St. 24 NM« piafasa ? gotetii (bita cermfc tsi li postal V Trstu, ¥ soboto 28. lanuarja 1922 Posamezna številka 20 stotink Letnik KLVSI Izhaja, izvztmši pondeljek, vsak dan zjutraj. Uredništvo: ulica sv. FrančiSka Asifckega St. 20, I. nadstropje. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejtniAjo, rokopi i se ne vračajo. Izdajatelj ln odgovorni urednik Štefan Godi 11 a. — Lastnik tio&ama Edinost Tisk tiskarna Edinost Naročnina znaša za mesec L 7- —.3 mesece L 19 50, pol leta L 32. —, in celo leto L 60.— Za inozemstvo metecno 4 lire več. — Telefon uredništva in uprava 5t 11-67. wiui»vi«wVJ» vi EDINOST Posamezne številke v Trstu in okolici po 20 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov nun po 40 cent osm tnlce, In zahvale, poslanice in vabila po L !• —, oglasi denarnih zavodofr mm po L 2. —.Mali oglasi po 20 st. beseda, majnanj pa L 2 — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izklučno upravi Edinosti, v Trstu, trtica sv. Frančiška Asiškega štev. 20,1. nadstropje. — Telefon uredništva in uprave 11-S7- Občinske V Gorici se je dovršil volivni boj ga goriški Slovenci še niso doživeli se je zgodil o, da so Slovenci vrgli organizirane sile v boj za italijansko pino. To je za naše razmere iako nenai den dogodek, da moramo o njem spregovoriti nekaj besed. Ko so se goriški Slovenci pripravljali za občinske volitve in pregledali svoje vrste, iiorld tranje politike.. Ml potrebujemo en davčni zakon, ki bo za vse enak, sodni zakon, zakon za samoupravo v okrožjih in oblastih, ~»vi moči. Skoro vse politične skupine so da vse dele naše države povežemo v tako ^ eden ali drugi način iskale s Slovenci | enotno ustrojstvo države, da bo močna in j Frandla Francija predložila protinačrt za dogovor z Anglijo PARIZ, 27. Listi poročajo iz Londona, da ihče si jih ni upal žaliti, nihče za- da bodo s tem naši nasprotniki, ki sedaj i« lord Curzon sprejel popoldne okoli ti Nekaka obzirnost se je pola-1 špekulirajo na račun naše razkrojitve,1 ---- seh skupin. Moč in discipliniranost o venskih volilcev je dvignila naš ugled v mestu. 3. Ko je naše politično vodstvo objavilo sklep, da bodo Slovenci podprli Gruppo d'a- so spoznali, da je njih število premajhno, j zione, ker se je zdelo to vodstvu potrebno, da bi zavzeli mestni svet ali da bi prišli; je čez noč polovica goriških Italijanov ne-tudi kot manjšina v občinski zastop. Uvi-! hala biti nam sovražna. Iz svojega 1 as trie-deli so, da bi bili sami neodločujoča po-j ga strankarskega interesa je morala skr-litična sila, da bi s samostojnim nastopom j beti za popolno volivno svobodo. Tekom ne premaknili niti za milimeter vladajoče- , zadnjih občinskih ^Klev sc r godilo 'lad ga s^tema. Kakor je namreč pokazal izid J goriškimi Slovenci niti eno nnsilstvo. Sloje nabral blok fašistov in starih liberalcev j vencev se ni nihče dotaknil. Nobena gla-na svoji listi 1104 glasove, dočim bi bil sovnica se ni raztrgala, nobena sleparija v imel Gruppo d'azioce brez nase pomoči našo škodo se ni storila. Ni nobenega dvo-lc £82 glasov. Vse ostale stranke so bile! raa, da bi v slučaju nasilnih napadov, šel šibkejše. Če bi bili Slovenci nastopili s sa- | del Italijanov za Slovence v bcj. Morala mostojno listo, bi bili torej privolili v zma- i in pogum slovenskih :dilc- \>ia se močno go fašistov in starih nacionalistov, v manj- dvignila. Brez strahu so goriški Slovenci šino bi pa prišel Gruppo dazione. Volivni boj bi se bil izvršil brez ozira na Slovence, šel bi mimo in preko Slovencev, potisnil bi naše ljudstvo popolnoma v ozadje, pome tel bi ga s pozorišča, obsodil v politično brezpomembnost. V interesu našega plemena so se torej odpovedali Slovenci samostojni listi. Posledice tega koraka so bile ogromne: 1. Slovenci so planili iz političnega ozadja v prve vrste. Postali so popolni in absolutni gospodarji položaja. V njihovih ro-h je ležala usoda goriškega mesta. Or-£ r.izirani slovenski volilci so postali nnj-K Ij odločujoča politična sila Gorice. Ka- izvedli svojo organizacijo in šli v vzorni disciplini na volišče. 4. Naše ljudstvo se je sicer odreklo samostojni listi, toda volitve so bile kljub temu narodna afirmacija goriških Slovencev. Na Čelo liste postavili Slovenci ime drja Podgornika. S tem se je vsaka slovenska glasovnica razlikovala od laških glasovnic in smo dokazali pred svetom moč našega plemena v Gorici. Vsled prostega in svobodnega nastopa Slovencev se je naše število še povečalo. Če bi bili nastopili popolnoma samostojno, bi bila naša narodna 'trmacija slabotnejša. Tako pa smo sešteli še večje število glasov in kor govore številke volivnega izida, je tak- smo vrhu tega vrgli ves občinski sistem. fi!ta goriških Slovencev, izročila našemu ijadstvu v roke magistrat. Slovenci bi bili lahko pustili občino dosedanjim gospodarjem in fašistom, lahko bi jo bili dali republikancem, izročiti bi jo bili mogli komunistom, položiti pa so ir-ogli magistrat tudi v naročje opozicionalnega Gruppa d'azio-ne, Vse je bilo cd njili edvisno. Zadostovalo bi bilo, da se nagnejo Slovenci na eno ali drugo stran. 2. Oči vse italijanske javnosti so se na mah obrnile k slovenskim volilcem. Vse je pazilo na njihove gibljaje, vse govorilo o njihovi organizaciji, njihovi disciplini, nji- 5. Goriški Slovenci so dokazali obenem, da so pošten in trezen narod, ki se ne upira pametnemu sodelovanju z italijanskim ljudstvom. Njih disciplina je .apravila Jc-bok vtis na italijansko prebivalstvo mesta. Po vseh ulicah, v vseh javnih lokalih, po vseh uradih so govorili o sijajnem nastopu Slovencev. Nobena druga skupina ni poslala toliko odstotkov volilcev na volišče. Občinske volitve v Gorici so dogodek, ki je dvignil samozavest goriških Slovencev, povečal njih ugled ter razbil fronto sovraštva, ki je obdajala naše ljudstvo. Dr E. Besednjak. Jugoslavija Izjave ministrskega predsednika Pašića v narodni skunščini BELGRAD, 27. Na zadnji seji narodne skupščine je govoril ministrski predsednik Pašič o vnanji politiki. Pašič je izjavil med drugim: Naša zunanja politika je določena po rezultatih končane vojne ter po pogodbah, sklenjenih v Parizu. Zunanja politika aaše države se popolnoma zlaga s politiko zaveznikov. Naša zunanja politika bo šele tokrat močna, ko bomo uverjeni, da premagani narodi ne bodo več mislili na re- zadnjih znanih dogodkih in je zaključil, poudarjajoč, da bo Jugoslavija priznala Albanijo, le če bo ta samostojna in neodvisna, in da je Jugoslavija z mejo iz I. 1913. zadovoljna. Glede odnošajev z Italijo je Pašič izjavil tako-le: Odnosa ji z Italijo so bili zavezniški, bili pa so otežkočeni s tajno londonsko pogodbo. Ko je Amerika vstopila v svetovno vojno, je izjavila, da ne prizna tajnih pogodb, zavezniki pa so prišli v nov položaj. Ko je nastalo vprašanje f&zmejitve z Ita- ... . . lijo, je nastopil Wilson ter se je ustvarila vanž. mirovne pogodbe niso izvršene ruti Wilsonova črta. Ta črta je odcepila velik z eno državo, ker te države zahtevaj za ( del Slovencev. Francija in Anglija sta ori- sli v težek položaj, ker sta podpisali donski dogovor. Bili sta dve mežnosti. Ali da napravita kakor Bethmann Hollv/eg, ki je rekel, da je dogovor o nevtralnosti Belgije »cunja«, ali da priznata ta dogovor. Zato sta se nam ponudili za posredovanje. Takrat se je menjala vlada v Italiji, s tem pa se je menjala tudi italijanska politika, dočim Francija in Anglija nista mogli sto-riii ničesar. Ko je odšel Wilson, se je u-makniia tudi Amerika, in ker nismo sprejeli predloga zaveznikov, smo morali priznati rapallsko pogodbo, ki je znana vsem. Stojim na stališču, da se ta pogodba mora izvršiti. Razmejitev se je po tej pogodbi izvršila v dveh conah, dočim se v tretji zavlačuje. Iz katerega vzroka ne vemo. Šele ko bo izpraznjena tretja cona, se bodo začela trgovinska pogajanja z Italijo. Govoril je nato o solidarnosti z vsemi Slovani, poudarjajoč, da se je to vprašanje načelo prezgodaj. Pred vojno smo si .bili bližji, seda pa smo si bolj oddaljeni. Glede odnošajev z Bolgarijo veli, da so korektni. Sporazum v obliki zavezništva je še zelo daleč, priporoča pa, da ni treba gojiti neprijateljskoga razpoloženja proti Bolgariji. Bolgarska vlada je sicer izjavila, da je politiko izpremenilo, toda kakor vidimo, pošilja svoje čete v staro Srbijo in Macedonijo m ubijajo se ministri, ki so nam naklonjeni. Ako bo Bolgarska po 15 do 20 letih na naši strani, ako nas bo kdo napadel, takrat bo naš narod uvidel, da so Bolgari izpremenili politiko. Velild Rusiji, ki nam je pomagala, da v evropski vojni nismo propadli — je nadaljeval Pašič — smo dolžni veliko priznanje. Sprejemamo ruske emigrante brez razlike, kateri stranki pripadajo. Kar se tiče prehrane gladujoče Rusije, bomo storili vse, kar bo mogoče. Ne zahtevamo ni-kakega povračila, z rusko vlado pa ne moremo spremeniti politike vse dotlej, dokler se ruska vlada ne pomiri 8 svojim narodom. Dokler se to ne uredi, ne moremo ničesar niti ovirati niti pomagati. Dalje o tem vprašanju noče govoriti, ker vidi, da so tudi nasprotna mnenja. Pašič jek ončno govoril o nalogi notranje politike, Vlada — je dejal — je v svojem delovnem programu predložila one zakone, ki so potrebni naši državi in jih mora narodna skupščina sprejeti ker so potrebni za konsolidacijo naše zunanje in no- sebe olajšave, in šele tedaj, ko bo definitivno sklenjeno, ali naj se sprejmejo zahteve premaganih ali ne, bo zunanja politika popolnoma razbistrena. Popolnoma izvršena ni niti ena razmejitev, še manj pa se more govoriti o plačilu odškodnin. Razmejitev z Avstrijo se je izvršila na našo škodo, in sicer po naši krivdi, ker je Avstrija germanizirala one Slovence, ki so bili tam naseljeni. Vsem je znano, kako se je opravilo ljudsko glasovanje na Koroškem. Razmejitev z Madžarsko se namenoma zavlačuje. Dosedaj je prišla razmejiiev šele do Baranje in Donave. Mednarodna komisija je odredila, da se del ozemlja prideli po dogovoru z Madžarsko. Naša delegacija je zahtevala pri mirovni konferenci, da vso to stvar popravi, in se je pritožila pri vcleposlaniški konferenci. To vprašanje se je odgodilo, dokler se ne določi vsa meja med našo državo in Madžarsko. Evakuacija Baranje in Pečuha ni bila naša napaka, temveč se je to moglo videti že naprej iz sklepov mirovnih komisij. Naš narod se radi tega iz teh krajev ni umaknil, marveč je ob umiku naše vojske ostal tam. Razmejitev z Romunijo je končana. Treba je samo še, da vlada to odobri. Razmejitev z Bolgarsko se je izvršila tako, kakor je bilo predvideno v mirovni pogodbi in je meja napram Bolgariji definitivna. Ministrski predsednik je podal nato kratko poročilo o zgodovini albanskega vprašanja. Po bolgarsko - srbskem dogovoru v balkanski vojni bi bila morala Srbija dobiti izhod na Jadransko morje proti Skadru. Toda ta dogovor se ni izvršil, ker je Bolgarska prelomila besedo in ker sta bili proti temu Avstrija in Italija, po katere želji je londonska konferenca ustvarila s silo Albanijo. Potem je prišel v Albanijo princ Wied, prišlo je do tajnega dogovora med Avstrijo in Italijo, po katerem se je Albanija razdelila v severno in južno sfero, ki je pripadla Italiji. S tem je albansko vprašanje postalo evropsko. Po princu Wiedu je prišel Esad paša, ki je vodil svojo politiko v zmislu pravilnega gesla: Balkan balkanskim narodom. Prišlo je do sporazuma s tedanjo srbsko vlado, ki pa se ni izvedel, ker se je L 1915. sklenil londonski dogovor, ki je zvezal albansko vprašanje z jadranskim vprašanjem. Ministrski predsednik je nato govoril o oslabeli in Izpolnili svoje obveze. Zato se je sklenila pogodba z Čehoslovaško in Romunijo. S tem smo v zunanji politiki stopili korak naprej, da smo se ojačili in zavarovali. Sedaj je treba, da napravimo še drugi korak. Treba je, da sprejmemo tudi te' zakone, kp nam bodo dali še večjo silo, da bomo. mogli braniti svoje interese sami brez tuje pomoči. Za ministrskim predsednikom je govoril poslanec ljudske stranke Sušnik. Med njegovim govorom je nastal silen hrup. Na popoldanski seji je govoril med drugimi finančni minister, ki je ugotovil, da znaša deficit v proračunu za 1. 1922. približno 1 miljardo. Upa," da bo s primernimi ukrepi ta deficit odpravil. Izvoljen je bil nato odbor -retorice, ki bo razpravljal o trgovinski pogodbi z Avstrijo, katere rok se mora podaljšati. Grški In rumunski prestolonaslednik prideta v Belgrad. BELGRAD, 27. Po poročilu iz Bukarešte odpotujeta rumunski in grški prestolonaslednik v Atene. V soboto se ustavita spotoma tudi v Belgradu, kjer obiščeta kralja Aleksandra. Jugo9loveasko poslaništvo v Rimu prevzame -M. Jovan ovič? BELGRAD, 26. V ministrstvu zunanjih zadev bodo v kratkem izvršene razne premestitve diplomatskih predstavnikov. Kakor se čuje, »o losedanjl vodja aašega poslaništva v Rimu, g. Antonijevič, premeščen v Washing-ton, za naslednika pa Imenovan kot polno-močni minister gosp. Miljutin Jovanović, dosedanji! na5 poslanik v Bcrnu. Oba poslanika se nahajata sedaj v Belgradu. ČeSioslovaSka Masaryk pojde v London? PRAGA, 27. ^Narodni List« poročajo, da pojde predsednik Čehoslovaške republike povodom svojega potovanja v Capri in Pariz tudi v London. Ta njegov obisk bo poluraden ali inkognito. Pri tej priliki mu L .. 'zročeni iiplomi *honoris causa« univerz v Oxfcrdu in Cambridgc in bo mogoče imenovan tudi za častnega člana kraljevega zavoda, na katerem je predaval tekom svetovne vojne. Beneš bo oddal listnico ministrskega predsedniStva LONDON, 27. »Times s javlja iz Prage, da bo Beneš bržkone izročil drugemu ministrsko predsedništvo in da bo pridržal samo ministrsktvo vnanjih stvari. Bodoči ministrski predsednik bo baje Išla. BRNO, 27. «Lidove Noviny» poročajo iz Prage: «Kakor doznavamo, se potrjuje vest, da je dr. Beneš . zadnjih dneh ponovno izjavil političnim priajteljem, da pred Genovsko konferenco in pred potovanjem predsednika Masaryka v Pariz in London poda demisijo kot ministrski predsednik. Dr. Beneš obdrži resort zunanjega ministrstva, v katerem je tako preobložen, da ne more izvrševati še poslov predsedniku vlade. Njegov korak ne pomeni nikake spremembe v dosedanjem političnem kurzu. Katoličani na Čehoslovaškem PRAGA, 27. Po zadnjem ljudskem štetju z dne 15. januarja t. 1. je le 52% prebivalcev na Čehoslovaškem rimsko-katoliške vere. Kakor znan^, se število katolikov pri Čehih vedno bolj niža, medtem ko se vrste narodne Čehoslovaške cerkve bolj in bolj množijo. Za kolektivne transporte med Čehoslovaško in Trstom TRST, 27. Te dni so se sestali v Ljubljani delegati državnih železnic nasiedstvenih držav, kjer se je sklenila uvedba kolektivnih transportov med posameznimi državami. Delegat generalnega čehoslovaškega konzulata v Trstu, g. Fila, je predlagal, da se pritegne v ta krog tudi Italija. Tozadevna pogajanja z italijanskimi železnicami so že v teku in se bo menda dosegel v kratkem sporazum za take transporte med Če-hoslovaško in Trstom. 18 francoskega poslanika, s katerim se je pogovarjal do 19. O tem pogovoru ni bilo izdano nikako uradno poročilo. Pravijo, da je francoski poslanik izročil lordu Curzonu spomenico, ki je pravzaprav protinačrt francoske vlade za dogovor z Anglijo. Smatra se, da je angleška vlada pripravljena priti nasproti Franciji v vseh vprašanjih, razen Poljske. "___ Poslaniška konferenca se še ni bavila z vprašanjem apanaže Karlu Kabsburgu PARIZ, 27. Nekateri listi so pisali, da je poslaniška konferenca določila na svoji včerajšnji seji apanažo Karlu Habsburgu. Vest je brez vsake podlage. Konferenca se ni bavila s tem vprašanjem Bivši državni podtajnik Vilgrain oproščen NANCY, 27. Vojni svet je oprostil bivšega državnega podtajnika Vilgraina, ki je bil obtožen, da je zapustil svoje mesto pred sovražnikom in da se je sam ranil. Etetm lila Angleško posojilo Avstriji LONDON, 27. »Westrainster Gazzette« pravi, da bo angleška vlada kmalu razpravljala o posojilu 2,500.000 šterlingov Avstriji. Posojilo bi bilo zajamčeno z dohodki avstrijskih carinarnic. Avstrijska vlada bi dala tudi dovoljna jamstva za uporabo posojila. Sprejela bi tudi angleško nadzorstvo na'svojim delom za notranjo ureditev. Položaj v Indiji se shujšal LONDON, 27. »Times« javlja iz Bom-bayja, da se je ppiožaj v Indiji shujšal in da groze neredi. Vesti o odgoditvl konšcrence v Genovi. LONDON, 27. Agencija < Reuters javlja iz merodajnega vira, da je vest o morebitni ctl-geditvi konference v Genovi povsem n=uLe-meljena in da je gotovo, da se je bo Uoyd George udeleži!. zlatih mark po nizkih obrestih s takojšnjo zapadlostjo. Sklenjeno je bilo tudi, da se bo predložil državnemu zboru zaken, ki poobla. šča vlado, da razpiše to posojilo. Večinski socialisti in ljudska stranka niso še pristali na ta načrt, toda smatra se, da bodo pristali tudi oni. Švica Zakaj je bivša kraljica Žita zapustila Švico PARIZ, 27. Agencija »Havas« javlja Romunska Roamnsko-jngoslorrenska meja končno začrtana. BUKAREŠT, 27. Roanunsko-jugoslovenska komisija za odločitev meje se je sestala v Te-mišvaru in je končno začrtala jugoslovensko-romunsko mejo. Meja odgovarja določbam sevreske pogodbe, toda tri občine so bile pri-sojene Romunski-, in druge tri Jugoslaviji. Rumunski parlament razpuščen. BUKAREŠT, 27. Uradni list objavlja kraljevi dekret, s katerim se razpušča parlament. Nova narodna skupščina bo imela značaj kon-stituante. Volitve v konstituanto se bodo vršile v prvi polovici marca, prvo zasedanje bo pa dne 23. marca. ■talila Prihajaaje kardinalov v Rim. RIM, 27. Doslej se še ni zbralo vseh 61 kardinalov v Rimu. Prišlo pa jih je že veliko. Med drugimi so prišli iz inozemstva breslav-ski in k&u iski nadškof ter dunajski kardinal Piffl. Ta poslednji se je vozil do italijanske meje v vozu IL razreda z ostalimi po*tniki. Italijanska oblestva so mu hotela dati na razpolago poseben voz, kar pa je kardinal vljudno odkloni Nadaljeval je pot v Rim na lastne troške. Doznava se, da je dala italijanska vlada vsem podrejenim oblastvom ukaz, naj gredo cerkvenim oblastvom v vsem na roko. Berna, da je povsem netočna vest nekaterih listov, da so zavezniški zastopniki pozvali Žito, na v teku treh dni zapusti Švico. Bivša kraljica je zapustila Švico v skladu s pogoji, določenin i na dan njenega prihoda, to je dne 18. januarja. Pozneje so zavezniški diplomatski zastopniki prosili zvezni svet, na obvesti bivšo kraljico, da se bo zaukazala premestitev kraljevske dvojice na kak bolj oddaljen otok, nego je Madejra, če bi se tf o tovilo, da obstoja kakršenkoli načrt za vzpostavitev monarhije. Zvezni svet je izjavil, da bo izročil to sporočilo, ker je to v interesu vseh, da pa se ne obvezuje za njegovo vsebino. Ob svojem odhodu iz Švice je bivša Kraljica osebno prosila legacijskega svetnika, naj izrazi zveznemu svetu njeno hvaležnost za sprejem v Švici. Mednarodni odbor za pomoč Rusiji proti kaki politični akciji. 2ENEVA, 27. Na drugi seji mednarodnega odbora za pomoč Rusiji je govorii Lody'ensky v imenu bivše organizacije ruskega Rdečega križa > nih, ki trpe vsled sedanjega režirca in o internirancih ter jetnikih. Poudarjal je, da bi morala ruska sovjetska vlada pomagati žrtvam lakote. Namestnik visokega poverjenika Frick je protestiral proti temu poizkusu, da bi se preneslo to filantropsko vprašanje na politično polje. Lodygensky je odgovoril, da je treba vendar reči resnico. Nemčija Nemški kancler o mednarodnem položaju Nemčije " , BEROLIN, 27. Državni zbor. Dvorana in tribune so polne že pred začetkom seje. Ko se začne seja, vstane " -incler, ki razlaga v dolgem govoru vnanjo politiko nemške vlade po 26. oktobra 1921. Govornik govori o sodelovanju Nemčije pri delu za vzpostavitev pravnega miru na svetu. Kot sredstvo za dosego tega cilja smatra izvršitev obvez versailleske pogodbe v mejah možnosti. Kancler izjavlja, da bo načrt o nameravanih reformah, ki ga zahteva odškodninska komisija, izročen danes. Glede konference v Cannesu izjavlja kancler, da se je na tej konferenci Nemcem prvič posrečilo svobodno razložiti položaj Nemčije. V Genovo bomo šli — je nadaljeval kancler — z istimi cilji, ki tvorijo podlago programu konf., to je z namenom, da pomagamo ustvariti sporazum med vsemi bogatimi in ubogimi, zmagovitimi in premaganimi državami. Pozdravili bomo vzpostavitev odnošajev z Rusijo. Kar se tiče Francije, bo Nemčija zavzemala enako stališče proti vsaki francoski vladi, naj ji bo na čelu Bri-and ali Poincare: trudila se bo, da zadovolji, v kolikor ji bo mogoče francoske interese. Ta naš namen ima svoj izvor v naši volji in v treznem presojanu našega političnega položaja. Prisilno posojilo v Nemčiji. BERLIN,-27. Agencija Wolf javlja, da se govori v parlamentarnih krogih o doseženem sporazumu med državnozborskdmi skupinami na sestanku, katerega se je udeležil tudi dr. žavni kancler. Po tem sporazumu bi se razpisalo prisilno posojilo v znesku ene miliarde Avstrija Pogodba med Avstrijo in Čehoslovaško ' odobreaa. — Schober odstopil. DUNAJ, 27. Zbornica je odobrila pogodbtS med Avstrijo in Čehoslovaško s 104 glasov', proti 23. Socialisti in krščanski socialci sc glasovali za pogodbo. Pangermanisti so glasovali proti. Vsled vedenja pangermanske stranke Je Schober odstopil. Izjave pol;3kega poslanika na Dunaju o nalogah Poljske. DUNAJ, 27. Poljski poslanik na Dunaju Losecki je izjavil v pogovoru s poročevalcem «Neue Freie Prcsse*, da je glavna naloga Poljske, da zagotovi svoje meje, ker njena zgodovinska naloga je, da varuje Evropo, Poljska želi mir in želi ohraniti tesno zavezništvo s Francijo. Glede vzhodno-gališkego. vprašanja je izjavil, da je že z ozirom na varnost Evrope potrebno, da ostane Galicija Pcljski, ker bi bilo brezumno ustvariti kako majhno državo ob ruski meji. Ustvaritev take majhne države bi pomenila isto, kakor če sc otvori Rusiji pot na Karpate. Amerika Amerika se ne bo udeležila konference v Genovi. LONDON, 27. Reuterjeva agencija javlja iz \Vashingtona: Doznava se iz poučenih krogov, da se amerikanska vlada ne namerava udeležiti konference v Genovi, ki se ima vršiti v določenem času. Amerikanska vlada bi se rajši udeležila kake poznejše konference, ki bi se vršila v času, ko se bodo razmere v Evropi bolj uredile. Smatra razen tega tudi, da se bodo na konferenci v Genovi zastopale koristi posameznikov namesto splošne koristi. Odsotnosti od pouka v soli povodom pogrebnih slavnosti ob priliki papeževe smrti. Mestni magistrat javlja, da sc mora smatrati odsotnost katoliških učenk in učencev od šolskega pouka za dan 31. t. in. radi pogrebnih ccremonij ob priliki papeževe smrti za upravičeno, če se otroci teh svečanosti res udeležijo. Predsednik Harding posreduje med Kitajsko in Japonsko NE\V YORK, 27. »New York Times« javlja, da je predsednik Harding posredoval med Kitajsko in Japonsko zaradi šantun-skega vprašanja. List pripominja, da se bo predsedniku bržkone posrečilo doseči sporazum v tem vprašanju, ki se je zdel doslej nemogoč. «9 v Istri Nasilstva v Opatiji in Veprincu Volitve na Voloskem in v Opatiji. Na Voloskem in v Opatiji so se volitve vršile v dveh sekcijah: na Voloskem in v Opatiji. Na Voloskem se je vršilo glasovanje prilično mirno. Naglasiti pa moramo, da ni bila našim volilcem dovoljena nikaka kontrola. V Opatiji je bilo vse mirno do okoli 10 ure. Ko pa so nasprotniki videli, da je udeležba z naše strani velika in da je bilo oddanih za naše kandidate že kakih 200 glasov, so postajali čim bolj nervozni. Naš poslanec dr. Slanger se je nahajal v volilnem lokalu, kar mu je po zakonu dovoljeno kakor snloh vsakemu volilcu. Gruča fašistov pa ga je kmalu nahrulila in zahtevala, da mora iz dvorane. Poslanec Stanger se je upiral, toda neki razgrajač ga je prijel za prsi, orožniki, ki bi ga bili morali braniti, so se pridružili fašistom in tudi oni so zahtevali, da mora ven. Ker je videl, da nima nobene zaščite, je dr. Stanger zapustil volišče in šel v svojo pisarno, ki se nahaja v bližini volišča. Tu so ga fašisti blokirali, tako da se ni mogel makniti nikamor. Potem so se vršila na volišču grda nasilja nad našimi volilci. Našim volilcem so branili pristop na volišče in so jim trgali glasovnico in volilne izkaznicc. Ako pa sc je kakemu ašemu volilcu posrečilo priti v dvorano, so ga fašisti pograbili in vrgli ven. To se je zgodilo tudi 78 letnemu kapitanu Ivanu Fiaminu. Čim je prišel v dvorano, so ga obkolili fašisti in kričali nanj, da mora ven. Najprej so mu bili ponudili svojo glasovnico. Ko so videli, da je noče, so mu začeli groziti. Slednjič so ga prijeli in vrgli na ulico. Kapitan Fiamin pa je šel zopet v dvorano in začel kričati, da je on najstarejši mož v Opatiji, da je tu rojen in da mora glasovati. In glasoval je! Naši volilci, predvsem starčki, so se vsi dobro držali Nekega bolnega starca so pregovarjali domači, naj nikakor ne gre na volišče. Odgovoril je, da se volitve že 35 let niso vršile brez njega in da se ne bodo tudi letošnje. In šel je na volišče. Imeli smo tudi volilni shod, in sicer ravno na dan pred volitvami. Tudi tu nas niso pustili na miru. Nekdo je ustrelil dvakrat z revolverjem skozi okno gostilne, kjer smo zborovali. Plakatov nismo imeli, dočim so jih nasprotniki nalepili vse polno V laškem in nemškem jeziku. Kakšno propagando so šele delali s časopisi! In koliko 8omoči jim je moralo priti od zunaj I Z [emci in Madžari so sklenili sporazum, in kljub temu so se nas bali, ker so vedeli, da so na5i volilci zavedni in disciplinirani Končno so se poslužili skrajnega sredstva t nasilja. In ko je bilo vse gotovo, so napravili »račun« in proglasili izid glasova« nia. Ko smo čiali, da so nam milostivo pu^ stili 125 glasov, se nismo ne čudili ne zgražali. Naš narod je pretrpel dosti bolj strašne burje — prestal bo tudi to. Od naših so bili izvoljeni štirje. Med kandidati je bil tudi poslanec Stanger. Bil je nosilec liste — toda zbrisali so ga! Mi pa se še vedno neomajno držimo stare izreke: Vsaka sila do vremena, ali pa, da nas bodo bolje razumeli: II tempo č galantuomo! V ponedeljek 23. t. m. so priredili procesijo ter v zasmeh nosili jugoslovensko zastavo. Procesija je šla z Voloskega v Opatijo in nazaj. Nato so zastavo pokopali. Orožniki, ki so to videli, so imeli mnogo užitka, kajti gledali so in so se smejali. »Volitve« v Veprincu. Dosedanji gospodarji občinskega zastopa v Veprincu so po-gruntali, da jim bo letos huda predla. Zato so sklenili — osar tutto! Spoznali so, da je v že itak ne---olnem volil, imeniku vendar še preveč naših volilcev, Par dni pred volitvami so črtali zato iz imenika skoraj 200 hrvatskih volilcev. Tako bi si bOi zagotovili zmago. Toda naš zastopnik jim je zagrozil, da bo vložil proti njim tožbo radi volilne sleparije in junaki v občinski upravi so zopet vpisali volilce, ki so bili že brisani. Razmerje glasov je bilo takšno, da je bila laška zmaga izključena — brez kakega čudeža. Ta čudež pa se je dogodil, V soboto se je opazilo na Vol skem, v Opatiji in v Ičićih neko nenavadno gibanje. To so bili fašisti, ki so prišli na poziv Veprinčana Ga-š parića, da mu v zadnjem hipu zagotovijo gospodarstvo v občini. Fašistov je bilo kakih 200. Domači Judeži so jih po noči peljali v breg in jim pokazali vse poti in steze. Fašisti so zasedli vse te poti, netili krese in streljali vso noč. Kljub temu so se naši volilci napotili že zgodaj na vo-Iiščp. Fašisti so jih sprejeli z bombami (de-creto Bonomi), jemali so jim glasovnice in jih podili nazaj. Naši volilci so se povrnili, preskrbeli so si druge glasovnice, dali so jih svojim ženam in jih poslali naprej. Volilci sami pa so šli po drugi strani po ka-mnju in skoz goščo zopet na volišče. V Ičićih so jim žene dale glasovnice in glasovanje se je začelo popolnoma mirno, ako se nočemo ozirati na nasilja, ki so jih fašisti zakrivili izven vasi. Okoli 2 *----J^ne pa ;e vdrlo v volilno dvorano okoli 30 fašistov z gorjačami. Vsi ti fašisti so nosili znake reškega »fascia« in reških legijonsrjev. Takoj so prisilili vse, ki so že glasovali, da morajo ven. Komisija in sam predstavnik oblastva Pekarn so odobrili to zahtevo. Vse to pa se je zgodilo na mig tega poslednjega, ker je videl, da je glasovalo naših štirikrat več kot njihovih. Tedaj so zaprli vrata volilne dvorane, na VTata so se postavili fašisti branili našim volilcem pristop na -C- Našega somišljenika g. Marija Zamoellija, ki je bil v komisiji kot zaupnik naše stranke, so hudo pretepli m ga vrgli ven. V istem času, ko se ie to * - v volilni dvorani, so se zunaj pred občinskim domom godila nasilja, kakršnih so bili sposobni nekdaj samo Turki. Kakor na povelje so začeli fašisti streljati z revolverji in metati bombe. Ustrelili so vsaj 60 krat in vrgli okoli 80 bomb. Bombe so ranile osem oseb, in nekatere težko. Bombe so metali s prvega nadstropja občinskega dom«, tako da se ni mogel nihče več pokazati na volišču. Okoli 30 fašistov je šlo h hiši g. Tomašiča. Pred vrati se jim je postavila nasproti bolna g. Tomašićeva. Eri^ašist je kljub temu splezal črez ograjo v vrt. Tam je stal sin g. Tomašiča. Fašist je naperil proti njemu revolver in mu prislonil bombo k licu. Zagrozil mu je, da bo ubit in da mu bo hiša zletela v zrak, ako pojde volit. Drugi fašisti so ustrelili 10 krat proti hiši. En strel bi bil kmalu zadel gosj. -^arja g. Tomašiča. Na volišču se je seveda godilo potem, kakor so hoteli fašisti. Naši so protestirali, ali oni so odgovarjali. Mi ne priznavamo ne kralja ne vlade, naš poveljnik je D'An-nunzio. Vi Slovani pojdite v Jugoslavijo. Neki pošteni Italijan pa je izjavil: »Jaz ne razumem teh volitev. Pri nas v Italiji se lahko glasuje samo enkrat, jaz pa sem moral glasovati v Matuljah, na Voloskem in v Veprincu.« Ko se je znoeilo so rekli: »Mettemo ghe a fori tanto e a noi tanto — e la vittoria xe — finida. Vsi ti fašisti so bili gosti Gašparića, ki je domačin. Ranjeni so bili sledeči naši volilci: Josip Dobrec, Ivan Taneabel, Marij Zambelli, Ivan Hlanuda, Mate Žigulić, Ivan Vitomir Blagar, Benčič, trgovec iz Opatije, ki je bil slučajno v bližini, je bil tak' težko ranjen, da so ga morali takoj nesti v bolnišnico. Ranjeni so bili tudi drugi, a imen nismo mogli izvedeti. Orožniki so vse to mirno gledali in molčali. Ko je neki naš človek prosil zaščito, mu je rekel neki orožnik: »Mi smo prišli sem, da vzdržujemo red in ne da branimo Slovane.« Neki drugi pa še lepše: ->Siamo in Italia e il partito croato non ha diritto di esistere« (Smo v Italiji in hrvatska stranka nima pravice obstojati). IM' izidi občinskih volitev v Trstu Glavna volilna komisija je objavila včeraj končnoveljavne podatke o občinskih volitvah v Trstu in okolici, ki so se vršile Dnevne vesti Vatikanska politika in Slovani. V poslanici z dne 30. novembra- 1921, ki jo je sedaj kojni papež Beuedikt XV. poslal škofom v Ce-hoslovaški in kjer jih opozarja na potrebo etične vzgoje absolviranih visokošolcev, ki se hočejo posvetiti duhov3keaiu stanu, je tudi ta-le odstavek: «Duhovniki čehoslovaškega naroda in vseh drugih slovanskih narodov imajo nalogo, da delujejo za cerkveno združenje vzhodno-slovanskih narodov z rimsko cerki Rešitev te naloge podpirajo neka-tt.o duhovne družbe, med njimi posebno takozvani apostolat sv. Cirila in Metoda, ki obstoji na Čehoslovaškem, na Poljskem, v Jugoslaviji in na Bolgarskem. Posebno je papež polagal škofom na srce širjenje takih kongre-gacij. — Lepo je govoril papež Benedikt o tej veliki nalogi, ki jo je kaj dobro razumel Lev XIII, njegov prednik, in ki jo je tudi sku-Sal izvajati s pomočjo kardinala Rampolle. Ali, dejstvo je, da se je vatikanska politika napram Slovanom popolnoma oddaljila od poti Leva XIII. Spomnimo se lc vatikanske politike na Reki v času D'Annunzijevega pustolovstva. Bila je naravnost D'Annunzijan-ska! Odločno ye odklanjala vsako ir tudi naj- preteklo nedeljo. Večino je obila laška volilna zveza, ki j skromnejšo željo Jugoslovenov glecie sloven-bo imela 64 zastopnikov, manjšino pa ko-; skc*a bogoslužnega jezika Dopusiulaje ljuto t * 1 T* * _J * . ^ t • f ^ _ • i Da ustreže Slovanom sovražni nacionalistični so ti-le: bidussi, Cavarocchi, ruilan, tiasi- voda, Jellussich, Juraga, Lainma, Lonzar, Pascottini, Regent, Ribarich, Sabadin, Sla- mich, Taucer, visintmi, 'T^rgol. Druge stranke ne bodo imele v mestnem svetu svojega zastopstva. Izidi: 1. Laška zveza: 12694 (največ) — 11995 (najmanj.) 2. Komunisti: 4458—4411 3. Republikanci: 3704—3315 4. Slov. stranka: 2582—2579 5. Socialisti 2735—2186 6. It. ljudska stranka: 1025— 831 Laška zveza je volila z ozirom na Število glasov razmeroma kompaktno. Pri komunistih znaša razlika med kandidatom, ki je dobil največ glasov, in tistim, ki jih je dobil najmanj, samo 47 glasov. To pomeni, da so šli komunisti složno v volilno borbo in obenem tudi, da ni glasovala nobena druga stranka za njihove kandidate. Pri republikancih pa znaša ta razlika od 300— 400 glasov. Dr. Miani je dobil n. pr. 3704 glase, večina njegovih drugov pa pod 3400. Iz tega izhaja, da so za dr. Miani-ja in še za par republikancev glasovali tudi nekateri laški blokovci. Tudi pri socialistih je razlika med največjim in najmanjšim številom glasov zelo velika in znaša od 500— 6C0 glasov. Dr. Puecherja, ki je dobil 3735 glasov in Visintinija, ki je dobil 2315 glasov, so morale volite tudi druge stranke, kajti njihovi tovariši so dobili le po kakih 2200 glasov. Isto velja za kandidata ital. ljudske stranke dr. Rinaldinija (1015 glasov) in kom. Rubino (1025 glasov), kajti njihovi tovariši so dobili vsi pod 850 glasov. Naši kandidati so dobili: • Dr. Wilfan Babic Gregor Cotič Makso i. Čok Stanislav Dr. Godina Gulič Pavel Gregorič Karel Hrovatin Matija Kamuščič Miloš Križmančič Josip Martelanc Karel Dr. Mik^letič Milič Matija Dr. Sedmak Dr. Slavik Švab Anton Štirje naši kandidati so torej dobili vse glasove naših volilcev, pet po en gla« manj, štirje po dva glasa manj, dva po tri glasa manj in eden 4 glase manj. še to malo razliko je treba pripisati le okolnosti, da so si mnogi volilci pisali sami glasovnice. Nobena druga stranka ni šla tako enoduš-no v volilno borbo. Naši volilci so tudi to pot dokazali, da jc naša stranka najbolj disciplinirana med vsemi tržaškimi strankami. Za naše volilce je ta volilna disciplina velika čast, velik uspeh za vse Slovence ponos in obenem spodbuda k nadaljnji vstrajni borbi za naše pravice. Bog živi naše zavedne volilce v Trstu in okolici! 2582 2582 2582 2581 2581 2581 2581 2580 2580 2580 2581 2580 2578 2579 2582 2579 politiki, jc odstranila Škofa Karlina iz Trsta! To so dejstva, ki so odbijala Jugoslovene in nc vabila. In tisti Škof Mahnič, ki ga vatikanska politika ni vzela v zadostno obrambo in je dopustita, da ie pretrpel mučeniitvo, ki g*1 je spravilo v grob, tisti Mahnič, ki ga je bil; sama goreča vnema za veličino katoliške ver-kve, fe par let pred svojo smrtjo nastopil s senzacionalnimi članki za združenje obeh cerkev, kjer je dokazoval, da bi tako združenje bilo le na največjo korist katolike cerkve. Tako bi morala biti vatikanske poKtika: po litika dobrohotnosti in ljubezni do slovanskih narodov. Ne zadoščajo lepe spomenice v kako slovansko Prago, marveč bi morala biti tudi vsa dejanja v Rimu v skladu z lepimi spomenicami! Dragemu sebratu »Popoio di Trieste«. Glejte, glejte, & pojde tako dalje, postanem še dobri prijatelji in celo bratje! Predvčerajšnji »Popoio di Trieste* nas nazivlje: Caro confratello sloveno! Ozira se namreč na naš članek pod naslovom »Srca kvišku«. Vztraja sicer pri trditvi, da smo mi na volitvah strašno pogoreli, vendar pa indirektno pritrjuje naši razlagi o pomenu dejstva, da se toliko tisočev volilcev ni udeležilo volitev. Navaja našo sodbo, da brezbrižnost tolikih tisočev za volitve kaže, da so že mnogi začeli odpirati oči. — Ali to je prekočljiva točka zanj, da bi se dalje bavil z njo. Zato je napravil hitro skok v — Gorico. Ta je že malo Lolj oddaljena, da &e morejo lažje tolmačiti Tržača-nom stvari, kakor 9« pač hoče. Nič da ni res, pravi »Popoio« — da so Slovenci odločili zmago »Gruppo d'Azione«. Pravi, da lažemo. Ne bomo se prerekali. Saj govorijo številke. In te govorijo vsekdar najzanesljivejši govor. »Gruppo« je dobil skupno 1595 glasov, a Slovenci so oddali 713 glasov, torej polovico!! In taka številka da ne pada na tehtnico?! Ne, dragi sobrat: mi ne lažemo! — Na koncu je hotel »Popoio« zasukati sulico, ko pravi, da je na naši strani ljudstvo začelo odpirati oči in da nas zapušča! Tudi o tem se nočemo prerekati Saj govor*' sedanjost ii bo govorila bodočnost. Samo to bodi povedano, da je naše ljudstvo že davno odprlo oči. In ker so se začele odpirati tudi na italijanski strani — ravno zato je padel senator Bom-big, ta tvoj goriški predstavnik — dragi sobrat »Popoio«!* Nov poštni nrad. Višje poštno ravnateljstvo naznanja, da se bo z dnem 1. februarja t. 1. zopet otvoril poštni urad v Št. Petru pri Gorici, politični okraj Gorica, ki bo imel zvezo z železniško povtajo istega imena. Pošta se bo odprvaljaia z vlakoma štev, 4342 in 4347. Z istim dnem bosta občini št. Peter pri Gorici in Vertoiba dodeljeni temu poštnemu uradu. Jntrii v nedeljo 29. t. m. priredi Štjakobska čitalnica v dvorani Del. konsumnega društva prt Sv. Jakobu plesno zabavo. Na razpolago bo bufet in garderoba. Za obilno udeležbo se priporoča odbor «Štjakobske Čitalnice^. Začetek ob 7. uri. Pevsko društvo «Hajdrik» na Prošeku vabi svoje člane in prijatelje društva na redni občni zbor, kateri se bo vršil v nedeljo, dne 29. t. m. ob 1. uri popol. v prostorih Sokolske knjižnice na Proeeku. »Petnajst zborovih pesmi» (zbirka, ki jo izda prihodnji teden «Tržaška glasbena Matica.) Opozarjamo naša pevska društva na to izdajo, ki vsebuje moške, ženske in mešane zbore, ki bodo gotovo dobro došli pevskim društvom v okolici, na Krasu in v Istri. Na prodaj bo v Stokovi knjigarni in sicer po 5 lir za dame «Glasbene Matice^ in 15 Kr za nečlane. Obširnejšo oceno prinesemo v jutrišnji številki. Mestno gledališče G. Verdi. Danes se uprizori šesti krat «Luisa». Vsled obolerosti mojstra Marinuzzija je dirigiral zadnje predstave m. Rossi, ki se je pokazal vrednega namestnika velikega mojstra. Ker je mojster Mari-nuzzi okreval, se bo pela danes «Luisar> pod njegovim vodstvom. Začetek ob 8, uri. Mladinsko društvo «Prosveta» javlja, da se bo vršil II. redni občni zbor v nedeljo 29. t. m. ob 9. in pol uri v prostorih DKD pri Sv. Jakobu. Navzočnost vseh članov nujno potrebna. Predsednik, Iz tržaškega 2EvEien!a Doživljaji tolovaja Ivana Braica. Drzen poglavar rokovnjaške družbe Ivan Braico, o katerem se govori širom Julijske Krajine, se je rodil pred dobrimi dvamtrideseiimi leti v majhni, zapuščeni vasici Galici, ki leži nedaleč od Umaga. Ivan Braico je bil Že v zgodnji mladosti zelo razposajen dečko: svoje sovrstnike je včasih tako pretepel, da so> prijokali domov z okrvavljenimi glavami. Ko je dovršil sedmo leto starosti, mu je umrl oče. Od tistega časa je zabredel na slaba pota. Mati je sicer zapazila, da zahaja sin v slabo, pohujšljivo družbo, toda posvarila da ni nikoli. S časoma je postal nasilen. VaŠčani so ga črtili in se mu izogibali, kjerkoli so ga srečali. Ko je imel petnajst let, jc začel zahajati s slabo družbo v gostilne, od koder ga ni bilo po več dni domov. Njegovi materi je bilo vse eno, kaj počenja sin. S časoma se je raznesla po vasi govorica, da je njegova mati pijanka in da zalezuje nekega moškega. Ta govorica je prišla tudi Ivanu na uho. Nekega večera je sedel s prijatelji v krčmi. Tedaj so začeli gostje opravljati njegovo mater. Dolgo fe poslušal pogovor, a končno jc zapustil gostilno rekoč: — Vi ne veste, kaj zna napraviti Braico. Drugo jutro se je raznesla po vasi vest, da je hotel Ivan Braico umoriti nekega moškega, ki je spal na njegovem domu. Dve leti po tem dogodku se je seznanila njegova mali s posestnikom Vidachom, s katerim je živela skupaj do leta 1907. Tistega leta se je odigral v omenjeni vasici prelreljiv umor: Braicova mati je umorila z bodalom Vidacha in ga oro pala. Za roparski umor je bila obsojena na 10 let ječe. Dve leti po umoru je umrla v zaporu. Leta 1920 je hotel Ivan Braico vtihotapili v Jugoslavijo za 20 tisoč lir zlata. Na meji mu je hotel neki žendarm zapleniti blago. Braico ga jc ranil s samokresom. Na ta način se mu je posrečilo pobeniti z dragocenostmi. Pozneje je vstopil v roparsko družno, s katero je plenil, dokler ga niso ustrelili v Punta Sahrore. Tatvina v zlatarnici in v tobakarni. Preteklo noč so vdrli neznani tatovi v tobakarno Ane Luzzatto v ulici XX Settembre. Od tu so se podali v zlatarnico Rafka Bizjaka in odnesli za 15.(XM> lir zlateninc. V tobakarni so pa odnesli za 15.000 lir znamk in za 12.000 lir cigaret. Samomor. Pred snočnjim so našli v kanalu ki teče pod ulico della Tesa, sodarja Miroslava Gasperinija s Kjadina, ki ni dajal od sebe najmanjšega znaka življenja. Pozneje se je dognalo, da je sodar zastrupljen. Brez-dvomno si je vzel življenje radi neozdravljive nevrastenične bolezni. HARMONIKO 3 vrste prodam. Rozzol, Setfe* fontane 289. j 47 PRIMORCU Na poti skozi Jugoslavijo obi&čita vinsko klet v Mariboru <»pri Lojzetu Bra-tužu», Gosposka ulica 15. Postrcženi boste tudi z izborno kuhinjo. 102 POHIŠTVO za poročne sobe in lakirane kuhi« nje po zmernih cenah se prodajajo v ulici Chiozza 51, pritličje. 131 SPALNICA 12 TEŽKEGA LESA z vzmeti od 2000 lir dalje, kuhine z marmorji ali brez njih, stolice itd. Skladišče Via Udine 25. 122 LISICE, kune, dihurje, divje zajce kupujem ter krojim vsakovrstne kože. Via Vincenzo Scussa 7, vrata 7. 139 UČENKO s primeno Šolsko izobrazbo, pošte*, nih starišev in z veseljem do trgovine sprejme Vinko Šket, manufakturna trgovina v II. Bistrici, 137 SPREJME SE IZUČEN GOZDAR (gozdni čuvaj) za grajščinsko gozdno posestvo, 30 do 40 let star, oženjen, zmožen voditi semenski vrt, govoreč če mogoče tudi italijanski iezik. Dobi stanovanje, zemljišče za obdelovanje, drva in primerno plačo. Ponudba na: Oskrbništvo veleposestva grofa Corcr^ nini-Cronberg, v Sv. Petru pri Gorici. l^Š DELIKATESNA TRGOVINA, na glavni cc i se radi družinskih razmer tako proda 35.000 dinarjev. Ponudbe na Maksa \Vit-< helma, Maribor, Meljska cesta 10. 34 NOVE POSTELJE L 70.—, vzmeti 55.—, žimnice L 45.—, volnene L 90.—, Nočne omaiice, umivalniki, chiffcnniers, spalnice itd. po zmernih cenah v ul. Fonda^ia 3. 14G EGIPTOVSKI profesor grafolo^ije pove karakter in usodo življenja. Sprejema vsaki dan od 13—19. Via Udine 12, pL 12C ZLATO in trebrne krono plača in veS kot drug* kupci. Albert Povb, ycer. Marzini 46 fw bliiinl drvenega trga). Borzna poroiiia, Tečaji* Trst, dne 27, januarja 1922. Jadranska banka • .................130 Cosullch .................270 Dalmatia..................J?0 Gerollmich Libera Trieatina • • «•«••••**••• Lloyd •• Lussino •••»•*(*»*••«•••*• MartinoHcii •••••«•«••»•••••» Oceania Premuda Tripcovlch Ampelea .................. Cement Dalmatia . v ........... . 330 Cement Spalato ...............-M Tuja valuta na tržaškem trga: Trst, dne 27. januarja 1922. ogrske kroke.................— • 3.1;. 3.25 avstrijsko-nemške krone............—.32.— —.3<- Češkoslovaške krone 43 25.— 44.— dinarji . • •••....••»» 31.—.— 32.— - ............ . 16.50,— 17.75 1450 425 1302 700 130 230 345 263 600 PODLISTEK KAPITAN MARRYAT Leteči Holandec Roman «Prepričali ste me, pobožni oče», je rekel Filip, > zdaj dobrot vem, da bi vam že preje moral razodeti, kar sem skrival v duši, no-, bom pa sedaj povedal slednje podrobnosti, čeprav imam le malo upanja, da bi nti lahko pomagali v tem težkem položaju s. Filip je začel pripovedati natančno, vse kot se je zgodilo od materine smrti — do tega Irenoika in je zaključil z opazko: ^Vidite torej, da sem svečano prisegel in da je bila prisega sprejeta. Zdaj mi je jasno, da mi ne preoetaja drugo pot uresničiti, kar sem oblju-f»N. «Sin moj! Čudne in pretresljive stvari si nam povedal, stvari, ki se odigravajo v ono-stranosti. Zapusti naju zdaj. Oče Matthias in iaz se bova o vsem posvetovala in te obvestila o vsem, kakor hitro prideva do pravega Filip je odšel po stopnicah k Amini. Ta je Se vedno spala, vsled česar je služkinja odpustil in sam prisede!. Dve uri kasneje sta j{a duhovnika poklicala. «Dolgo časa sva se pogovarjala o tem zagonetnem slučaju^, je začel oče Seiysen, nadaljevati drzno zasledovanje, ki bo po mojih mislih tebe uničilo in ne bo oprostilo tvojega očeta iz njegovega prokletstva. Me li razumeš, Filip?» «Seveda vas razumem, toda--» Ne odgovarjaj mi sedaj. Moje kot lega prečastitega moža mnenje je, da odgovarjajo tvoje izpovedi resnici in da igra tudi svoj" vlo^c satan sam, ki te hoče upropastiti; kajti, če bi imel ti re9 kako od neba zaukazano dolžnost — zakaj se ti ni ladja prikazala zadnjo pot in kako bi se ti posrečilo priti v stik s prebivalci-duhovi one ladje, pa če bi jo tudi petdesetkrat srečal? Zato ti nasvetu jem, da vporabiš del po očetu podedovanega premoženja za Čitanje mai za njegovo dušo, ka bi storila gotovo tudi tvoja mati, če bi bila v drugačnih razmerah, če si storil to, lahko mirno živiš na svojem domu, dokler se ti ne prikaže novo znamenje, ki te bo potrdilo v misli, da si res izbran za to čudno nalogo.^ «Toda moja prisega, oče — moja prisega, ki jo je potrdilo nebo!» -Sin moj, sveta cerkev ima moč odvezati te te nrisege in, če hočeš, se bo to tudi zgodilo. Ti si se nama razodel in zdaj se moraš tudi ravnati po najinih sklepih. Če se zgodi kaka krivica, vzame va krivdo nase midva, ne ti. Za zdaj pa pustimo to; jaz grem pogledat, če je 2e tvoja žena zbujena, da jo pripravim na tvoj povratek.» Dalje. Iejt marke dolarji francoski franki ...••••*■ švicarski franki angleški funti papirnati angleški funt zlati iapolconi..... • . • . • . • . ... 1110.- 12.10 22.50— 22.70 184.90.- 185.40 441.—.—445.— 95.75— %20 111.25—113.25 80.— 69.50 Anton Kosovel kovač je včeraj po kratki bolezni izdihnil svojo blago dušo. Žalujoči bratje Andrej, (Franc, Josip, Gregor, odsotni),sestre Rozalja vd. Krcčič, Marija (odsotna), in ostali sorodniki naznanjajo prijateljem in znancem to bridko izgubo. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši danes, v soUiv, 28. t. m., iz stanovanja v ul. Pozzo St. 2 v cerkev sv. Jakoba. Trst-črniče, 27. januarja 1922. Novo potrebno podjetje Trst Corso V. E. III. 47. K**li oglasi se računajo po 20 stotink beseda. — Najmanjša pristojbina L 2'—. Debele črke 40 stotink beseda. — Najmcnjia pristojbina L 4*—. Kdor išč*j službo, plača polovično ceno. KAM" v najboljšem stanju se prodajo 4 skupaj ali posamezno po L 10.C00 vsak. Gorica, via IX Agosto 2. 143 NOGAVICE in pletenine izvršujem po naročilu. Via Madoonina 10, IV. 144 OSKRBNIK, vešč vseh panog kmetijstva, z nekaj let prakse, »Š£e službe s 1. ali 15. maretu. eventuelno tudi pozneje. Naslov pri upravniitvu. 145 5 MLADIH prašičev, prodam. Rozzol, Sette-fontane 289._146 BRINJE-ve jagode Črne in rdeče v poljubnih množinah po ugodni ceni dobavlja I. Sandalj Lupoglava - Istra. 91 POZOR1 Srebrne krone in zlato .">0 najvitjiV cenah plačuje edini gro&ist Belleli Vita, Via Madonnina 10, I. 16 KRONE srebrne in zlate, plačuje po najvišjih cenah Pertot, Via S. Fraucesco 15, II. 1*. REUMAZAN, sredstvo proti trganju po udih, bolečinam v plečih in križu ter revmatizmu, se dobiva v lekarni v II. Bistrici. 2? NOVE POSTELJE iz trdega lesa L 100, vzmeti 55.—, žimnice 40.—, umivalniki, nočne omarice, chiffoniers, spalne sobe od L 1900 dalje. Fonderia 12, I. desno. 25 KUPUJEM dnevno cunje čiste, bele in barvane, morsko travo in žimo, kakor tudi volno vsake vrste ter plačujem po najvišjih cenah. Cohen, Solitario 1. 31 Dr. FERFOLJA in Dr. SEDMAK sprejemata svoje klijente sežanskega okraja vsako so>-boto pri gospodu Amfu v Sežani. 70 PRODAJALKA za trgovino mešanega blaga na deželi sc sprejme takoj. Naslov pove upravništvo. 139 Srebrne Krone In zlnto plačujem po najvišjih cenah ALOJZIJ POVH Trst, Piazza Garliialdi št 2 s (prej Barriera) Vellkoiiske cene plačam za KUNE in ZLATICE. Lisičje, dihurjeve, vidrine, jazbečeve in zajcev^ KOŽE plačujem po najvišjih cenah. 27 D. WINDSPACH, Trst, Via Cesare Battisti (Stadion) št. 10, II. nadsir Kajslarejii Meniti faarni ayoi MuM posojilnico m hranilnico registrovana zadruga z omejenim poroJlvom, uradufe v svoji lastni hiši ulica Torrebianca štev. 19, I. n. Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter jih obrestuje po 4°io večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila na vknjižbe, menjice, zastave in osebne kredite. — Obrestna mera po dogovoru. Uradne are za stranke od 9 dt 13. Ob nedeljah In praznikih je urad zaprt. Št. telef. 25-67.