Priznanje težkega položaja učiteljstva. »Jutranje Novost « prinašajo v S2. številki zanimiv članek o Prekmurjii. ki ic zelo karakterističen in tipičen tudi z oziro-m na položaj in staHšče. ki sra ima ueitelistvo ori de!u sploh med narodom. Zato podajemo iz članka odlomke. ki zadevajo nas. Razmere so pdbližno povsod cnake. Lc narodna zavcdnost in i'X>litiuno šolanje. to ie vzgoja — nais reši iz sedanie.ua težav polnega položaja. Rcčem: vzgoja in še enkrat dobra vzgoja ie ootrebna v Prekmuriu. Laliko bi mi rekli. saj.plačujemo do 200 učiieljev v Prekmurju. zakaj torej ne delajo? Da to ie nač druga zmota, ki n.s ne nusti naprej. Le učitelistvo kljub temu da hoče in zna delati. ne zmore vse, celo z zaeetkom ozdravljen.ia ne zinore. Saj suha teoriia nič ne zaleže tatn. kier se ne da nokazati na dejstva kot na rezultate delovania oo teoriji. Da bi sc nekako razuniliivo izrazil navedcm ttfd; nekai koirkretnecra, Učitelj oravi: v uie'dinjeni domovini se nam bo dobro godilo. Doma pa sliši rfok: zan.ti smo v kletko — ki se ji r-avi — Prekmurje: kakor ponočne z\eri nas nretihotani palir — bodisi že na Madžarsko ali drugam in potem nas odira carinair. kadar '.ripeljamo z žuljem /asluženo žito. 1'čiteli učir sedaj smo svobodni. Do¦mn nrinovcdujeio: ustreiili so graničarji strica ker ,ie hotel na delo. Učitelj nravi • vsak siromak bo imel kos zemlie. Doma sliši otrok: on je dobil zemljo. ki io bo z mačko oral. a mi. ki smo zadoisti močni za obdelovanin kar 15 oralov zemlje ie ne dobimo češ. imamo za vsako osebo oral svoiega. Torei sama šolska vzgoja ne oomcre. Vsj činifelji. ki majo v rok! sedaniost in bodočnost Prekmuria, morajo delati smotr.no in strumno. Po.srlavitnj vzrok vsega zla pa tiči v deistvu. da se vsako ozdravljeiije oktroira od zgoraj. Marelica ie plemenito sadie tcda uspeva le v toolih krajih in na rodnili tleli! Ozdravljenje se mora začeti ci sccdai računiti se mora s tem, kar je. s«cer bo sfavba v zraku visela in s^ Drav srotovo zruši In tako smo prišli spet do izhodišča našjh nremlišiljevani. Narodno, eosnodarsko in seveda kultunio nešolan ie naš v brstvu dober in Driden Slovenec, kar se i>a tiče oolitične zrelosti. je popolnoma neorijentiran. Začeti je treba torej baš na osnovni struji. Dvignite našega kmeta iz današnje revščne, comagajte mu eosoodarsko da b* na ta način zbudili želic co kulturi nudite mu le Dravo slovansko kulturo in zmagali ste! Pog-lejmo še učiteljstvo. ki žlvi res med narodom in je noklicano. da začne ozdravljalno delo Večina teli so begunci. So brez pohištva brez zadostne obleke. Ker živijo dražje nego ostali tovariši širom Slovenije delaio !e za borno hrano. Le oglejte si, kateri ima udobno stanovanje kateri je oblečen izobražencu dostojno. In od teh ljudi želite požrtvovaviio delo za narod in domovino? Na vodilnem mestu bi se morali zavedati tega. da vendar slovenski učitelj nredstavlja iugoslovensko kulturcf v vsaki zakotni vasi Prekmuria. torei ogledati si je treba. koea postavimo za tes:a ren-rezentanta in dati mu moramo sredstva da res lahko reprezentira!« K temu članku. ki irav dobro ilustrira naš nokižaj in naše razmere nimamo kai dodati. Posnamemo samo tri kcmnetente, ki oviraio naše delo in nozivamo- 1. Vladaioči faktorji najprav resno nrično z izboljšaniem neurejenih vnanjih razmer. da ne bodo nasprotne z načeli vziroie ljuidstva. 2. Resno naj odpomorcjo gmotncmu in sociialnemu slabemu stanju učiteljstva. 3. Resno naj prično zatirati in krotiti ljudske hujskače demogo^e in iavni tisk na kar smo opozoriTi v zadnjem uvodniku.