic in polovica dvorane je bilo zasute s kamenjem in peskom, na sredi vsega tega pa je bilo deblo usušenega hrasta. Nobenega Izhoda ni bilo. Vorskega se je polastila trenutna onemoglost in zrušil se je na stopnice. >Izgubljeni smo... Vse to je snoval ta prekleti starec ... kar dokazuje, da ni sam.« Tožil je, nespametno govoril in ni imel moči, da bi nadaljeval to borbo. Konrad se je jezil: »Na koncu vas ne poznam več, Vorski.« »Nič ne moremo opraviti proti temu človeku.« »Nič opraviti? Najprej, kar vam že dvajsetič ponavljam, zdrobimo mu glavo. Ah! če sc ne bi bil zadrževal...« »Niti dotakniti bi se ga ne mogel. Ali so se ga krogle prijele?« »Naše krogle ... krogle ...« je mrmral Konrad. »Vse to je presneto sumljivo. Dajte mi kresilo. Imam drug revolver, ki sem ga nabil sam včeraj. Bomo že videli.« Preiskal je orožje, a je kmalu uvidel, da je bilo sedem nabojev, ki so bili v cevi, zamenjanih e sedem naboji brez krogel, ki seveda ne bi nič opravil z njimi. »Tu je vsa razlaga,« je rekel, »in naš stari druid ni nikak čarovnik. Ce bi bili naši revolverji res nabiti, bi ga pobili kot psa.« Ta razjasnitev je podvojila Vorskijevo osuplost. Iti kako jih je razorožil? Kdaj nam Jo lahko vzel iz žepov orožje in ga zopet dal na svoje mesto, ko ga je napolnil s praznimi naboji7 Revolverja nisem niti za trenutek zapustil.« »Tudi jaz ne.c je priznal Konrad. »Vztrajam pri tem, da je storil, ne da bi ga opazili. Torej? Torej, ni to dokaz, da ima ta demon posebno moč? Stvari moramo pregledati tako, kot so se zgodile. Ta človek ima neke skrivnosti... in razpolaga s sredstvi... s sredstvi ...« Konrad je skomizgnil z rameni. »Vorski, to podjetje vas je uničilo. Že na cilju ste bili, pa ste ob prvi oviri vse izpustili. Cunja ste. .laz pa ne k Ioni tu glave kot vi. Izgubljeni? Zakaj? Ce nas zasleduje, trije smo.« »Ne bo prišel. Pustil nas bo tu in nas zaprl kakor v kletko.« »Torej če ne pride, se povrnem tja. Imam nož, to zadostuje.« »Nimaš prav, Konrad.« »V čem nimam prav? Tako sem že močan kot kdo drugi, posebno pa še ta starina, ki ima za pomagača spečo žensko.« »Konrad, on ni človek in ona ni ženska. Bodi previden!« »Previden bom. Grem.« »Greš... greš... kakšen načrt imaš?« »Nobenega, ali bolje samo enega: ubiti tega človeka.« »Pazi... ne napadaj ga od spredaj, ampak ga skušaj iznenaditi.« »Tako neumen tudi nisem, da bi nastavljal glavo njegovim udarcem. Bodite mirni, držim tega lopova.« Konradova drznost je nekoliko opogumila Vorskega. »Končno ima prav,« je dejal, ko je tovariš odšel. »Ce nas ta stari druid zasleduje, ima drugo misli v glavi. Gotovo ne pričakuje napada in Konrad ga bo presenetil. Kaj praviš, Oton?« »Malo potrpimo,« jo odgovoril. Preteklo je četrt ure. Vorski je postajal vedno bolj odločen. Popustil je po težkih prevarah in tudi zato, ker je pijanost povzročila utrujenost in potrtost. Želja po boju ga je zopet izpodbodla in mislil je, da mora končati s svojim nasprotnikom. »Kdo ve, če ga ni Konrad žc onesposobil za boj?« je rekel. Sedaj je prešel k pretiranemu zaupanju in takoj je hotel oditi. »Pojdiva, Oton, to je konec potovanja. Odstranimo starino in vse je v redu. Imaš bodalo? Sicer pa je nepotrebno. Moje roke bodo zadostovale.« »In če ima ta druid prijatelje?« »Bomo videli.« Za Juooslovansko tiskarno v Liubliani: Kare! čef. Izdajatelj: Ivan Rakove» Urednik: Viktor Cenïiï