27 kon z dne 1.4.1872, zakon z dne 20.7,1912. zakon z dne 21J. 1918, zaknn z dne 21.3.1918; Novele k posebnemu lek kazenskega zakona1, zakon z dne 9.4.1910. zakon z dne 10.12.1914, zakon z dne 17.12.1862, zakon z dne I8.I2.IO06. — 3. Uradni list 1929, št. 74. - 4. Izraze povzemamo iz Kazenskega zakona o hudodelstvih, pregretih in prestopkih, ki je izšel v Zbirki avstrijsK h zakonov v slovenskem jeziku v Ljubljani 1889. leta, kadar ",o se Ic-ti ohranili tudi v sodnih spisih. Spremenili smo tiste zastarele izraze, ki danes niso vc£ razumljivi in jih je v venki meri opuščala že sadna praksa. — 5. Sergij Vilfan, vr . zgodovina Slovencev, Ljubljano 1961. — 6. Glej tudi: atj^ Vodo pivec s sodelavci, Postava in hudodelstvo, Lj i^iana 1990. — 7. Kriminalni (kaznitclni) zjko-»ik zi iralcstvo Srbiju z dne 28.3.1860. — 8. Uradni list 192 I, št. 134. ZUSAMMENFASSUNG Materielles Strafrccht in Slowenien 1825 - 1930 Jctku Meük Die liestimmungeu des materiellen Strafrcclits. das in Slowenien in den Jahren 1852 - 1930 in Kraft war, wurden vor allem ;m Strafgesetz über Verbrechen, übertre tungen und Delikte enthalten. Ei; ist für uns notwendig, dieses Recht gut zu kennen, um das Gcriehtschriftgut bewerten zu können, und auch spater, bei der fachlichen Stnifaktcnbedrbcitung. Organizacija arnivske siužhe v Sloveniji Marija Qhhk-Carni Iz preteklih stoletij se nam jc ohranila bogata arhivska dediščina. Zbirali so jo muzeji, biblioteke, društva in posamezniki, od prejšnjega stoletja že tudi arhivi1. Arhivska služba na celotnem ozemlju Sit veni c pa se jc začela postavljati po letu 1945. 'cdaj je bilo stanje arhivov naslednje: Državni arhiv v Ljubljani, ustanovljen leta 1926, jc bil še vedno v Narodnem muzeju. Banovinski arhiv v Mari-rul kije deloval od leta 1932, seje od okupatorja zelo prizadet obnavljal v okviru Pokrajinskega mu" Samostojno so delovali Mestni arhiv v 1 iub-A u' -Sofijska arhiva v Ljubljani in Mariboru. Pr' 7'nanstvcncm inštitutu pri Predsedstvu aNOS, ustanovljen leta 1944, jc tudi po osvobodi tvi ostal pri nicm in jc kasneje po ustanovitvi Muzeja narodne osvoboditve prešel v nuticj. Pomembnejše arhivske zb; kc so imeli muzeji v Novem n tu, Mrežicah, Skofii Loki, Kranju, Ptuju, Gclju. V Kopru in Piranu, ki sta bila tedaj šc zunaj jugoslovanskega državnega ozemlja, sta bila arhiva v okviru mestnih knjižnic. <->ncc oktobra 1945 jc Narodna vlada Slovenije izdala Uredbo o ustanovitvi Osrednjega državnega arl 'a in arhivskega sveta111. Po tej uredbi jc bil ustanovljen Osrednji državni arhiv SlovBiijc tL DAS) za vse ozemlje federalne Slovenije kot sa-m°^toj.,a državna ustanova pod neposrednim nadzorom Minirtrstva za presveto, ki ga jc to ministr-0 tudi financiralo iz posebne pro"aČunskc pojav c zgodovinske ali kulturno pomembne arhiv-SKt; Predmete, zlasti take, ki sc tičejo slovenskega narodnostnega ozemlja in slovenskega naroda«, a v razvidu in pod svojim nadzorstvom vse druge arhive in zbirke arhivalij v Sloveniji, sprc,cmn redno poslovanje k izločene ali pcgrcšljivc godovi nsko in znanstveno pomembne arhiva! i jc arzai | oblastev in ustanov v območju Slovcni-J Določeno jc bilo, da preide v ODAS arhi / iz Narodnega muzeja v Ljubljan in da se mu izroee v hrambo tudi vse zbirke arhivalij in arhivi, ki so prišli (ob osvoboditvi) v last in upravo države. Lahko pa jninister za prosveto na predlog arhivskega sveta dovoli, »da izven ODAS obstoječi državni arhivi delujejo dalje a oa sc ustanove novi«. Uredba jc predvidela, da sc v Ministrstvu za prosveto za območje federalne Slovenije ustanovi arhivski svet kot strokovno svetovalno »clo ministrstva in drugih upravnih organov glede ODAS in registraturnih ir-hivov, kakor tur glede arhivov v posesti nedržavni.! oblastev, ustanov, društev, podjetij in zasebnikov. V njegovi skrbi jc bilo tudi izloča nj| {škartira-nje) spisov državnih in drugih uradov, cerkvenih in zascbmh ustanov in odsvajanje spisov, Arhivski svet naj bi sestavljal predstavniki ODAS in drugih strokovnih organizacij s področja kulturne dediščine, društev, akadenv;e znanosti, univerze, Ministrstva za prosveto in lahko še kdo, ki bi z znanjem in izkušnjami pri delu sveta lahko pomagal. Svet naj bi imenoval minister za prosveto za dobo treh let. Arbivst svet, ki jc zanj uredba predvidela aaja nje strokovnega mnema glede najvažnejših nalog, kot so Ddnos arhiva do ustvarjalcev gradiva, skrb za arhivske fonde nedržavn h oblastev, podjetij, privatnih oseb, izlo inje gradiva in ustanavljanje arhivov, ni bil po tej uredb' nikoli ustanovljen. Dobili smo ga šele leta 1950 po splošnem zakonu o arhivih. Z uredbo predvidena organizacija jc bila le delno izpeljana. Zvezna in na njej temelječa tepubliška zakonodaja o spomeniškem varstvu- je v prvih povojnih letih vkljSfila tudi arhive, kar jc negativno vplivalo na njihovo liišeito. Pokazalo seje, dr jc treba varstvo arhr ov urediti posebej. Marca 1948 jc izšla uredba zvezne vJatie o zna snem zavar vanju arhivov-1, ^a sc organizacije arhivske službe neposredno ni dotaknila. Zamnivo pa jc, da sta nan-o reagirala ODAS in Zavod za 28 spomeniško varstvo. Uredba je zadolžila prosvetne odseke okrajnih, mestnih in rajonskih ljudskih odborov, da morajo za svoja območja zbrati podatke o arhivih in jih dojtaviti državnim arhivom; v Sloveniji državnemu arhivu v Ljubljani. Arhiv je na podlagi dobljenih podatkov izvršnemu svetu dostavil elaborat o stanju arhivov4. Zavod za varstvo kulturnih spomenikov LRS pa takoj po tej zvezni uredbi »sprejel v svoj delokrog referat o zaščiti arhivov«, ki naj bi v sporazumu z ODAS izdajal začasna navodila o ravnanju z arhivi, dokler ne bo izdan zakon o arhivih in registraturah5. Februarja 1950 jc zvezna skupščina sprejela Splošni zakon o državnih arhivih15. Po tem zakonu so bili poleg državnega arhiva FLRJ v Beogradu ustanovljeni še državni arhivi po republikah. Poleg državnih arhivov jc zakon predvidel še mestne arhive, ki jih ob odobritvi republiške vlade lahko ustanove ljudski odbori v velikih ali zgodovinsko pomembn n mestih. Zvezni državni arhiv nadzira in mu daje navodila za delo Ministrstvo za znanost in kulturo FLRJ, republiške arhive pa nadzirajo republiški ministri za kulturo. Zakon jc dovoljeval, da vlada ustanavlja specialne arhive pri pesamez-nih državnih in družbenih organ:za :ijah. Tudi znanstvene in kulturne institucije (akademija, uni- V t-.&t! ct'. lJuttv? državnosti te "-.are '.:<•*rv'kL r --: tert ln-teTiiiTnfl,"e 1 o*oje 1 61".tjb bltnosti lr ceniti f onte ^o,' itve Intimne tez :'\lroi-rib izrclioi, ki, led no pettro ee p repi o", aj ai, Lrujajo ln ?rl 1t*j t d*l Je t t^frft dr,l . Zet- pa arhivi, t^jeJl ln uuf.nce'.re galtrijt nloa elra-fite trer ulv.jeoje, i nj ib "."i" • !' r.*pree:ana klije ki I ca ' '¿lu ;a. 7; lVo eo ti zavodi r:*;'' r'. ^niTtelJI 1,'uteir.il kJVJ: 1 risr.l^no ln £&rko ljubiti sr.rir.a le to, kar dtbro i 'i' .^li-le rji r.;«-^ovo poeebnoer|.,nJirffio moi in njihov pOfmr., ki Imi i Mc.t rlir-en ras*cju .flijr^ol 1 Qd nflie i^odii 1m, ^nr&iopi jja ii unot-tiaciM tnltxe T^fllvllaRia nait^TJrilh f rl.Ta>. v rjii lh ir? I vik. Iti mnej lk., te^a r.e poiablmo nikdar Ir. nI oll 7eVo pe vrft r' • "■ p. ■T o ercjjoiega M' IJ " f-Je popil tvit. ^ .'/i1 '.I".! o^-l, T c r c L tarte in nitpore 'r. '.T c', p f'r riiar.jcaM t^r o loiill qtoj TAlerJtos'rl u' ln ^-.dreMM £071' Vi.&si 1 n nellVfl ilil lini .1 :llje. J]a f^inrcrld Q afk.lilh, \rdlm, Je mamoreJ& eiuii le-ti rezloilU ln rasJunlM p&otanilt ln reztoj praiitiopol l'.l£nlk. ln r raarvr ln oinciflje* Treb * rot. lidor bevie lo del iriair,(v;a al 1 f ra* *rkTin^a el 1 eaclal nige, 1 Kercirr.effe al I rr' :,. kulturn^e i ItI Jer^a obdils^i, ga cvsre 1 e teiLj d In prji* rFixnmti( ie :e ger-etl^no prffj^ELiEil -Jneot&J in z^odoiinekt rarioj In re TOtin po^l ttil 1/ prudivnnj;i tir .l(iMp;i M:ilii hm pri%lS 25-klnicc /(ii)djhni lo ml .li^ip Mul ^1. 5. ovoj 4 verza, muzeji) so imele lahko svoje zbirke, s tem, da so bile dolžne popise arhivskega gradiva dostavljati državnemu arhivu in ga seznaniati s spre membami. Državni arhiv jc imel pravico in dolžnost nadzidati arhivski (»zgodovinsko-i:rhivski«) material ne glede na to, v čigavih rokah je bil in predpisovati obvezne ukrepe Zu njihovo zaščito. Zakon jc določil, da se pi Zveznem ministrstvu za znanost in kulturo ustanovi Glavni arhivsk svet, pri republ:ških ministrstvih za znanost in kulturo pa republiški arhivski svet'1 kot »svetovalna strokovna telesa«. Glavni arhivski svet je ustanovila zvezna vlada, republiške pa vlade republik. Zakon je določal, da bodo republike sprejele svoje zakone o državnih arhivih, dotlej pa naj bi splošni zakon veljal na celotncm ozemlju FLRJ. Svojega zakona v Sloveniji nismo dobili, pač pa jc vlada na podlagi zveznega zakona že poleti 1 °50 postavila Arhivski svet LR Slovenije7 pri Ministr stvu za znanost in kulturo. Z odločbo, ki mu ni na-tančnejj opredelila nalo^, jc imenovala njegovih 8 članov, za predsednika univ.prof. akad Milka Kosa, za podpredsedr (a višjega pravnega referenta pri komiteju za zakonodajo in izgradnjo ljudske obkisti Lrmina Frfolja, za tajnika načelnika oddelka za znanost pri Mir istrstvu za znanost in kulturo LRS Jožeta Koša rja, za člane; univ.prof.dr. Frana Zwittra, ravnatelja ODAS Jo/eta Mačka, znanstvenega sodclavca Ekonomske fakultete dr. Pavleta Hlaznika, ravnatelja Muzeja narodne osvoboditve Janeza Kramarja n znanstvenega sodelavca Muzc-ia narodne osvoboditve dr. Franceta Škerla. Septembra 1950 je zvezna vlada ustanovila Glavni arhivski svetK, ki nai kot strokovno posvetovalni urgan pri Svetu za znanost in kulturo FLRJ preučuje teoretična, metodološka n orginhaei'ska vprašanja arhivistike in svetu daje o njih mnenja in predloge. Prav tako naj daje mnenje i predloge glede vseh strokovnih arhivsk h opravil in glede učnih načrtov in programov za vzgojo strokovnih arhivskih kadrov. Skrb. nai tudi za izdajo arhivskih strokovnih publikacij. V Glavni arhivski svet jc bil imenovan tudi Jože Maček, ravnatelj ODAS, kot predstavnih arhivskega sveta republike Slovcnrc. Od arhivsk'h svetov so ustanovitelji pričakovali, da bodo nosilci razvoja arhivske službe, ker bodo glede na sestavo lahko globlje zajeli in preučili strokovno problematiko, kot bi to lahkn storili administrativni upravni organi. Glavni arhivski svet jc leta 1951 začel izdajati arhivsk strokovni časopis Arhivist. Arhivski svet LR Slovenije ie sodeloval v Glavnem arhi vskem svetu, ga obveščal o stanju v Sloveniji in ga seznanial z nar,o problematiko. Pripravljal jc republiški arhivski zakon, za katerega je izdelal nekaj osnutkov, a nobeden ni bil predložen skupščini v sprejem. Prizadeval si je zn prostore ODAS, za ustanavlj inje arhivov in se ukvarjal s problemi vračania arhivov po mednarodnih pogodbah. Po načelih nove zvezne ustave iz leta 1953 naj bi sc Glasni arhivski svet preoblikoval v družbeni organ. Zato je bila ustanovljena zveza arhivskih delavcev Jugoslav)-, ki je povzela funke Glavnega arhivskega sveta-1. Tudi v Sloveniji je naloge Ar» '¿i) hivskcga cveta prevzelo 27. aprila 1954 ustanovljeno Arhivsko društvo. Zamišljeno jc bilo, da bo to, zii razliko od Arhivskega sveta, v tesni povezavi z arhivskim delom lažic evidentiralo in reševalo tekoče arhivske probleme. V svoja pravila si je zapi salo, db bo skrbelo za napredek arhivistike n arhivske službe, skrbelo za strokovni dvig arhivskih Haveev, usklajevalo arhivsko delo, pospeševalo zavest o pomenu arhivov, posredovalo izkušnje, predlagalo pristojnim organom ukrepe za napredek službe in zaščito arhivalij in zastopalo tudi interese arhivskih dclavccv1". Društvo je te naloge v okviru svojih možnosti Opravljale več kot desetletje. V tem času so se formirali oziroma osamosvojili arhivi v Mariboru 1952), Celju (1956), Kopru {1956), Ljubljani (1950), Piranu (1955) m Ptuju (1955). Le v Novi yoriei še niso imeli samostojnega arhiva. Leta 1J66 ustanovljeni oddc'ck pri občini Nova Coriea Jc Postal samostojen leta 1972. Jovcmbra 1964 je zvezna sknpščina sprc^la >*>pli)šni zakon i> arhivskem (•radivu11, februarja ' J66 pa slovenska skupščina slovenski Zakuri i> ; rl|ivskGn gradivu in d arhivih12. Organizacija službe, ki jo ta zakon predvideva za vse območje Slovenije, je naslednja: občinske skupščine uclano-vc arhive za svoje območje, lahko reč občin skupaj cn arhiv. Občinska skupščina lahko pooblasti arhiv v d^igi občini, da opravlja varstvo na njenem območju. Dokler tega ne stori, opravlja to službo na njihovem območju Arhiv Slovenije. Arhiv Slovenije, katerega ustanovitelj je Skupščina SR Slovenija, varuje arhivsko in registratnrno gradivo, k ima PK |11C fcpubliko. vodi razvid nad stiki slovem arhivov s tujino in daje mnenje, ali so izpol njeni v:;i pogoji za ustanovitev novega arhiva. Za-onitost dela arhiva nadzoruje pristojn Jiprnvni organ občine kjer je arhiv, zakonitost dela Arhiva ^'ovenije pa republiški sekretariat za prosveto i Zakon določi organe in organizaciu, ki aJiko samostojno varujejo gradivo, nastalo iz astncgJ delovanja (upravni organi za narodno 00 rani bo, upravni organi za notranje zadeve ter S^ntralni komite Zvcz.c komunistov Slovenije), jvzamc iz splošne službe varstva zavode, ki pre-,CUJCJ° zgodovino delavskega gibanja ter določa, 'i arhiv lahko prepusti (s pogodbo) posamc? jim rganom in organizacijam določene vrste arhivskem rcgisiraturnega gradiva in opravljanje določenih ilog v zvezi/njim. 1 oseh-n člen zakona jc določil, da se za pospeše-so n n k!)0rJinilcij° svoje dejavnosti, medsebojno |,ielovailic in obravnavanje vprašanj, ki sc skup- S-i Pom na, arhivi lahko združujejo v skupnosti. , . 1 PQllhigi tega člena ;,o v.si arhivi s pogodbo, ki '1 Jo podpisali že maja in junija 1966, ustanovili ' h : u>st arhivi)v Slovenije (SAS). h kateri so na-niS? ■ii*1° P^Pili še Centralni komite Z K S. rc-l Liohsk, sekretariat za notranje zadeve ter Inštitut no?°L Vmc delavskega gibanja v Ljubljani. Skup-¡.. l Jc Pr'lvivi oseba s svojim statutom, je ni' .k(Epnir-ii;i varstvo, dajala organom In orga-zin|t;iJl,Hl Eil|log| za njegove zboljšanje in irgani-h i« ter izvajala skupne programe za -azvoj služ- ■ Ur&in SAS je bil svet, sestavljen iz ravnateljev arhivov in vodij arhivskih služb. Sklepi, ki jih jc sprejel svet, ,;o b'li za Člane skupnosti obvezni. Tekoče naloge je opravljala Uprava SAS, ki jc imela sedež v republiškem arhivu. SAS je imela svoje glasilo Objave13. Društvo seje po ustanovitvi SAS posvetilo predvsem izobraževanju članov in popularizacijskim nalogam. /nkitn o spremembah in dnpolnitvah Zakona o arliiiskcni gradivu in u jirhivih14, sprejet leta 1973 glede same organizacije službe ni prinesel velikih sprmemb. Določil je le, da morajo občinske skupščine ob ustanovitvi arhiva pridobiti soglasje temeljne kulturne skupnosti. Arh v Slovenije naj bi kol zadeve posebnega družbenega pomena poleg teh, ki so bile navedene že v zakonu iz leta 1966, vodil še republiško evidenco arhivskega gradiva in evifentiral arhivsko gradivo, ki je v tujini in zadeva SR Slovenijo in Slovence in skrbel za strokovni napredek arhivske službe. Določeno je bilo, da mu arhivi s samoupravnim sporazumom lahko določi o še druge strokovne zadeve, ki jiij opravlja v skupnem interesu. Določilo o združevanju arhivov v skupnost jc ostalo. T^da z zakonom o organizaei' republiške uprave leta 1974'5 je Arhiv Slovenije poslal republiška upravna organizacija. Njegovo članstvo in sodclovanie v SAS je postalo s tem formalno vprašljivo. Leta 1976 sprejeti Zakon o združenem delu pa ni dajal več osnove za take skupnosti. Svet S\S se ic na željo arhivov Še sestajal, a ti sestanki direktorjev so . neli boli vlogo medsebojnega informiranja. Leta 1982 jc bila skupnost ludi formalno uki-i jena16. S tem, da je Arhiv Slovenije leta 19"M postal republiška upravna organizacija, se je začela dvotir-nost v organizaciji arhivske službe v republiki. Občine statusa regionalnih arhivov ni^o spreminjale, ostali so zavodi na področju kulture, čeprav jc upravni zakon tudi zanje predvideval mežnost organiziranja v upravi. Tako jc bilo brez učinka tudi določilo o matični ;lužbi. ki naj bi 10 po Zakonu o organizaciji uprave opravljal republiški arhiv. Tako dvojnost jc prevzel tud Zakitn i> naravni in kulturni dediščini17 iz leta 1981, ki ic tudi glede organiziranosti službe ostal pri stari shemi. Arhivu SR Slovenije ie odvzel nalogo dajati mnenje o pogojih za ustanovitev arhiva, zadolžil pa ga jc, da za območje vse Slovciv c vodi republiško zbirno evidenco arhivskega gradiva cvidenco gradiva, ki jc zunaj območja SR Slovenije in zadeva SR Slovenijo, da vodi 1NDOK eenter za arhivistiko, organizira in vodi usklajevanje metod in postopkov za delo v arhivih ter razvija in usmerja raziskovalno delo v zvezi z arh 'istiko. /^akon ni predvidel načina za izvajanje teh nalog in ni pooblastil Arhiva SU Slovenije za izvajanje maticnosti, ki mu jo je naložil upravni zakon Zate jc a rt iv po potrebi vabil predstavnike vseh arhivov in arhivskih služb na sestanke a.i skliceval sestanke na željo katerega jd arhivov, kicr so orediskutirali in usklajevali i menja o tekoči arhivski problematiki. Od februarja 1982 so sc predstav j ki arhivov sestajali kol Koordinacijski odbor arhivov1*, kar je bila nekakšna dc- o lovna metoda za reševanje skupnih nalog. Obravnavana problematika jc bila navadno organizacijske narave, redkcie strokovne. Izpoln;evanie sklepov koordinacije n. b: o obvezno. Zakon za to ni da[ podlage. Maja 1990 jc bil s spremembo Zakona o naravni in kulturni dediščiniiy ukinjen Zgodovinski arhiv Centralnega komiteja ZKS. Gradivo je prevzel Arhiv Republike Slovenije. Če strnemo ta kratek pregled Drgani iiranja arhivske službe v skoraj pol stolčka, ugotovimo, da smo z Uredbo Narodne vlade Slovenije leta 1945, za katero nismo imeli osnove v zvezni zakonodaji ustanovil:* svoj državni arhiv, kije reševal arhivsko problematiko v času, ko je zvezna zakonodaja dajala arhive v varstvo spomeniškim zavodom. Zal smo Splošni arhivski zakon iz leta 1950 preozko in pre-togo tolmačili, tako smo skali »velika ali zgodovinska« mesta, kjer srnu ustanovili mestne arhive in nc potrebnifi regionalnih, ko smo bili v zadregi, kako imenovati arhiv v Mariboru, ki je že bil nekoč banovinski. Raziskati bc treba še, zakaj osnutek rcpub'"škega arhivskega zakona, ki 'ia ie v začetku 50. let dobro pr.pravil Arhivski svet, ni našel poti v republiško skupšeino. To je zavrlo razvoj službe, zlasti oblikovanje arhivske mreže za poldrugo desetletje. Svoj zakon smo spreeli šele leta 1966. Telo, ki naj bi službo pospeševalo in usklajevalo, jc bil leta 1950 ustanovljeni Arhivski svet pri Ministrstvu za znanost in kulturo - do leta 1950 je to delala Arhivska sekcija zgodovinskega društva. Za Arhivski svet r.e jc 1 ukazalo, da >c premalo povezan z živo arhivsko problematiko, zato je njegove naloge leta 1954 prevzelo Arhivsko društvo. Društvu nepovezanosti z arhivi ni mogoče oeitati, a pokazalo seje, da večjih nalog brez pomoči neke institucije (Državni arhiv LRS) ni moglo izpeljati. Leta 1966 smo ustanovili Skupnost arh vov. Ob njenem predvsem usklajevalnem in pospeševalnem delu društva jc služba v 60. in 70. letih naredila precejšen napredek: ko jc skupnost zamrla, nismo našli nadomestila zanjo. Zakon o naravni in kulturni dediščini je naloge pospeševanja in koordiniranj? sicer cvidenti al, ni pa poskrbel, da bi bile izvršene. Naložil jih je republiškemu arhivu, ne da bi mu dal možnosti in pooblastila, da bi jih lahko v polni meri opravljal. OPOMBI! I. Arhivska služba na slovenskem nacionalnem o/cmlju seje do razpada Avsiro Ogrske monarhijo leta 1918 razvijala kot tlel njene arhivske službe (J. Žontar Delovanje centralni: konvsijc /.a umetnostne spomenike in arhivskega :,veta ter arhivi na Kranjskem, Arhivi XI, 1988, str. 22 in tam navedena literalura). Že takrat si jc poli vila ideja o osrednjem arhivu vseli slovenskih dc^cl v Ljubljani, ki pa v takratnih ra/.merah ni nogla biti uresničena (J. Mal, Pcmcn in organizaei.a arhivov] Dom n svet, 1910, str. 23-24). Med obema svctovn"na vojnama smo leta 1926 dobili Državni arhiv v Ljubljani n na začel k u 30. tih let Banovinski arhiv v M a:, boru, k: i; prevzel arhivske zbirke Zgodovinskega društva za slove ^sko Štajersko, ustanovljenega leta 1903 (V Vrbnjak, Prispevek k zgodovinopisju na slovenskem Štnrrskcn Zgodovinsko društvo v Mariboru J 903-1978. Maribor 19^1;). Poslovnik bano- vinskei^a arhiva, ki p je ban dr Marušič izdal 20. aprila 1933, jc določal, da arhiv deluje na ozemiju mest Maribor, Ptuj in Celje ter srezkih načclstcv Maribor levi in desni breg, Ptuj. Dolnja Lendava, Murska Sobota, Ljutomer Dravograd, Slovenj Gradce, Konjicc, Šmarje pri Jclšan, CeljL, Gornji grad. Laško in Brežice. Sprejema arhiva lije tudi iz drugih krajev po:cbno čc so v zvezi z zgodovino bivšega slovenskega Štajerskega. Na tem o/cmiju banovinski arhid »odkr.va in znanstveno proučuje« javne, ccrkvene in privatne arhivalijc in arhive ¡n skrbi, da se ohranijo. Začasno hrani tudi vse upravne arhivr.'ije navedenega ozemlja, kine služijo več uradnim name rt nm (Uradni lis: Kraljevske banske uprave Dravske banovine, [ j ubija na 1933Lšl. 230/549). — ki. Uradni list SNOS in XVS st. ^0/1945. Med vojno izdana Odlok Predsedstva SNOS o zaščiti knjižnic, arhivov in kulturnih spomenikov (Slovenski poročevalec 27. januar 1945) in Odlok Nacionalnega komiteja narodne osvoboditve Jugoslavije o zaščiti in čuvanju kulturnih .spomenikov in starin (Službeni list DFJ 10-124/1945) stai določila načelno zaščito arhivskega gradiva. Organiziranja zaščite zaradi vojnega slanja nista mogla urejati. —2. Primerjaj: 'predgovor uredništva], Varctvo spomenikov, Ljubljana, 1/1948, št. I, str. 2. — 3. Uradni list FLRJ št. 25/1948. — 4. AS, Arhiv Slovenije,spisi 1948. — 5. Marija Vcrbie,0 zavarovaniu in hrambi naših arhivov. Varstvo spomenikov 11/1949, št. 1-2, str. 19. — 6. SLuzheni list FNR.I št. 12/1950. —7. Uradni list LliSšt. 23/1950. — 8. Uradni list FLRJ št. 54/1950. — 9. »hivisi, Beograd 1953, št. 1-2. str. 80. — 10. AS, Arhivsko drušlvo Slovenije, f;isc. L — I L Uradni list SFRJ št. 48/1964. — 12. Uradni list SliS št. 4/1966. — 13. AS, Skupnost arhivov Slovenije, fase. I, Objave Skupnost: št. I in 2. (Izšle so iri številke Objav Skupnosti arhivov Sloveniji., številka I,december 1967, številka 2, december 1968 irj številka 3, oktober 1971). — 14. Uradni list SRS št 34/1973.— 15. Uradni list SliS št. 39/1974.— 16. AS, Skupnost arhivov Slovenije, spisi 1982.— 17. Uradni list SRS si. 1/1981.— 18. Obvestila Armad Republike Slovenije 1985, l.šl. L — 19. Uradni list RS št. 8'1990. ZUSAMMENFASSUNG Onsanisicrutia des Archivdienstes in Slowenien \lurija Oh!ak Carni Im Geb et Sloweniens haben in den vergangenen Jahrhunderten Museen, Bibliotheken, Vereine und Einzelne reiches Kulturarchivgut gesammelt und ab dem vorigen Jahrhundert auch Archive. Noch zur Zeil der ösler-reiehisch-ungarischen Monarchie tauchtc die Idee von einem Zcnlralarchiv für alle slowenische Provinzen auf. Die Bedingungen fürdie Verwirklichung dieser Idee wurden aber sehr langsam geschaffen. Zwischen den beiden Weltkriegen wurden das Staatsarchiv beim Nationalmu-scum in Ljubljana und das Banatarchiv in Maribor gegründet. Das Wisscnsehaftsinstitut beim Präsidium slowenischen Volkshefreiungsratcs,gegründet in 1944, sammelte das Archivgilt bestimmter Provenienz lurs ganze slowenis:he Gebiet. Im Oktober 1945 wurde durch die Verordnung slowenischer Volksregierung slowenisches ZemraIstaalsarchiv gegründet. Aufgrund des allgemeinen Archivscselzcs in 1950 wurden mehrere Stadtarchive bzw. historische Archivc gegründet und nach dem Erlaß slowenischen Archivgesclzcs im Jahre 1966 bildete sieh ein Archivnetz, welches das ganze sloweni:,ehe staaister-ritorium umlaBste. Line wichtigere Änderung brachte in 1974 das Gesetz über Organi sierung der Republikverwal- tung, dcirmifol&e das Republikarehi v zur Verwaltungsor-¡arfsmioii wurde Dadurch kam es aber zur Doppclhcil de;. Archivdicnstcs in Slowenien. Nach dem .talirc 1945 hat das Historisehe Verein bzw. seine Archivseklion für die Beförderung und übcrcin-siin:rmin£ der Arehivtätigkcit Sorge getragen, In 1950 wurde der Archivral beim Ministerium l'iir Wissensehaft und Kultur gegründet, aber schon im Jahre 1953 wurde die Beförderung und Übereinstimmung